FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni vsi skupaj! Sem nova na forumu! Stara sem 21 let. Rana ura zlata ura :P Najprej bi rada povedala da sem se pred približno pol leta srečala s prvimi paničnimi napadi, derealizacijami, depersonalizacijami, nespečnostjo in še marsičem drugim. Vse mi je bilo tako zelo neznano, novo, grozno. Ni mi bilo jasno kaj hudiča je zdaj to? :) Srečala sem se z občutki, za katere si nisem niti predstavljala da obstajajo. In mislim, da nekomu, ki se s tem še ni srečal težko razložiš kako se počutiš. Ne glede na to,da imam družino in fanta od katerih dobivam neverjetno veliko podpore in razumevanja, sem se odločila, da se razpišem še tukaj, saj se velikokrat počutim bolje, ko preberem kakšno temo na tem forumu :).

 No naj dokončam, prva reakcija na vse nove občutke je bila: ˝se mi meša?je konec z mano?Zakaj jaz?Joj pa tako mlada sem.˝ničesar nisem razumela. Kljub svojim težavam se nisem udeležila nobene terapije, razen posveta pri dr.adamčič in tudi po zdravilih nisem posegla. Tako vam tudi svoje točne ˝diagnoze˝ nemorem ponuditi. Na posvetu sem izvedela da naj bi imela anksiozne panične motnje. Najbrž pa bi lahko dodali še ščepec socialne fobije in še kaj  :sesmejem: S svojimi težavami se zaenkrat dobro soočam, lahko bi celo rekla da sem bila zadnje 2 meseca spet jaz jaz....Evo včeraj pa BUM!!! Zjutraj totalna dezorganizacija misli in danes spet nespečnost. Kot vidite sem se sredi noči zbudila in kar nekaj časa potrebovala da sem si opomogla od neprijetne nočne more in razbijanja srca, potem pa sem se odločila da vam pišem. Od vseh težav mi prav ta nespečnost dela največ preglavic. Če bi se lahko vsaj dobro naspala, bi se čez dan z lahkoto soočala z novimi izivi!! Ne vem kaj naj naredim, grozne nočne more zaradi katerih se zbudim prestrašena da se še pol ure ne spravim k sebi in me je strah nazaj zapreti oči :( Proti jutru, v času prebujanja totalna dezorganizacija misli(misli mi švigajo na vse strani,ne vem a sanjam a se res dogaja, dokler se čisto ne prebudim). Najbolj pa me je potrlo to, da sem dejansko mislila, da sem svoje težave premagala, saj sem se 2 meseca tako zelo dobro počutila. Ampak očitno je ta psiha res veliko bolj zapletena kot sem mislila :) Prosim vas za kakršenkoli nasvet, izkušnjo, kaj narediti v primerih nespečnosti? Se še kdo srečuje s ˝čudnimi˝ mislimi v času prebujanja? Prosim pomagajte!

Pozdravljena!

Sicer prvič pišem na tem forumu ampak upam, da ti bom lahko vsaj malo pomagala...
Vse kar si navedla mi je dobro znano, prvič sem paniko doživela 10 let nazaj in od takrat doživljam vzpone in padce.
Tudi sama,ko sem v obdobju pod večjim stresom in tesnobnostjo slabo spim in sem naslednji dan še slabša, ker takrat imam slabšo koncentracijo.

Meni pomaga, da grem čimveč hodit, se "zmatrat" preden grem spat, zvečer si skuham melisin čaj in dodam baldrijanove kapljice, potem vzamem knjigo in jo berem dokler se mi oči ne utrudijo.
Ponoči se itak zbudim ampak takrat začnem misliti na lepe stvari, ki jih bom počela v prihodnosti (npr. jutri grem na sprehod s psom, naslednji teden grem s prijateljicami v gledališče...) in mi pomaga saj razmišlam o tem kako bom normalno funkcionirala to je pa tisto kar si najbolj želim.

Predlagam ti knjigo, ki sem jo začela včeraj brati in je fuuuul dobra, kar bolje se že počutim, naslov je "Ozdravimo depresijo, tesnobo in stres brez zdravil in psihoanalize" (avtor: David Servan-Schreiber).

To da ne posegaš z zdravili je ok, jaz jih ker nisem mogla več normalno funkcionirati in sem potrebovala "oporno palico".

Ni ti treba čakati, kar pojdi do zdravnika po napotnico in povej kakšne težave imaš in če te lahko napoti k psihoterapevtu.

No, upam, da sem bila kaj v pomoč... :)

Lep pozdravček!

teodora 3 res najlepša hvala da si si vzela čas za odgovor, saj  mi ob moji neizkušenosti vsak odgovor pride prav.Poleg tega pa je lepo videti, da nekomu ni vseeno :) Zadnje dni sem res čisto na tleh in najbrž bo res najbolje da se odpravim do zdravnika. Trudim se, da bi razmišljala pozitivno, vendar včasih preprosto padem v ˝luknjo negativnih misli˝ in tesnobe iz katere ne vidim izhoda. V zadnjih tednih sem se srečala še s ˝preskakovanjem˝ srca, ki je zelo moteče poleg tega pa me še skrbi, čeprav vem, da se mi je to najverjetneje pojavilo zaradi stresnega obdobja, se kar ne morem sprostiti.   :( Toliko novih stvari, strahov,občutkov s katerimi se preprosto ne znam oz. ne vem kako soočiti :'(

Harmonyy  :rozicodam: pozdravljena med nami.

Ja, očitno se res spopadaš s panično motnjo, kajti za njo so značilni taki občutki, kot jih navajaš


To se je dogajalo tudi meni in dejansko sem mislila, da je z mano konec...Šele, ko sem poiskala pomoč pri psihiatru sem izvedela kaj se mi dogaja in tudi, kako te stvari obvladovati...pa tudi to, da zagotovo nisem edina, ki se ji to dogaja, kajti do takrat sem bila prepričana, da sem EDINA  :)


Glede na to, da se s težavami spopadaš brez pomoči zdravil, ti gre super. :oki:
Je pa veliko večja verjetnost, da nas doleti ponovitev, kajti zdravila dejansko uravnavajo kemijo v možganih, ponavadi je to serotonin, ki je živčni prenašalec in skrbi za to, da se počutimo sproščeni in zadovoljni, skrbi za naše razpoloženja, spanje, spolnost in apetit.

Kot praviš, si trenutno v stresnem obdobju, zato niti ni presenetljivo, da se ti je počutje poslabšalo. Telo namreč reagira, ko "pozabimo" nase in ko preveč svoje energije vlagamo v ostale stvari. Tudi jaz to občutim pri sebi in svojem počutju.

Priporočila bi ti, da si vsak dan vzameš vsaj pol ure časa zase...ampak samo zase, to pomeni, da ne boš razmišljala o drugih stvareh, ampak se boš posvetila sebi in svojemu počutju...se poizkušala sprostit in umirit.

Tudi na fizično aktivnost ne pozabi...hoja ali tek te bosta poživila, v kri bo prišlo več kisika, možgani se bodo prekrvavili in splošno počutje bo boljše.

Potem pa obstaja še kar nekaj literature na temo "kako obvladati anksioznost in paniko"

http://nebojse.caprae.net/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=754

Pa tudi spletna orodja, s pomočjo katerih se boš lahko pričela spopadat s paničnimi napadi, anksioznostjo in nespečnostjo

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=860&Itemid=84

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=899&Itemid=84


Za tole pa ti toplo priporočam obisk kakšnega psihoterapevta, da skozi pogovor in terapijo z njim, ozavestiš svoje občutke, da ugotoviš, kaj je tisto, kar ti sproža panične napade...sami včasih zelo težko pridemo do dna svojim občutkom...niti ne vemo, kaj bi z njimi počeli. Rabimo nekoga, ki zna te naše strahove usmeriti proti izhodu, da potem izginejo.

Želim ti, da čimprej najdeš zopet harmonijo in mir v svojem življenju  :rozicodam:

Slavkaaa res hvala, da si si vzela čas za odgovor saj mi trenutno prav vsak nasvet in spodbudna beseda vlijeta moči  :rozicodam:
Te dni že veselo prebiram knjigo Obvladajmo anksioznost, tudi za tek si vsak dan vzamem vsaj pou ure. Mislim, da bolj ko sprejemam težavo kot del sebe, boljše je. Moram reči, da sem prav ponosna nase, saj je bilo prvih nekaj mesecev res nevzdržno  (jokala, nisem vedela kam po pomoč, bila sem obupana, polna negativnih misli, derealizacije,tesnoba..na srečo imam družino in fanta, ki so mi stali ob strani. Najbolj mi je pomagal stavek fanta: ˝ooo tut to bova dala skoz˝). ;D  Veliko so mi pomagale informacije, ki sem jih dobila : kako? zakaj? kdaj? pride do teh občutkov. Začela sem se malo opazovati in počasi ugotavljam, da je večina strahov in panik res zelo nepotrebih :sesmejem: Seveda sem še čisto na začetku raziskovanja svoje psihe in na nek način, sem za vse te težave tudi hvaležna, saj sem očitno v svojem življenju potrebovala spremembe. Več kot očitno sem kar nekaj let svoje telo in psiho(ki je že tako bolj občutljive narave) grdo zapostavljala s takšnimi in drugačnimi grdimi navadami  :kadim:. Res, da je včasih hudo in bi se kakšen dan najraje na ves glas drla: ˝zakaj ravno jaz?!!˝Ampak odgovor imam pred nosom- potrebne so spremembe. Tako, da sem danes tudi kontaktirala psihoterapevtko in mislim, da mi bo psihoterapija pri vsem tem še najbolj pomagala. Čeprav čez dan res nimam težav me zadnji teden muči nespečnost. Zaspim ob 23.00 se zbudim ob 3.00 v strahu, paniki, tesnobna, in z izrazito negativnimi mislimi, ki so popolnoma neracionalne, vendar ponoči zmagajo nad razumom. Vsako noč potem bedim do 5-6 potem pa zaspim še za kakšno uro. Glede na to, da trenutno čez dan še dobro funkcioniram, bom počakala na psihoterapijo in po zdravilih posegla leče bo res hudo, saj sem prepričana, da se bom tudi te težave s pomočjo strokovnjakov s časom naučila obvladovati, predvsem pa ugodovila iz kje izhajajo:) Hvalaaaa še enkrat za odgovor in pomoč :rozicodam:
Lep pozdrav vsem :)

Harmonyy  :rozicodam: tako se dela  :clap:


 :oki:


 :clap:


 :wav:

Še malo, pa boš prava "harmonija"  :rozicodam:

 :031: :smesno:

marina oprosti ampak ne vem kaj si hotela povedat s tem? ???

ej oprosti, nekaj sem zaštrikala s temi smeški,  :-*

želim ti da si dobro in to čimprej

Draga harmonyy,
pozdrav tudi od mene. Jaz sicer z nespečnostjo nimam problemov, celo veliko preveč spim (brez problemov tudo 13 ali 14 ur), vem pa, kako je s tesnobo. Pri meni se je pojavljala vedno, ko sem se zbudila (zato sem vedno poskušala spati kolikor se je le dalo dolgo), in to v vsej svoji veličini. Tudi obrniti si nisem upala v postelji, tako hudo je bilo. Ker so moji "padci" oziroma strah vedno pospremljeni s fizičnimi težavami v ušesih, jaz žal nisem dovolj močna, da bi jih premagala samo s psihoterapijo, ampak moram jemati tudi zdravila. S tem sem se sprijaznila... še dobro, da so... ker sicer ne vem, kako bi premagovala svoje težave.
Želim ti vse dobro.

Ronja

to da nisi uspela s psihoterapijo in si morala na zdravila jaz gledam tako..ne kaže se v tem, kako si močan, ampak očitno res manjka ta serotonin in ali dopamin , da se počutimo kot se. Moje mnenje o psihoterapiji je , da  (žal) v tem mnogi vidijo samo posel in denar- in da služijo na obupu in trpljenju ljudi. Ne pravim, da to drži  za vse, sem pa sam a doživela. Tako da, če pač rabimo ad....pa bom naredila vse da ga dolgoročno ne bi več.  :rozicodam:
Ampak najbolj me razjezi to trgovanje: npr bila se pri eni terapevtki, ki mi je prvo uro govorila samo o sebi, kaj vse je dosegla, kako je študirala. Niti povedati nisem mogla kaj me teži, niti besede. In po tej uri mi je samo določila termine, kdaj lahko pridem. To prvo uro sem plačala 60 eurov. Nikoli več ne grem tja...Za ta denar lahko otroku kaj kupim, ko vsak dan kaj rabi.

Pozdravljene vse skupaj  :) V torek sem bila prvič na psihoterapiji in moram reči, da mi je bilo všeč. Sicer je bil sestanek bolj uvodne narave ampak vseeno. Terapevtka je res super in mislim, da sva se dobro ujeli. Za naprej pa bomo videli. :kiselnasmeh: V ponedeljek se spet srečava. Zaenkrat mi gre kar dobro, tudi spim zadnje čase malo bolje, sicer se večkrat zbujam in se ne zbudim naspana, poleg tega mam najbrž najbolj čudne sanje kar jih je možno sanjat :sesmejem:. Ampak sem se odločila, da dokler čez dan dobro funkcioniram ne bom posegala po zdravilih. Sicer sem nekaj časa pila šentjanžev čaj pa baldrijanove kaplce, zdaj pa kšn persenček pred spanjem.Seveda pa sem v primeru da se mi bo vse skupi tko poslabšal, da ne bom več zmogla, pripravljena tut na zdravila. Sicer pa upam na najboljš. :) Vse to je zame še zelo novo in zdi se mi, da je prav daa raziščem in spoznam različne tehnike kako obvladovat svojo psiho z ˝dirkajoče mislimi˝ vred  :sesmejem: Če ne drugega se bom skoz psihoterapijo vsam mal bolš spoznala in se poglobila vase. Upam da bo vsaj mal pomagal   :) Še enkrat hvala vsem za izkušnje, mnenja in nasvete. Res vaši komentarji so mi v veliko pomoč. :rozicodam:

Harmonyy   :clap: sem vesela, da ti gre na bolje  :oki:

Pozdravljena harmony.

Tudi sama sem doživela paničnega pri tvojih letih. Imela sem obdobja ko sem bila popolnoma ok in obdobja ko sem krempla na silo. Ampak ko sedaj gledam nazaj svoje življenje sem bila vseh 10 let nekako pod tesnobo zadnje čase sem pa začela doživljat še derealizacijo in vsiljive misli, to me je pa popolnoma prestrašlo. sem zelo pozitiven človek ali pa vsaj mislim da sem ampak to je bila pa kaplja čez rob, zato sem odla k zdravniku. Dobila sem ad in zadnja 2 ali pa 3 dni sem skoraj bolje kot sem bila v zadnjih letih. Upam da ti uspe brez ad-ja če bo pa težko pa le pojdi in se ne matraj. Meni je tako žal, da sem se mučla in rinala naprej ter životarla. Nebom se hvalila nevem kaj me še čaka mogoče je samo trenutno dobro. Sama sem bila že zelo utrujena od nenehne borbe s svojo psiho in nepriznanjem.

Lep večer