FORUM Nebojse.si

Pozdrav vsem,
pri tej temi bi želel da bi čim več prebral komentarjev oz nasvetov od tistih ki so že premagali to bolezen oz so se pozdravili.

kako pa veš, kdaj si depresije ozdravljen, glede na to, da se enim vrne?

jst sm prvo 1 mesec zmogla brez ad, potem 2 mesca, zdaj pa imam na komando ad 7 mescev jest, se pravi do 2/2012.

Zdravo!
 Mogoče bom zvenela pesimistično, vendar menim da se psihičnih težav teško rešimo za celo življenje. Jaz sem brez ad-jev zdržala 4 leta brez težav....... in naenkrat se mi je slabo počutje zopet pojavilo. Depresija je bolezen tako kot gripa in jo lahko dobimo večkrat v življenju. Važno je da se da se danes....ta trenutek dobro počutimo.
Lp

Tudi sama mislim,da je depresija lahko kronična,ponavljajoča,progresivna bolezen.
Imela sem kratka dvo mesečna obdobja,ko sem mislila,da je vse ok a se je vse ponovilo še v hujši obliki.
Morda se ti javi kdo,ki je ozdravljen in ti poda kaj nasvetov,....sama vem,da je kemija le
pripomoček k ozdravljenju oz. ni kemije,ki bi naredila to kar lahko narediš najbolje sam.

jst pa ne verjamem, da je depresija  rest-in-life!  :ne: :ne: :ne:

prišla je zaradi nerešenih težav in odšla bo zaradi rešenih težav!  :oki:

pri meni nimajo depra+anksa+PTS bivanja kokr jim paše ampak z orng omejitvijo (danes so tu, jutri jih ni  :sesmejem:)!

lp sofie  :rozicodam:

Seveda mora oditi,...čimprej,čeprav se včasih mal zavleče v leta a ne :sesmejem:

hja....... vleče penzijo  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Men se pa zdi da k se tole nate nalima (depra,anksa...) da se nikoli ne pozdraviš v 100%...Si recimo par let čist ok že mislš da si se ozdravu na pa te spet zadane tko da  :ne: ko pride negre stran u 100%

jah, pr men pa depra nepovratno vozovnico

Men ko se je začel (9.9.2006) usako leto nazdravim obletnico  :smehko: je blo pol dobr neki časa pol je pa z vso silo usekal in je z leta u let slapš ampak zdej se nekak znam spraut u red pa sprostit ob paničnih ampoak od začetka sm res tko odreagirala ko me je paničn zagrabu da je blo groza,sploh ko smo bli v kakem lokalu.Tko da ko se ok počutm recimo 14 dni al pa 3 tedne se dobr počutm iz pozitivnimi mislimi,hodm vn uglaunm loh bi šla na konc sveta pol pa useka me pa še tok bol rukne.Tko k recmo če me jajčniki bolijo par dni pred menstro,je pol med menstro mal bolš,če me pa tkrt začnejo ko menstro dobim sm pa čist 'kaput'

Tko je pr men,upam sam da moji otroc nebojo podedval tega  :'(

Ne vem, ali je samo pri meni tako ali tudi pri ostalih, ampak jaz se sedaj, ko sem že skoraj povsem ozdravljen, počutim 100x boljše kot zadnjih 10 let. :ohoho: Res. Ko dobim še čustva in koncentracijo povsem nazaj, ma to bo raj na zemlji  ;D

Psihiatrinja mi je povedala, da mi je ta depra, ki me je doletela cca. 1 leto nazaj, porušila možganske strukture in povezave, ki so jih skozi vsa ta leta "ustvarjale" napačne misli. Dejansko so možgani na nek način pregoreli, zato je tudi bil padec v depro po eni strani kar malček balzam, saj je kar naenkrat izginila večina sekirancije in ostalega sranja. No in s pomočjo ad-jev (ena velika zahvala Asentri in našemu Colariču  ;D) zdej prihajam gor, s tem da sem tiste napačne miselne vzorce nekako pustil za sabo. Končno po dolgem času začenjam spet uživat življenje.

In opažam, da se mi počasi dogajajo čedalje lepše stvari. Same od sebe  :sesmejem: Kar naenkrat se mi ponudi nova poslovna priložnost, o kateri sem itak razmišljal že pred leti, a se seveda nisem poslušal, zdj pa se ravno v pravem trenutku kar pojavi oseba, ki ima to kar rabim  :sesmejem: Spoznavam sam hud folk, s katerimi se neverjetno štekam, prej se mi to ni ma nikol dogajal, zdj pa dejansko tud če bi se potrudu, že težko naletim na obratno  :) Potem, odkar pomnim sem vedno zjutraj težko vstajal in bil pravi zaspanec, sedaj pa več kot 6, max. 7 ur ne morem več spati, ni šanse. In zbudim se spočit in svež ter komi čakam, da grem v akcijo novega dne hehe. Edina stvar, ki mi ni všeč je ta, da sem zarad te depre čist preveč začel viset na tem forumu, ker prej me ne bi vidu na kakšnem forumu niti pod razno :) Ampak se odvajam, počasi... Sicer je pa 1a forum  :oki:, čeprav si ne želim, da bi ga kdaj spet moral obiskovati  :)

Joco, depra je ozdravljiva. In res je, nikoli ne boš več tak kot si bil prej. Če boš vztrajal, neprestano stremel k izboljšanju in se ne zadovoljil z manj kot le najboljšim...man, great things are waiting for you...še velik boljš bo kot prej  :pomezik:

kinto js sm ful vesela zate da si pršu ven s tega dreka in upam d ase bomo lahko tako pohvalili tudi vsi mi ostali,ki smo še v tem  :oki:

GOOD JOB  :pomezik:

Mene meče vsake tolko, včasih sem celi mesec brez, včasih vsake 2-3 dni
Zato bolj cenim dneve ko je ni  :)

Js pravim da bi mi bilo brez nje dolgčas  :sesmejem:

kinto :clap: :rozicodam:

kinto, super!  :clap:

p.s.: ti kar ostani na tem forumu, ker si spodbuda za vse nas ostale...  :sesmejem:

Kinto  :wav: ful lepo prebrat tako pozitivno izkušnjo...preden sem prebrala tvoj zapis, sem namreč hotela citirat tole


in narest tole  :oki:


Upam, srčno, srčno, da bom tudi jaz kdaj lahko z gotovostjo rekla, da sem ozdravljena.

Drugače pa...ja, Asentra in Colarič sta zakon  :pomezik: se vidi, da oba prihajata iz NM  :sesmejem:

Kinto, super je to prebrati.
Veš kaj je pa meni prejšnji teden moj psiho rekel: ko sem mu rekla, da nisem čist o.k., mi je predlagal začasno povečanje Efectina iz 150 na 225 mg. Sem rekla, da ne bi, ap je rekel, da Efectin do 150 mg vpliva na depro in občutke, večja doza od te pa na koncentracijo, ki se izboljša.
Jaz tudi nimam več koncentracije, kot sem jo imela nekoč (pred l. 2001), vendar mislim, da kljub temu ne bom povečala doze, ker bi jo dolgoročno pravzaprav rada zmanjšala.
Se mi je pa zdelo zanimivo, kar je rekel, ker tega nisem vedela. Sem pa cca. 1,5 leta jemala 225 mg in sem se dobro počutila takrat.
Ribica

kinto BRAVO!!!

jst sm pa rekla svoji psih. da sm kr zvišala asentro iz 100 na 150 - pa je rekla ok, do kontrole.

no, čez 1 teden grem na 200 - sama!

Ribica, tvoj psiho ima prav. Jaz ko sm padu not v tole luknjo dejansko nisem mogel slediti filmu, hitrejšemu pogovoru, če bi bil še v šoli je niti pod razno ne bi mogel izdelati. Čisti retard. Ta simptom je bil meni ubistvu najbolj mučen. In ravno ad-ji (v višjih) dozah so mi zboljšali koncentracijo.

Tudi jaz bom dolgoročno zmanjšal in postopoma ukinil. Vendar preden začnem s tem, želim doseči max. dobro stanje kar se. Ko ga dosežem, pa ga nameravam vzdrževati (s takšno dozo ki bo potrebna, čeprav upam da je sedaj to to) vsaj še 6-9 mesecev, preden začenm z zelooo postopnim zmanjševanjem. Morda pa vseeno upoštevaš nasvet psihota, kaj praviš?  :kiselnasmeh: Na koncu itak ni razlike, ali ješ ad 3 leta ali 4 leta. Ampak razlika v počutju pa je lahko precejšnja.

Sofie  :oki:

Vsem ostalim pa, mislim oz. verjamem, da je depresija ozdravljiva 100%. Res pa je, da ni vse v tabletih. Tudi sam sem poleg tablet še precej delal na sebi (in še delam), vem pa, da brez pomoči tablet ne bi bil niti slučajno kjer sem danes.

Colarič for president!  :sesmejem:

Joj
jaz sem že tudi veteran...sicer nimam osnovne diagnoze depresija ampak panična motnja...pa sem bila tako super na 10 mg cipralexa.
ko ga pa nisem jemala 6 mesecev , pa tak padec!!!
pa sem delala na sebi, se trudila...
in zdaj- sem ponovno na adju že 4 mesece, pa nikakor ne moram priti nazaj.....upam da enkrat bom, pa mi je vseeno če z adji ali brez.

Kinto: če bi bil še v šoli je niti pod razno ne bi mogel izdelati. Čisti retard.


Evo to se je pr men zgodlo,nisem je nardila pa bi j oletos že končala tko grem pa izredno 2 leti pa upam da mi rata drugače se sam še pokopljem  >:(

marina držim pesti zate,....itak da nam bo vsem ratalo pa se bomo lohka pol tu pod to temo podpisali
 OZDRAVLJENI:
- marina
- trzinka
- _LiMoNcA_
- sofi
- julija
- dušica
itd...

 :wav:

ja men je zdj total ql; bom pa na asentri do 2/2012 potem pa upam, da dol, ne s psiho pač pa tableti  :sesmejem:

Kinto BRAVO

Ozdravljeni oz. neozdravljeni?

Ne vem, če bi se lahko reklo, da si ozdravljen, če si še na ad-jih. Jaz sem že nekajkrat v parih letih šla iz Cipralexa gor in dol. Trenutno sem več kot pol leta brez. Pred nehanjem sem se počutila super.

Sedaj pa se večkrat vprašam: "Ali me bog testira, če zmorem te psihične napore, ki mi jih zadaja? Ali mi te preizkuse pošilja za test ali se bom zlomila ali ne?"
Zaenkrat sem še vse prestala z velikim psihičnim naporom (tesnobo, nemirom itd.).
Stisne me kar pogosto. Ravno sedaj imam krizo, ko se sprašujem ali sem samo fizično utrujena, ter da me fizična utrujenost s svojimi simptomi spomni na anksioznost. Ali se me loteva kriza? Skratka ali je anksioznost ali fizična utrujenost. Mogoče oboje?

Večkrat se vprašam ali spet začeti z ad-ji ali nekako potrpeti (mislim resnično trpeti tesnobo, nemir, mejni razum itd.) in poskusiti iti čez, če bi šlo. Če se ne bi izšlo bi bila pa v resničnem sranju. Sedaj si pa na temu ali začeti ali ne. Tablete (ad-je) in pomirjevalo pa imam v predalu in lahko začnem takoj. Samo saj veste sami. Delovati začne z velikim zamikom.

Skratka razočarana sem sama nad sabo, da me obremenjujejo zadeve, ki naj bi bile vsakdanjik.

Upika

želim ti, da ti bo čimprej dobro. Če pa ne boš mogla, pa pač začni jemati...
Tudi jaz sem, zdaj pa imam problem, da mi noče prijeti.

Ja vidiš, tega se bojim. Iti in vztrajati predaleč. Ampak saj ne vem koliko potrpeti in ali je potem bolje. tudi ob jemanju tablet sem imela občasne krize. Ni da jih ne bi bilo.
Sedaj pa se sprašujem ali imajo tudi ostali take krize? Ali je normalno imati kakšno krizo itd.? Ali jih imam preveč? in v tem smislu naprej .....
Skratka nekaj časa bom še vztrajala in poskusila s sproščanjem. Če ne bo šlo pa v predal  po ... :(

Enako pri meni  >:(

Kinto svaka čast!  :wav:

Jaz moram povedat da sem prvic padel v tako depresijo in paniko drži me že več ko dva meseca. (Vmes je bilo res hudo, napadi živcev, tresenje, same slabe misli, brezvoljnost itd. zdaj sem se konco prisilil, da sem se zacel vsaj malo nazaj spet ukvarjat z sportom)
Edino zdravilo, ki sem ga jemal je bilo pomirjevalo helex 0,5 nato pa 0,25 različne zeliščne čaje ter pogovor pogovor pogovor z najbližjimi... Zdaj sem nehal jemati helex imam se ga v nahrbniku za tiste trenutke "hude", ki so itaq naša domišlija... 

Po skoraj 3 mesecih je zdaj moje počutje boljše imam še scene, ko hocem zaspat me zacne stiskat v srcu in mi razbijat pa pol nastopi taksen feeling v glavi kot da me bo nek infarkt in tezje dihanje... Obrnem se na hrbet in ponavadi hitro mine... Pride se mi tudi full tesnoba tu pa tam itd..

Upam, da še to uredim in da bom kmalu nazaj na istem kot sem bil al pa še boljšem... Če pa bi bila mi full sila pa grem se na kaksno Psihoterapijo itd...

Tako, da vse se da samo trud trud trud in ne se pustit in obupat! Premagat strah tako ko pride tudi gre.. Mogoce vcasih traja pac dlje casa ampak na koncu smo mi tisti, ki ostanemo!

Lp

Meni kar dobro uspeva lest s tega dreka,odkar sem se upisala v šolo se ne počutim več nevredno tako da mi je dalo to dodatni zagon da ko dobim knjige da se učim,dam vse od sebe na izpitih,da uživam vsak dan,vsakih toliko ur kolikor bom morala biti v salonu na praksi da uživam vsako sekundo posebej z družino in ljudmi ki me imajo radi,da spucam  negativn,dvoličn,hinavski folk iz mojga življenja,da se počasi prepustim ljubezni.ki se ji predvsem zaradi zdravja in šole izumikam,da me zadane puščica ljubezni da dobim spet tiste metuljčke in se prepustim toku življenja brez depresije,tesnobe ali napadov

 :ne: ni placa za depresijo in te stvari v našem življenju.Jaz če nebi prišla na ta forum mi nebi uspelo iti tako naprei,men ste veliko pomagali z lepimi besedami in nasveti tako da se vsakemu posebej zahvaljujem,in nam vsem skupaj želim čim manj slabih dni.  :rozicodam:  :rozicodam:  :rozicodam:  :rozicodam: