FORUM Nebojse.si

Zanima me ali tudi vi vsak dan analizirate svoje počutje?

Jaz se namreč nonstop opazujem. Vem, da s tem dajem moč svoji anksioznosti in depresiji (verjetno tudi pridružena anksioznosti), ampak od "velikega poka" to počnem. Zaskrbi pa me vsako odmik razpoloženja navzdol. Sprašujem se ali je odmik počutja še ok ali gre za poslabšanje stanja.

Zdi se mi, da mi vsak dan nekaj fali. Kako naj se znebim tega opazovanja počutja? Povedati pa moram, da moja anksioznost ne izvira iz zdravstvenega stanja temveč je povezana s službenim področjem, kritiko itd.

Kako je pri vas?

upika  :rozicodam:
Jaz tudi vsak dan analiziram svoje pocutje tako kot ti.. Skrbi me, ko kar naenkrat postanem zalostna, zivcna... Bojim se, da bom zbolela... Vprasam se ali je mogoce, da razpolozenje stalno tako niha,,,bi me moralo skrbeti dya bom padla v depresijo...
Vse dobro upika  :rozicodam:

saj tudi jaz,,, že zjutraj analizaram kako sem

to je značilnost vseh nas... :rozicodam:

Ja, tudi jaz vsak dan analiziram svoje počutje...opazujem se in potem razmišljam o tem ali je vse ok ali ni  :unsure: ... pa če ni, zakaj ni  :kiselnasmeh:
Z analizo pričnem že zjutraj...nadaljujem čez dan...potem pa rahlo popustim in se sprostim. Imam občutek, da se mi zvečer oz. ponoči ne more zgodit "nič hudega"  :)

Ko bom to prenehala početi, bom lahko rekla, se sem  "ozdravljena" anksioznosti.  :pomezik:

Verjetno bomo ven iz tega, ko bomo nehali to početi. Ali ima kdo predlog kako nehati s tem analiziranjem oz. ali je kdo, ki to ne počne več in kako je do tega prišel?

Z analizo pričnem že zjutraj...nadaljujem čez dan...potem pa rahlo popustim in se sprostim. Imam občutek, da se mi zvečer oz. ponoči ne more zgodit "nič hudega" 

Jaz tudi počnem isto. :kiselnasmeh:

Kako obvladovanje anksioznosti poraja še več anksioznosti (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=673&Itemid=1)

Nehali bomo to početi, ko bomo "sprejeli" naše počutje kot nekaj običajnega...Jaz še vedno vem, kako sem se počutila "prej" in še vedno težim k tistemu počutju, ter sprejemam tesnobo kot nekaj neobičajnega, vsiljivega...ustrašim se takoj, ko se malce slabše počutim, čeprav vem, da je normalno, da si kdaj tudi žalosten, utrujen, siten...tudi pred tem so bili takšni dnevi, pa se nisem tako sekirala zanje, kot se zdaj. Strah me je ponovitve, zato sem vedno "na preži"... napeta in v pripravljenosti...pa ne vem zakaj...kot, da bi lahko s tem svojim "straženjem" in analiziranjem kaj preprečila  :kiselnasmeh:

Točno tako Slavka, smo na preži. Ampak vsak dan je nekaj.

Najboljši scenarij bi bil, da bi se zjutraj zbudili in bi bilo vse ok. Čeprav mogoče sploh ne vemo, kako bi moralo biti oz. kako je bilo pred "začetkom" nove "dobe".

Včasih se sprašujem, ali imam preveč časa, da se ubadam s tem počutjem in kako bi moralo biti, da bi bilo prav oz. kaj mi sedaj manjka pri počutju (pa pritisk, pa nemir, pa tesnoba itd.)
Včasih si rečem, da ne bom hodila več na forum. Ampak le to mi vzigne razpoloženje. To da nisem sama in da dobim kakšen nov nasvet, kako naprej.