FORUM Nebojse.si

POzdravljeni

Imam hude probleme z anksioznostjo in počasi že obupujem.
Še enkrat na kratko , da povem celo zgodbo.
Že leta 2000 sem zbolela za panično mptnjo. Najprej sem dobila Cipralex, ki mi je po kake pol leta pomagal, da sem bila malo boljše, nato sem imela Cipralex vse do lani decembra. Jemala sem 10 mg in na tej dozi sem super funkcionirala....Potem sem zanosila in po navodilu ginekologinje opustila zdravila. Bila sem še kar dobro do aprila, potem pa bum- totalno poslabšanje...
Ker sem bila noseča. , mi je psihiatrinja dala Zoloft. Jemala sem ga 1 mesec, pa nič, še slabše...spala nisem že prej, po njem pa samo kako uro, pa še to sem bila bolj v polsnu... Grozno.
Nato sem dobila Cipralex nazaj..in sem ga jemala vse do poroda in ga jemljem še zdaj- otrok je star tri tedne. Torej jemljem ga 10 tednov v 10 mg dozi.
Ves čas sem slabo, nikakor ne moram priti nazaj na stare tire, ..sem pa imela veliko stresnih situacij v teh treh mesecih,res življenjskih sprememb.

Počasi že obupujem, ker se mi ne poprevi, otrok me potrebuje, jaz pa se počutim tako zanič...Spremljajo me misli, da bom umrla, strah me je, trese me, po hrbtu čutim elektriko. Moja osebna zdravnica mi je rekla, da naj povišam dozo in sem jo zdaj je dva dni....Iz 10 mg sem šla na 15. In ta dva dni je vse še slabše..
Ima kdo kako idejo, ali so to res samo hormoni?
Naj povem še to, da ne dojim, ker so bila mnenja zdravnikov deljena. Eni pravijo da se lahko doji, drugi spet da ne.
No, to zdaj ni problem, otrok lepo raste na adaptiranem mleku, edino kar je , si od srca želim, da se mi stanje popravi.
Vesela bom vaših odgovorov. Hvala

Draga Marina!

Ker mislim, da je tvoje poglavitno vprašanje tole: "Ima kdo kako idejo, ali so to res samo hormoni?", se tokrat ne bom oglašala z nasvetom, ker ga nimam, v vezi z nosečnostjo oz. hormoni.

Želim pa ti, da bi čimprej našla spet tisto pravo kombinacijo zdravil, ki ti bo pomagala in se boš spet vrnila na stare tire!!!

 :poljubnjej: Sofie

p.s. moje mnenje je še vedno, da bi se o tem posvetovala s psihiatrom, ali pa sama zvišaj pa se opazuj. Zakaj s psihiatrom ne dorečeta o tem v vezi s hormoni in ad - glede na to, da ti je prej pomagala ta doza, zdj pa ne?!?

no saj, tudi pri meni je prvo pomagala asentra 100mg, danes pa samo ob navezi z ap  :kiselnasmeh:

Pogosto mislim nate, vse od takrat ko sem prebrala tvojo situacijo z nosečnostjo in ad.Po porodu ogromno žensk doživlja občutke nemoči in strahu tako imenovane poporodne depresije, pa če tudi se prej niso srečevale s takimi težkimi občutki.Ti si v prednosti saj občutke poznaš in veš da minejo slej ko prej.Obdobje po porodu je naporno, veliko je dela in še navaditi se je treba drug na drugega.Mali otrok nima ritma, vse je postavljeno na glavo.Potem še ena samo previjanje, hranjenje,...Ampak ko otrok malo poraste je lažje,spoznaš njegov ritem, predvsem pa ko boš ti okrevala bo vse lažje,carski rez ni kar tako.Prav je da si povečala ad -sedaj imaš naporno življensko obdobje.Srečno.

Gerbera

hvala za vzpodbudne besede.
Kot si napisal , čeprav poznamo te občutke, se jih vedno znova prestrašim, čeprav razum pravi drugače.
Zdaj ko sem zvišala se mi je stvar še poslabšala...je pa res, da stres in hrmoni delajo svoje.
Npr. eni zdravniki so mi rekli da lahko dojim s Cipralexom, ko sem pa rodila in sem začela mleko izbrizgavati (ker sem bila po carskem, mala pa v inkubatorju) pa so rekli da ne. In sem dobila tablete Bromergon, ki preprečujejo nastajanje mleka....in ravno tako vplivajo na možgane, natančneje na hipofizo, kae sem spet čutila kot nihanje v počutju.

Po pravici povedano, me je strah, da mi ad ji ne bodo prijeli, ker sem bila prej  tako dolgo na njih..Upam pa, da se motim in da bo res boljše.
Utrujena sem že od vsega tega, rada bi samo skrbela za mojo deklico  in se počutila koliko tokliko ok.
LP vsem

To nima nobene veze. Slabše pa se počutiš zato ker si povišala, saj nova doza ponovno rabi par tednov da prime, torej se za določen čas počutje ponovno poslabša.

Jaz tudi nisem za,da se doji, če ješ tablete.Ampak mnenje mojega psihiatra je bilo da naj nadaljujem z dojenjem,pri prvi hčerki, pa nisem, sem se odločila po lastnem občutku. Poglej saj otrok vseeno zraste, moja prva je zdrava kljub temu da je nisem dolgo dojila.
Telo pa prav gotovo čuti tudi iz tega razloga nihanja,saj se je devet mesecev pripravljalo na ustvarjanje mleka.Jaz sem takrat en mesec dojila, in potem z iztiskanjem prenehala, tako da nisem rabila tablet za ustavljanje.Vse bo še dobro in tudi neizmerno boš še uživala s hčerkico.
Sedaj si res v fazi okrevanja in bodi potpežliva s seboj.Imej se rada, opravila si najtežje in sedaj si dovoli, da telo pride k sebi.Ne pospravljaj pretirano, pri hrani se znajdi z najenostavnejšo pripravo.Ven, če le zmoreš fizično, pojdi ven na sonček.Ne obremenjuj se z ničemer.Iz srca ti želim vse dobro.

Kinto in grebera :rozicodam: za vaju

Lep pozdrav od naju z deklico :-*

Marina,

kako lepo te zaslediti in vedeti, da sta sedaj v dveh damicah... :rozicodam: sicer pa BODI PONOSNA NA TO KAR SI DOSEGLA IN SEDAJ IMAŠ..razpoloženje pa se bo uredilo ->>saj veš, veliko je tudi stvar hormonov!

Drugače, počasi razmišljam, kako bi ali bo bilo, če se jaz, čez leto dni, odločim za materinstvo..malo me meče...priznam!  :P


                                    Dušica

Dušica
vsemu navkljub je bilo vredno ..imeti detece je krasno. Upam, da se boš opogumila

 :-*

marina, kaj si se zdj odločila glede višanja ad? si ali nisi?

lp sofie  :rozicodam:

p.s. kako pa malčica?  :binkybaby:

NE BOM VIŠALA ZAENKRAT. OBČASNO SI POMAGAM Z APAURINOM 2 MG, KO JE RES HUDO.
V SREDO GREM K NOVI PSI, KER SE JE MOJA PRESELILA V LJ IN BOM VPRAŠALA ČE LAHKO DOBIM KAJ ZRAVEN. NPR EGLONYL

LEPO BODI

AJA MALA JE CUKERČEK :-*

če ti je tale bla ok psih., jo vprašaj, katerega ti priporoča, da ne boš kazga  :delirij: naletela.

Vse dobro ti (vam) želim!

Sofie  :rozicodam:

aja sofi.pa saj smo na ti :rozicodam:

šla bom k eni ki je baje ok tu v mb

vem, vem; mislila sem na družinco  :happy:

  :clap:

Sofi

povej mi samo kako dolgo je tebi trajalo da se ti je stanje izboljšalo.
Mogoče bom dobila tudi jaz kak ap, čeprav se vseh zdravil izogibam, če se le da.
Ampak počutje je tako slabo in strah ter ta zakrčenost tako velika, poleg tega pa moram skrbeti še za malo bebico, kjer je veliko nespanja.

Samo želim si da se enkrat spet dobro počutim
drži se

marinček  :rozicodam:


V zimskem času, ko sem začela z ad (asentro, prvo 50 nato 100mg), mi je prijelo po 3-4 tednih (če hočeš natančen termin mi povej, da pogledam svoje zapiske tu na forumu za nazaj, ko še vem, kdaj sem cvilila kot miš in pol kot pavijan od tuge) in mi je ful udarlo na dobro voljo, notranjo moč, veselje,...... tak, da sem seveda, jst butl in devica pri teh zadevah v vezi z duševnim zdravjem, nehala jemat ad češ, sj sm supersofie (potem sem bla seveda superdrek), in tudi bolniško sem skenslala in letela na šiht, kot da rešujem svet pred jedrsko bombo  :sesmejem: (ne, nimam shize, samo mislila sem, da ne bodo mogli brez mene).

Ko sem spomladi (junija) spet pristala na ad, začela sem 23.6.2011, mi pa ni in ni hotlo prjet niti 100mg asentre.... tak mi je prjemljalo na momente, večinoma pa tema v meni, žalost, obup, pa spet mogoče neki micenga upanja in veselja, pa spet štrbunk na tla ...... in to konstantno, da že nisem več vedela, kaj mi gre bolj na žolč: depra al nihanje - sam mislim, da potem že slednje. Ker pr depri veš, da si v jami brez baterije, pri nihanjih pa enkrat baterija sveti, potem dolgooo nič, pa spet z 40% močjo, pa spet niiiiiiiiiiiiiiič

Tak da, ko mi po več kot 1 mescu ni prjel ad v celoti, sem šla na ap, ki pa je takoj prijel. 1.8.2011 zvečer sem vzela, od 2.8.2011 dalje sem stabilna!!!

Aja, pa spim k konj. Sicer sanje so blazno bedaste ampak who care....važn, da spim!


Khm......... draga Marina veš kaj sm jst spoznala glede zdravil in odrekanju. Če zmoremo živeti samo in zgolj z alternativo, če lahko nadvladamo um, se 1000% (ni preveč nul) znamo sprostiti, zameditirati sredi avtoceste, nas ne prebudi nit zvok gasilske sirene ob našem ušesu ..... potem se lahko odrečemo zdravilom in farmaciji.

Dokler pa tega ne znamo, je najbolj nevarno, da gremo iz ene skrajnosti, ki je stop zdravilom, v drugo skrajnost, ko jemo na tone špinače; dokler ne zbolimo do te mere, ko je že alarmantno stanje: naj bo to depresija, zastrupitev, ipd. Takrat brez pomisleka vzamemo zdravilo - in prav je tako!
Vendar kaj se ob tem lahko naučimo? Zmernost tako pri farmaciji kot zeliščarstvu. Lahko me ubije peteršilj, če ga ne uporabljam pravilno, kot tudi tablete za pritisk. Lahko pa nas reši ad, ap kot sta mene, ki sem se ju sprva zelo bala, danes pa smo Veseli trojček!!! In ja, lahko me tudi reši šentjanževka. Pomembno je, da tisto kar imamo znamo pravilno uporabiti; tako zeli, kot zdravila, in imamo vso pravico vedeti, kaj vnašamo v svoje telo in kako se bomo odločili za zdravljenje. Le, da naj bodo te odločitive pretehtane z ene IN druge strani, potem je lahko šele relevantna odločitev na podlagi informacij z obeh polov. Najboljše pa je farmacija in zeliščarstvo v sodelovanju!!! Oboje je za nekaj dobro in oboje lahko škodi! Če se vržemo v uporabo kot slon na porcelanasto šalčko!!!

Če dobiš ap, ne bo konec sveta. Pri meni ga ni bilo. Bi pa bilo, če ga ne bi dobila! IN če imaš zaupanja vrednega zdravnika, je to največ vredno - verjemi! In jaz jo imam.

LP Sofie :rozicodam:

sofi hvala za obširen odgovor.
želim ti da boš vedno tako dobro. :onaposlusa:

Marina,

evo mene: najprej se pohvali, da si najbolje izpeljala nosečnost in se pocrtaj s hčerko! Potem , sklepam, da je res najbolje da zvišaš dozo Cipralexa, saj te bo že da Placebo efefkt pomiril..vsaj po moje! :rozicodam: Slabše je, ker si ti priklicala ta strah in ker se že toliko časa tako slabo počutiš, zato se tako težko odmakne...razumljivo in normalno, zato...daj času čas in prigovarjaj si, da zmoreš..tudi zaradi deklice, ki te vsak dan "kliče" k sebi... :oki:

Morda pa poskusi s baldrijanovimi kapljicami za notranjo sprostitev in dihalnimi vajami...vsaj poskusi!

                                 Dušica

Točno tko!!!

Če mislimo kdaj slabo o sebi ali smo v dvomih----------> prvo se pohvalimo, da nam bo potem težje šlo samokritiziranje! To so male ukane velikih mojstrov :pomezik:


dihalne vaje zeloooo pomagajo; ti priporočam Marina. Ne veš kake čudeže delajo.

lp Sofie :rozicodam:

dušica in sofi

hvala za vzpodbude.
imela sem pregled in dobila ap seroquel 25 mg pp in mirzaten 15 zvečer

bom vidla kak bo.strah me je zdravil ampak trenutno sem slabo
pa še cipralex bi naj povišala na 15 mg. sicer se mi zdi veliko zdravil :seznojim:

bodite dobro :onaposlusa:

Marina, ne pozabi na postopno uvajanje in višanje... :oki:

Bodi lepo in veliko stiskanja s tvojo malo Evico... :rozicodam:

Po dolgem času se spet oglašam v tej temi.
Zdaj bo že 4 dobre mesece, kar sem nazaj na adjih. Najprej sem mela Zoloft 50 mg, ki mi jstanje samo poslabšal- tega sem jemala 1 mesec. Nato sem šla nazaj na Cipralex 10 mg. Jemla sem ga 2 meseca, ni bilo nekega izboljšanja. Vse sem si razlagala, da so to samo hormoni in nosečnost, da pač moram počakati..Dobila sem poleg Seroquel namesto pomirjeval. Nisem ga vzela več kot 2x ker sem po njem zelo zaspana....
Pred tremi tedni sem povišala C ipralex na 15 mg in poleg imam 15 mg Mirzatena.
Pa je kak dan malo boljše, ampak še vedno je daleč od tega, kot je bilo prej.
ZAto me zanima vaše mnenje in izkušnje...ali je možno, da mi Cipralex še ne prime ali pa ne bo sploh prijel in bom morala menjati adje? V četrtek imam psihiatra in on mi je že prej predlagal da bi šla na Effectin....Joj sem že utrujena od tega , poleg tega pa me otrok rabi 24 ur na dan!!

Jaz bi najprej povečal cipralex na 20 mg in počakal 3-4 tedne. Če ne bi blo bolje pa menjava.

Kinto, hvala ti :rozicodam:

Enkrat si mi napisal, da nima veze, če sem bila prej že dolgo na adju, da bi kljub temu morali prijeti...Od kod ti ta informacija?
Zanima me zato, ker res dosti veš o teh stvareh

Povej to Ventilatorju  :sesmejem:

Drugače pa ja, saj ne vem kaj bistveno več od tebe. Govorim pač iz svojih izkušenj. Tudi jaz sem že bil 1x na ad-ju in je potem drugič prav tako lepo prijel. Je pa res bila drugič potrebna večja doza, ampak so bile tudi težave hujše. Pa tudi veliko sprašujem psih., tako da me ma verjetno že poln k... :)

Marina, upam, da ti AD kmalu prime. Tudi jaz sem se in se še vedno sprašujem, ali mi bo sedaj, tretjič, AD prijel, ker tudi pri meni že ful dolgo traja.
Jaz sem vseskozi na Paroxatu in če ne bi pred enim tednom začela jemati zvečer še 15 mg Mirzatena, verjetno še vedno ne bi bilo kakšnega učinka. Še točno pred enim tednom sem preživljala pravi pekel... hud panični napad, ki se je malo umiril šele po dveh tabletah Helexa. Potem sem začela jemati še Mirzaten (tudi potem, ko si mi ti opisala svojo izkušnjo) in od takrat še nisem imela paničnega napada. Bog daj, da tako ostane. Še vedno imam tesnobne občutke, ampak vsaj tako hudo ni več.
In, tako kot ti, tudi jaz še nisem doživela tistega olajšanja, kot sem ga v prvih dveh epizodah. Vem, da ne bo šlo tako, kot bi odrezal, ampak srčno si želim, da priplezam iz objema tesnobe in začnem spet normalno funkcionirati.
Meni je psihiater rekel, da je v naslednjih epizodah potrebno vedno več časa, da AD prime. No, jaz sem zdaj že v petem tednu jemanja Seroxata (30 mg paroksetina) in vem, da je v drugi epizodi AD tak čas že lepo prijel, sedaj pa še ni občutnega izboljšanja.
Morda bi dala Cipralexu še malo časa... mislim, če je sedaj tri tedne od povišane doze? Bi počakala še kakšna dva tedna?

Hmm, meni je pa Cipralex pri ponovnem jemanju hitreje prijel. In to dvakrat.

Mogoče je pa hormonsko neravnovesje v tebi, Marina, drugačno kot pred nosečnostjo in je treba še najti pravo zadevo ali pa zaradi tega vse skupaj traja dlje. Držim pesti, da bo čimprej OK.

Ronja, pa zate tudi držim pesti. Sem v eni drugi temi prebrala, da delaš magisterij - jaz tudi in komaj čakam, da ga dobim nazaj iz komisije, ker sem sama tudi mnenja, da se bom s tem še najbolj zamotila.

ronja in forza

hvala vama za vzpodbudo. tudi jaz mislim, da je najbolj pametno počakati.
čeprav sem 2 dni sedaj grozno...morda je res, da v  naslednji epizodi adji rabijo več časa in morda višjo dozo. če pomislim, da sem jih jemala 8 let..!!!neprestano.

pa mala je danes tako jokava, vlačim se z zadnjimi močmi

Marina, vem, kako ti je. In zelo, zelo močna si, da prenašaš vse skupaj, hkrati pa skrbiš še za malčico. In, veš, tudi ko ADji začnejo "prijemati", še vedno pridejo slabi dnevi. Ni tako, da kar naenkrat zlezeš na zeleno vejo. Verjetno tudi zato, ker nam, ko čakamo, da ADji primejo, počasi tečejo dnevi.
Jaz sem vsak večer nekako hvaležna, ker je minil še en dan in s tem sem bližje boljšemu počutju. Me je pa tudi malo strah, kakšen bo naslednji dan.

Forza, ja v bistvu sem nalogo že napisala, samo popravit moram še malo. Bom v tem tednu (upam). Potem imam dovolj študija za kar nekaj časa. Itak imam v službi dovolj "študiranja". Danes sem se malo zamotila z eno knjigo... je še kar šlo... sicer z vseskozi napetimi živčki...

Spet se po daljšem premoru malo oglasim.
zDAJ JEMLJEM 15 MG cIPRALEXA IN mIRZATEN 15 MG ŽE kar nekaj časa.
Generalno gledano, sem boljše, spim, ampak še vedno imam dnevo neke občutke groze in strahu..tesnobe.
Imam tako kepo v trebuhu, kot da bi padala prosti pad-uf


ZDAJ BOM ŠLA NA 20 MG CIPRALEXA, PA BOM VIDLA, KAJ BO

Če je bilo boljše, bo spet samo boljše. In boljše! POGUM!

Joj, res ne  vem, kako dolgo naj še čakam.
Mogoče bom morala res menjati na kaj drugo...ker to je pa enostavno predolgo