FORUM Nebojse.si

Hey,

Evo spet se slabo počutim... Imam polno obsesij in res se zdi, kot da ne znam več uporabljati tehnik, ki so mi pomagale v preteklosti. Nekak tko čudno se počutim, kot da me obsesije spet premagujejo... No ja, že ogromno takih obdobij sm dal skozi, pa še vedno sm se pobral, je pa ponavad trajalo kar nekaj tednov. Nevem a bo sploh kdaj konec vsega tega sranja, ker ta OKM pa res zna človeku zagreniti življenje (če ti ga je sploh kaj ostalo). Upam, da nism koga zamoril, mal se morm zventilirat...

Onix, velikokrat si se že pobral, marsikomu si pomagal, da se pobere in tudi tokrat
verjamem vate in vem, da ti bo uspelo, smo pač rojeni,
da se moramo vedno za nekaj boriti... :rozicodam:

Onix daj se kr pošteno zventilirat,....ta moški spol je itak vse premal dejaven
na forumu,...kot da imamo samo me dekleta težave....

Si pa vsekakor borec in pol in verjamem,da bo slabega počutja tud pr tebi vse manj!!
Drži se... :rozicodam:

Onix, wellcome to the club  :sesmejem:

isto lahko sama rečem. tokrat po ful dolgem času in tak talent sem, da sem spet nasedla in naredila traparijo. težila sem. misleč, da moram doseči z nekom spravo, da je narobe, da sva skregana itd. da je s tem nekaj hudo narobe. Želela sem samo mir. tisti zoperni občutek v prsih, razbolen do amena. sej bo, minilo bo.

hvala moji dragi Emmi za oporo. Če bi si upala komu pojamrat že prej, ne bi delala traparij.

Onix, minilo bo. vse bo o.k.. Včeraj so bili izredno slabi vplivi, ves folk v službi je bil bodisi zmeden, stranke po telefonu v neki firmi tečne....in mi, ki imamo težave logika, da nas je še toliko bolj zvilo. Že čez par dni bo vse dobro.

Se mi zdi, da niso dovolj le recepti, ki so v preteklosti delovali. potrebujemo sočloveka, da lahko povemo, da nam je težko in trpimo, v takem momentu.

Vse bo o.k..

Drži se!

maja

Onix  :rozicodam: zmogel si že ogromno in zmogel boš premagati tudi to slabo obdobje, ki ti, verjamem, pije energijo...najboljše pri tem je pa to, DA BO MINILO  :oki: Ti kar pojamraj, tudi to prinese rahlo olajšanje....predvsem pa zaupaj in verjemi VASE  :rozicodam:

Onix,

nekaj čudnega je spet te dni v zraku kljub soncu..:(
Ampak mine.
Ti to dobro veš.

Drži se!

Dragi Onix,
se kako te razumem in vem kaj dozivljas, ker jaz dozivljam podobno, spet je prisel padec in traja ze dober teden.
Dostikrat se vprasam cemu pride do tega saj je bilo ze zelo dobro in ze mislis da razumes in pravilno uporabljas tehnike...a vendar zal pride do tega.
Jaz sem sicer pri sebi ugotovila da je vrjetno to botrovalo tudi nezavednemu stresu in sicer priblizevanje se roku za oddajo diplome in tezave v sluzbi...te mogoce kaj tare za kar si mislis da niti ni tak problem?
Lahko mi pises tudi na OS.

Lp,
gigli 

onix, tukaj si veteran  :sesmejem: veš kaj moraš :pomezik:

no, vedno pride in gre, ni druge kot da to sprejmeš...
odboksaj malo in stresi vso jezo iz sebe :onaposlusa:

spomni se, VSE JE MALENKOST  :clap:

Hvala vam usem! Zlati ste :rozicodam: :rozicodam:

Zdej sm že mal bolš in pomoje bom kmal spet vsaj za silo OK :). Pa spet sm dobu motivacijo, da se popolnoma uprem kompulzijam, ker edino to pomaga, da si res OCD free :).

Dragi Onix,

vedno, ko sem bila najbolj v dre....., so mi najbolj pomagali prav tvoji posti - polni optimizma v katerih si me vedno prepričal, da je to vse samo del okm-ja in da ni vredno s tem izgubljati časa. Še kako je res!!
Veš, da bo minilo, sprejmi, začuti, pusti da odide.

Onix, kake vrste obsesij imaš, me zanima in katere so kompulzije s tem povezane. Jaz mam vedno bolj občutek, da gre pri meni tozadevno tudi za klasičen OCD, ker se mi je tokrat to zgodilo, ko me je zdownalo in seveda počnem bedarije. včasih si rečem klinc, naj se reče temu, kakor se hoče, naj gre za motnjo ali realen problem, jaz bi rada se pomenila, da bo potem mir. Od človeka, v povezavi s katerim občutki me morijo, pričakujem, da bo sprejel moje opravičilo, pa mi to povedal in verjamem, da bom potem lahko živela v miru. Je to moja kompulzija, da vedno znova napišem, da želim spravo z njim, pogovor, da želim, da bi se pogovorila, da bova lahko oba živela v miru; on, ker mu ne bom več utrujala in jaz, ker se ne bom obremenjevala, da je še vedno jezen name, ker si kar želim, da bi lahko kaj popravila. Noro je to, kar se mi dogaja, saj ga ne želim siliti v neke stike ali prijateljevanje, samo tako veliko dam na njegovo mnenje, da ne znam iti sama preko tega, da pač z mano ne govori oz. sem se mu tako zasrala, da me ignorera. je to obsesija s kompulzijo? ampak te kompulzije en drek zaležejo. kako vse to človek preseže? če že moramo sami sebe do amena patologizerat...

maja

Po moje je najbolje se ne sekirat in zaupat vase, v to, DA SMO NEKAJ LEPEGA, VREDNEGA IN DRAGOCENEGA..in da nas ne bo nobena motnja, težava, bolezen spremenila.. :rozicodam:..ker znotraj sebe smo še vedno in le MI...unikati takšni kot smo!

In če že moramo NEKAJ SPREJETI, potem to vzamemo z odprtim srcem, ker nam je posledično lažje..nihče NI POPOLN ali tudi skozi življenje in trpljenje odraščamo, se spreminjamo in postajamo močnejši..je tako?  :rozicodam:


                                   Dušica

Dušica, čau, lepo si napisala.

Iskala sem danes ta prekleti ROCD (relationship compulsive obsesive disorder). Pa nič našla na to temo. Potem pa je moj dragi le izbrskal iz mene, kaj je tisto, kar me mori, čeprav s tem nisem želela obremenjevati najinega razmerja, ker se je v prejšnjem razmerju pokazalo kot slabo. Razumel je, poznal zadevo za kaj gre torej in rekel, da to ravno ni motnja, ampak nekaj drugega, kar mi je prek izkušnje na lastni koži lepo razložil. Ful lepo sva se pomenila in mi je le odleglo. Saj tudi sama nisem bila gotova, kaj naj bi to bilo, ampak dejstvo je da na temo teh težav nisem našla v okviru OCM-a nič napisanega, kar bi veljalo za to, kar se dogaja meni. Neka tuja psihiatrinja pa mi je hotela prek spleta za en odgovor zaračunati 19€. pa mi ne bi bilo problem dati, če bi imela občutek, da bo rešila moj problem, ampak ga ne bo, saj v tem je fora, sama se moram naučit ravnat. Moj dragi mi je pa povedal ful dobre stvari. mislim, da ni zamer iz strani unega xx človeka, ker če bi bile, bi on najbrž enako razpucaval z mano kot jaz hočem razčistiti z njim. najbrž je vse o.k., samno jaz se žrem za ama brez veze. naj bo že vse o.k. enkrat, evo.

Onix, oprosti, ker sem zasmetila tvojo temo, upam, da ti fino laufa, da se je nehalo dogajati. a torej, če se upreš kompulzijam, potem zadeva izzveni, a ne?

maja

Majč,

te razumem, saj imam sama enak ali pd primer kot nerazumevanje s svojim očetom: že leta ne komunicirava, čeprav živiva pod isto streho..ker preprosto, nisva kompatibilna in tudi nikoli mi ni dal tisto očetovsko ljubezen, po kateri sem vedno hrepenela.. :(..zato jo sedaj iščem in delno najdem v fantu...ali tudi ta se še sramežljivo "odpira", ker ni bil naučen dajati tako obsežno ljubezen preko objemov, stiskov, strasti... :zardevam:

Kljub vsemu, sem očeta sprejela in dejstvo, da je takšen, ker sam tega ni bil deležen, zato se ne jezim in mu nekako oprostim, čeprav čutim, da ni še 100%...Določene druge osebe, ki nam niso dane pa je tako: eni pridejo, spet drugi odidejo z našega življenja..pa kaj potem? Od vsakega se nekaj naučimo! :pomezik:

                                    Dušica

Onix, kako kaj?  :rozicodam:



..in krog življenja se vrti..

Onix...kako? :rozicodam:

Majč, o motnji ROCD boš največ našla na:

http://www.stuckinadoorway.org/

lp,

gigli

Evo kr gre počas na bolš :). Mamo pa ene probleme doma in je zelo napeto ozračje... Kako ste vi kej? :rozicodam:

Gigli in Arwen :rozicodam: :rozicodam:

Onix :rozicodam:, pa te res neklam dolgo nisem zasledila.
Dečko, saj veš, da boš zadeve spet u red spravil. Glavo gor in greš naprej :rozicodam:

Onix, oprosti, ker sem ti mal pacala temo s svojimi težavami. grem pisati nazaj v svojo, ali pa bom odprla novo, ker mi gre že tok na živce vse skupaj, da se mi to dogaja. občutek imam, da sem nesposobna odrasti, da se ukvarjam z vedno istimi problemi. in to mi valda samo najeda.

Onix, dobro porihtajte odnose doma in drži se.  :rozicodam: nisi mi odgovoril na vprašanje, kaj se tebi dogaja v okviru OCM in kako zadevo zadušuš - enostavno se odpoveš kompulziji in zadeva mine al kako? kako pa pretrpiš čas, ko te obsesija grabi se mučiš odmisliti, se trudiš nič čutiti, kak je pravi način?

Dušica, hvala za vse misli in komentarje, ki si jih izrekla. Verjamem da mora biti to s starši sila zoperna in boleča stvar. Ko sem mela jaz probleme v odnosu z mojimi starši, se nisem mogla sprijazniti, da se ne štekamo, nisem znala brez njih naprej, padla sem v psihozo in prisiljeni smo se bili naučiti en z drugim ravnati drugače. na lepem je bilo marsikaj mogoče. odvrgli smo začaran krog očitkov in prepirov. Dušica, vse bo o.k. Jah tole s fantom pa: prav pogosto je, da se nasprotja privlačijo. hehe Moj fant zase pravi, da ne rabi veliko ljudi, samega sebe opisuje z besedami: "Veš, Maja, jaz sem malo avtista." Valda sem jaz čisto kontra, pa sploh ne bi opazila, da ima on tako čutenje do okolice, če mi ne bi tega sam opisal z besedami, ker je krasen s strankami in ful prijazen tud v odnosu do mojih, recimo.

Gigli, pogledala sem na hitro link, ki si ga poslala. tudi v temi, kjer je ROCD omenjen, nisem našla zadosti skupnega z mano, da bi lahko trdila karkoli. Zdi se mi zajebano težko najti pravo mero, kdaj zaupati občutkom in ravnati v skaldu z njimi - kdaj je to prav in so o.k. in zdravi, in kdaj telo dela tako kot dela zaradi motnje in to pričara neke čudne občutke, ki uberejo neko povsem svojo bolno logiko. tega, ne vem, če se bom kdaj zares do konca naučila. Vedno znova padem v past, po drugi strani pa kljub vsemu relativno dobro ubežim hujšim epizodam. In vem, da delam napake. ravno toliko je vmes miru, da imam občutek, da je prešlo, ko pa spet pride, me ulovi nepripravljeno in bam spet nasedem. V vedno novi obliki - če gre za motnjo. Če pa gre za nek dokaj pogost in običajen pojav, kjer naj bi morala razpucat v glavi in postavit stvari na svoje mesto, pa naj že najdem ta prekleto pravi način. Najbolj mi je v tem času pomagalo nekaj opor dobre prijateljice, a sem ga kljub vsemu lomila naprej, potem pa mi je odleglo, ko je moj dragi dva dni skušal od mene ugotoviti kaj je to, ko jamram, da moram nekaj na svoj mest postaviti itd. Resnici na ljubo, nisem ga želela obremeniti sa tem, bala sem se, da ne bo razumel, da bo pritisnil s kontra strani in me bo spet strlo, kot se je to dogajalo pri bivšem fantu, ampak ta moj dragi fant, me šteka, pravi, da to ni motnja, da je podobno situacijo doživel sam v preteklosti, da je to moj način, kamor se zatečem, ko je trenutno zveza v krizi, ker najina je res bila malo, ampak sva se fino zmenila in sva zdaj o.k. Pa hec je, ker ni vedno isto. to rundo sem mi ni bilo nič do onega tipa, pa da bi mi bil všeč al karkoli, sam motilo me je, da sva sprta. nisem hotla tega. najedalo me je, ker je tko. zdelo se je povsem realno in utemeljeno. mela sem tandenco, da bi rada vse popravila.pa samo še kvarim z vsako naslednjo potezo. nočem bit zasrana pri njem, pa sem, ker sem naredila to kar sem v preteklosti in prestopila meje. zdej pa mam pizdarijo za skoz. in jaz tega nisem pripravljena dol požret, rada bi spravo in mir, ki mi očitno ne pripada al kaj jaz vem. v bistvu sem pa nora, da se sploh karkoli sekeram, ker njemu stran visi. tip pa revež, da ma z mano probleme. Moj dragi pa krasen, ker me razume, ampak pameten, ker me na zelo lep način od te misli odvrne in me potegne k sebi v realnost. valda izkoristi priložnost, da se pol še on mal spuca, pa me kdaj udari tko močno po riti, da me prov zaboli pa zapeče. jest pa tok blesava, da tud sem mela prejšnje dni, k sem ga lomila, tandenco, da me mora moj dragi zato kaznovat in sem ga provocerala cel večer, da me je pol pa res kar mal zmaltreteru vmes med unimi posteljnimi radostmi. tko kt prav moj profesor na faksu, da ni narobe, če se v postelji vse zgliha. Sej k mi je rekel, ko sem mu rekla, da trpim, da sej je prov, da mal pa moram trpet, sem bruhnila v smeh in on tudi, ker tko blesava pa res ne moreva bit. in pol naslednji dan, ko je pa govoril z mano in sem se odločla, da mu povem, ker me je že drugi dan spraševal - jaz res nisem igralka in ne znam nič skrit - potem se je pa ful prijazno pomenil z mano in sva bla o.k. in tudi je rekel, da tko ga ne bom več zmanipulerala, da bi karkol blesavega pol v postelji izvajala. ampak mislim, da me je razumel. včasih se počutim krivo za cel svet tkole, ko me načne. huh....evo ti relationship shit.  ;D :zardevam:

In krog je sklenjen Arwen,  :rozicodam:

Rada vas imam.

Onix, oprosti mi, ker sem s sabo zafilala temo, ne bom več in tudi nove ne bom imela potrebe odpirati, stara pa se mi gabi, ker imam občutek, da nisem zmožna napredovati in zato vanjo ne bom več pisala. Čez čas, ko ROCD ali p***** dim, ki ne obstaja popusti (moj bi me zdele spet po riti užgal, ker ne mara, da grdo govorim, ampak govorim, ker trpim in je težko) bom odprla eno krasno in lepo temo in pisala samo še o tem, kako se mi je življenje čudnežno spremenilo in sem pa od zdaj dalje vsa srečna. in nikomur ne morim in ne pijem živcev in ni potrebe po težkih mislih ali bolečemu doživljanju ne na telesni, duševni, duhovni, socialni ali katerikoli drugi ravni.

Blagor tistim, ki imajo boljši meta program, kot jaz in od zunaj ne potrebujejo veliko spodbud. Meni pa se vse pač dogaja skupaj z ljudmi. Tu sem sama za njih in njih poiščem, ko je meni težko. Drugače ne znam. Je moč zamenjati meta program v okviru nevrolingvističnega programiranja? na to pa upam, mi bo odgovoril kolega, ki ta pogled na svet malo bolj pozna. knjig brala in zloženk poslušala na to temo, pa ne bom. Preveč je že zadev, ki mi perejo mozk. Še mal pa bom sama ena sama diagnoza in od maje ne bo ostalo čisto nič več. A je sploh še kaj, česar nimam oz. kar ne sodi v okvir mojih težav v duševnem zdravju. ajej. samo še verjeti je treba vse. kdo ve, kaj je zares res.

maja

Draga Majč,

Moj OKM je več ali manj sestavljen iz ali nasilnih in sexualnih misli, ali pa gre za povsem banalne stvari (ki pa so lahko ravno tako grozne zame, kot da bi bilo res kaj pomembnega). Ni se ti treba niti malo opravičevati, tukaj smo da si pomagamo in res tudi v mojih temah lahko kadarkoli napišeš svoje težave... Bistvo pri OKMu je to, da se zavedaš, da je ta močna potreba po opravljanju kompulzivnega vedenja, pa naj bo to zunanja kompulzija ali pa notranje ruminiranje, čisto lažni alarem v možganih, ki pač ne dojema, da nam pošilja lažne signale in da v resnici problem ne obstaja ali pa če že obstaja pa ni niti približno toliko hud in pomemben, kot se nam v fazi obsesij to zdi... Zavedat se moraš, da to nisi ti, ampak tvoj OKM in s tem vedenjem reči sama sebi, da kljub temu, da te zelo moti določena obsesija ne boš podlegla kompulzivnemu vedenju. Ker v resnici, ko enkrat obsesijo prepoznamo za to kar je in da se potem na podlagi tega začnemo truditi spremeniti odziv in kompulzijam reči ne, potem se ta začaran krog prekine. S tem, ko rečemo kompulziji ne, se seveda začne sproščati velika tesnoba in občutek je, da je treba stvar rešiti, pa čeprav v resnici vemo, da je vse skupaj en velik nesmisel... Bistvo je, da ta čas, ko ga zapravimo z ruminiranjem zamenjamo za kaj konstruktivnega, to je lahko karkoli, samo da nam preusmerja misli od obsesije. Pač preprosto moraš pustiti, da te obsesija moti in se kljub temu ukvarjati z drugimi bolj zdravo vedenjskimi stvarmi... Čez čas to postaja vse lažje, ker ko prekinemo kompulzije sicer res drži, da trenutno tesnoba in intenziteta misli naraste, ampak potem pa tudi kmalu začne padati, ker možgani nekako začnejo graditi nove poti in obsesivna misel postaja vse manj in manj pomembna... Ni važna vsebina obsesije, važno je samo to, da nekako z razumom (ki je pri OKMu čisto zdrav in je sposoben ločevati resnico od laži, ki jih vsiljuje OKM), rečemo sami sebi, da je to početje kot je nenehno ruminiranje in reševanje nepomembnih stvari v glavi pač nesmiselno in da si potem ta čas zafilaš z drugimi aktivnostmi, ki te bodo na zdrav način preusmerjale od OKMja in obseisije... Vem, lažje reči kot pa storiti, ampak sčasoma se ta nov način funkcioniranja splača in postaja vse bolj naraven in lažje je prepustiti tesnobi, da naredi svoje in gre... Upam, da sm ti vsaj malo pomagal, če te karkoli zanima pa kar vprašaj :) :rozicodam:.

Onix, hvala.  :rozicodam:

Zdaj mi je jasno. Pa je res tako. Jaz mam tudi feeling, da telo pade iz ravnovesja in da tesnoba, ki se v njem poraja, se zgodi zaradi kemičnega neravnovesja, slednje pa kar ti imenuješ lažni alarm, pa je manifestacija notranje stiske v obliki neke obsesije, ki zahteva svojo kompulzijo. aha, in če rečeš temu stop in se presusmeriš, potem se umakne. krasno. ker sicer z vsakim dejanjem jaz povzročim samo to, da se še za malenkost slabše počutim. štekam. bomo videli, kaj se bo dala. jaz sem si vedno želela, da bi bilo zadnjič, ko se je spet zgodilo.

Onix, hvala za pojasnilo. Kar ostani pogumen. Super se mi zdi, da si tako pameten, da si ukaperal, za kaj gre pri tebi in da si se naučil zadevo usmerit v prave tire. Ful dobro. Res, kar pogumno.
Evo ene navijače zate  ;D:

 :wav:

drži se!  :pomezik:

Draga Majč,

najprej en  :rozicodam: in objem iz tople in sončne Obale..da ti pogreje dušico...in hvala za lepe besede..vse si zapomnem in ostanem v mojem srčku!

TO NI RES! :nehvala: TAKŠEN OBČUTEK IMAŠ, KO SE ZNAJDEŠ V NEKEM BEDNEM POLOŽAJU ALI KO VIDIŠ, DA SE TVOJE ŽIVLJENJE ZELO POČASI SPREMINJA IN OBLIKUJE PO TVOJIH ŽELJAH...je tako? No, zato si sama skušam in mi tudi uspe izoblikovati dan, dnene, mesece po svojih potrebah, vrednotah, željah..kolikor se le da. In kot sem omenila, se ne obremenjujem, če se z nekom razumem manj ali sem tej osebi manj pomembna..ker v drugem primeru, me imajo eni ljudje toliko radi in mi to pokažejo na posebne načine, da se takrat skoraj  :jok: od veselja..no, recimo..v smislu, da me presenetijo in močno pogrejejo srce... :-*..za takšne se bom tudi borila! Oče pa vem, da v sebi trpi, ker ni sposoben biti takšen kot bi lahko in me večkrat od daleč opazuje, kot češ..KAKO BI LAHKO VZPOSTAVIL PRISTEN STIK S HEČRKO? Vsekakor mu dam priložnost in en dan bo bil tudi ta..vem, o tem mi trdi moja psihoterapevtka!

Kot tvoj dragi, sem tudi sama opazila, da sem NA SPLOH, sebi dovolj: torej, našla sem tisti največji dragulj v sebi in to je TAKO LEP OBČUTEK DA... :zardevam:..se ga ne da opisat! Tudi v depri, se pocrtam, okrepčam s pozitivno avtosugestijo in privoščim, kar potrebuje..kolikor se da..in NIKOLI NE OBŽALUJEM, če sem se v "tistem" stanju nekomu, nečemu odpovedala, ker..najprej bom poskrbeti zase, šele nato, ko sem zopet  ;D pa lahko svoje srce in dobre namene delimi z drugimi..logično, ne?

Sprostitev? Zame je še vedno večja in najlepša tista V NARAVI IN Z ŽIVALMI...moja ljubezen!! :rozicodam: Dragi je tretji.. :sesmejem:..in na to se jezi... :sesmejem:

Drži se in poročaj.. :rozicodam:


                                                           Dušica

dušica, hvala, imam pa slabo vest v odnosu do onixa. dajmo se posvetiti njemu še.

onix, kaj je to ruminiranje? Jaz sem zdaj tako vesela, ker sva se z mojim dragim zmenila, da mu lahko povem, če mi bo kdaj še težko, če bi spet prišlo vse to, pa daj naj ne misli, da gre vedno za krizo med njim in mano. ker je res potem lažje se odpovedati komplzivnemu vedenju.

dušica, poljubi morje v mojem imenu, morda pa ga bom spet kaj kmalu sama. ;) pa objem nazaj in  :rozicodam:
A sem prav razumela, dušica, da je pri tebi žival pred tvojim partnerjem? pišuka, se mi pa kar malo zasmili, ko to berem, ampak saj ljubezen je brezmejna, če mamo radi nekoga zelo, zelo, to še ne pomeni, da jo za druge pa zmanjka. v bistvu se samo množi.
Ja meni je pa partner prvi; v bistvu je vzporedno z mano, je pa res, da če zase ne poskrbimo tudi za druge ne bomo mogli. Partner je prvi, ampak čim sem do amena nezadovoljna v odnosu, pač odpade, ker pomoje ni nič tako lepo pa sveto in istočasno vezana trgovina kot je odnos s partnerjem. če ne dobiš v sebi tistega zadovoljstva oz. feedback kaj kmalu postaneš tako nesrečen, da nisi sposoben osrečiti več nikogar in potem taka ladja samo potone in odnos gre v maloro.

Drugače pa jaz mam tudi zelo rada živali; rada jih ljubkujem in crkljam, je pa res, da mam ljudi navadno še rajši in se z njimi praktično več ukvarjam, kot s hišnimi ljubljenci.
Znam pa lajati po pasje, če to kaj šteje (se hecam). ampak res lajam kot naša tara, evo. ;)

onix, si ti zdaj dobro, so se težave z obsesijami umaknile.
Pri meni se je po eni strani umaknilo, po drugi pa se kdaj zalotim, da še kar sanjam o tem, da bi bilo lepo, če bi lahko imela s tem človekom en kul prijateljski odnos. ker mu res želim vse dobro in kljub prekletstvu, v katerega sem padla s temi obsesijami in tem sranjem, odkar ga poznam, je zame bil in je pravi blagoslov, ker je lepo vedeti, da tok kul ljudje obstajajo. vsaj v mojih očeh je kul, in potem se vprašam, ali so to samo moji ideali ali je podlaga v realnosti, vendar, ko preberem kaj, kar je on napisal, vidim, da ma povedano res eno težo. In taki ljudje samo vlivajo upanje temu svetu - dajejo občutek, da še obstaja folk na mestu, načelen, pameten, čuteč in zajeban (zahteven) hkrati, evo na vse, kar jaz padam ;D Zdaj mam tud enga tazga, krasnega, ampak komaj diham včasih...  :sesmejem:

ah ja. pa bedno se mi zdi, ker sem človek, ki načeloma znam sprejeti, da nekomu pač ne odgovarjam kot punca, tudi nočem biti z nekom, kjer nimam občutrek, da sem temu človeku res ful, ful. ful všeč, oz. dovolj, da zberem sploh toliko samozavesti, da aktiviram mal svojih čarov, pa da bo užgal, če si to zaželim. nič nočem met s človekom, ki me noče, evo. In znam bit v redu prijateljica. Zato tok preklemansko boli, da sem pa ravno pri človeku, ki je do takrat podrl vse rekorde, pa vse zaj.... Jest bi pa mela tok v redu prjatla takoj. Pa bla bi v redu prijateljica. Ker res znam bit zlo fer oz. se trudim bit, ampak v tem konkretnem primeru sem pa vse zaj*****. Sej sem dobila tak bumerank v šusu potem z epizodo psihoze. toliko pretrpljenega strahu še nisem doživela. če mene ni Bog po prstih užgal, ne vem, koga potem je. In me je, ker verjamem, da mu je mar, pa da me ma rad. Saj nisem tak sekret od babe dons, kot bi lahko bila, evo. Pa njega ma Bog tud rad, sicer se to ne bi zgodilo. včasih bi mu rada rekla, če se sploh zaveda, kako velik Božji ljubljenec je, ker jaz sem, ampak on je očitno še večji. Just my thoughts, samo moja prepričanja....


Zdaj pa grem tuškat. Moj dragi prihaja.

Aja glede psihoze, nam strašila s scenariji, čeprav bi se komu zdeli hecni, lahko pa rečem, da sem bila the main actor v trilerju. pa še dons ne maram črnih avdijev (ne boste verjel, kok jih je na cesti, to človek ugotovi šele, ko je nanje pozoren - mene so v mojem scwnariju kot da lovile vladne službe, sej je smešno ko pomislim nazaj, ampak sem se pa tok bala kaj tazga še kdaj doživeti, da sem pridno jedla antipsihotike po navodilih, čeprav so mel stranske učinke). Evo, dost nakladanja.

držite se!

onix, poročaj, kako ti gre. Vse dobro!  :rozicodam:

Dušica  :rozicodam: pa ne mi zamerit, včasih namerno govorim traparije, ker se ob tem tudi sama mal zabavam.

maja

Onix, tudi jaz čakam tvoj odgovor in mišljenje na vse to..kje si??  :unsure:

Majč, zelo lepo si napisala in sploh ni nobenih traparij...lepo se izražaš.. :rozicodam: in hvala za pozdrave..Obala te čaka... :-*

Je pa res, da smo ljudje različni, zato damo prednost različnih stvarem kot pomembnost/dragocenost v življenju..Večx spoznam, da me živali bolj osrečujejo kot ljudje..so pa tudi izjeme..vsekakor!  :pomezik:

Ja, malo v štosu napisano, malo za res..sicer moj dragi (pa čeprav sva si po marsičem tako različna.. :ne:) ve, da je zapisan globoko v srcu in da duša piše misli tudi o njem..zato pa je toliko bolj ljubosumen, ko pocrkljam, poljubim mojega Luja..ker on ni za živali in sploh ne bi nikoli poljubljal, kot češ..so umazani.. :ne: Jaz pa ne...tudi umrla bi zanje..resss!  :wav: In..si ne predstavljam življenja brez kužka, mucke ali česa pd, brez človeka...hmm, nemara!?? ??? Sploh, če ni oseba, s katero se ujemam in delim kar mi življenje daje..razumeš?? Mora vselej biti ena kompatibilnost...


Majč, lepo te je brati!

                                           Dušica
                                                 

Onix, komaj nas boš dohajal še v svoji lastni temi, preden boš spet kaj pokukal.  :sesmejem: :zardevam:

Dušica, včasih je tako, da je človek malo razočaran nad ljudmi in se takrat lahko zateče k živalim. Te pa so enako cukraste kot vedno. -prav lepe so, pa prijazne, pa mehke in potrebujejo te. Pa te ne izdajo. občutek imaš, da te slišijo, da te razumejo, ker te začutijo na neki intuitivni ravni. Jaz mam zdaj nemško ovčarko Taro doma, pa Gašperja - agaporisa papagaja. Tara je lepa, pa prijazna do ljudi, ena prodana duša je. Zelo pa pogrešam Žaka (nemškega ovčarja, ki smo ga imeli pred Taro). Ta pes je bil ful svojeglav, prvi v leglu in alfa samec, trmast in stežka se je podrejal in se je moj oče v pasji šoli kar zelo namučil z njim. pol tako priden in učljiv ni bil kot Tara, čeprav je bil pameten. Ampak bil je pa zelo mehka duša navznoter. čisto je padel ven, če je koga od domačih na sprehodu izgubil. Ful je bil zaščitniški in tako zelo mehak, se spomnim, ko sem ga sama vodila na sprehodu, po tistem, ko sem zbolela in bila vsa iztrošena, pa sherana. povsem brez težav sva šla skupaj, sicer je bil oče tudi poleg, ampak Žak me ni nič vlekel, res je bil dober in spomnim se še veliko zadev, ki jih pa tu ne bom opisovala. Dober pes je bil. Rad nas je imel, pa svojeglav, pa precej velik za nemškega ovčarja in lep. Tud Tara je zlo lepa, je pa prva samička, ki jo mamo, prej smo imeli vedno samce.
A ni hecno Dušica, da se zgodi, da taka punca, kot si ti, ki ima rada živali, ima pa fanta, ki te ljubezni do živali ne čuti. :) Moj dragi ma pa zelo rad živali, podobno kot ti, ma raje živali kot ljudi. Pri nama je pa glede ljudi tko, da mam jaz ful rada ljudi, medtem, ko je on raje v nekem ožjem krogu pomembnih oseb. :) podobno kot pri tebi z živalmi.

Ej moram vam povedat, da sem včasih tko vesela, ko pridem z vami v kontakt damovci moji, da mi prav odleže pri vsej teži teh težav, ko potem pride do kakih zanimivih dialogov in naklonjenosti iz strani ljudi, ki te praktično ne poznajo sicer, ali pa že malo, ampak čisto na drugačen način in po drugih plateh kot v RL. Mene v končni fazi taki stiki in takšna podpora naravnost osreči in ko je ta hudo mimo, me prime, da bi se začela še kaj hecat pa zabavat v dialogu z vami, ker se mi zdite krasni.

Ravno, ko sem videla onixov avatar, sem se spomnila recimo, kak talent sem jaz za košarko. Pri meni je tako, da ne zdržim veliko iger. Rada se grem kako igro, bodisi z žogo, bodisi družabno, itd. ampak se hitro naveličam. Imam eno sestro in dva brata in vse njihove partnerje včasih za družbo, ko nas moj svak povabi na košarko, ker ima koš doma na dvorišču. Sam je vrsto let treniral ta šport in celo treniral mlajša dekleta mojih let, npr. mojo sošolko. danes to počne le še rekreativno. In ko mi igramo košarko, jaz počnem cel kup enih blesavoh kozlarij, pa nenamerno. ampak sredi igre pozabim v kateri ekipi recimo sem in začnem igrati proti svoji lastni ekipi. Pomoje, da kdo, ki bi želel resni igrati, pa ne sam mal za rekreacijo, bi znorel, če bi imel mene v igri.  :sesmejem: No to sem pomislila in hotla rečt.

Toliko zaenkrat.

Onix, kako ti gre?  :rozicodam:

Dušica,  :rozicodam:

Držite se!

maja

Majč tudi ti si krasna in rada te berem :wav: :rozicodam:

Suzy, hvala enako.  :rozicodam: :wav:

A ste opazli, da mamo cvetličarno tu na forumu in v tej temi  :rozicodam: :sesmejem: hihi

maja

Majč,da ne bo v cvetličarni samo rdečih vrtnic ti pošiljam še nežne gerbere...
(http://t2.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcTPhZglF0CFCgG5UDDNEvTJ1nmtCOf11C8R7iNRnY9-P_evEeJ-)

:sesmejem: joj hvala! smeh.  ;D :-*, ja jaz to ne znam, tko da bom ostala kar pri vrtnici  :rozicodam: :kiselnasmeh: :pomezik:

maja

Evo me,

da vam povem, da sm zelo tesnoben... Pred 3mi leti smo kupili stanovanje in smo dali kar lep kup denarja. Je pa to v stanovanjski hiši... In pol se je pa lastnik te hiše odloču, da bo naredu pod našim balkonom lokal, kar pa mi niti malo nismo za to in smo mu velikokrat to tud povedal. No zdej k pa rab podpis od nas, da se strinjamo je pa čist popenu ko smo mu rekli, da edino da bo on tle spodej mel lokal je to, da vrne vs denar za stanovanje in da gremo preč. Odvetnica je rekla, da če on to naredi se to stanovanje po vrednosti razpolovi... Zdej pa prav, da smo ga uničl ker mu ne dovolmo in da je brez dnarja (čeprav je lastnik slaščičarne, kavarne, stanovanjske hiše in apartmajev na rogli...). Zdej mi pa povejte, a se vam zdi da tak človek, ki ima v lasti vse to nima denarja, da bi kupil eno posrano stanovanje?! Uglavnem zelo sm zaskrbljen kaj se bo iz tega izcimilo, je pa odvetnica rekla da tud če bi pristali na to, da nam je dolžan plačati visoko odškodnino, ker pač stanovanju vrednost pade... Tosepravi brez našega podpisa ne more odpret lokala, vem pa da bo skos najedov in težil, morda celo probal kaj doseči z nasiljem... On zdej skos ponavlja, da smo se mi strinjali in da bo zdej zarad ns čist uničen, ampak je že res da smo rekli, da ma lahko lokal, ampak pod pogojem, da če se odločimo da je to za nas in predvsem za moje živce preveč, da mora nazaj kupiti stanovanje od nas... Evo vam povem, takga prasca kot je on še nism spoznal...

ojoj Onix. :( jah naj proda eno od svojih kapacitet, pa naj kupi nazaj stanovanje. pišuka mu. Imaš kaj manjših otrok, da bi lahko bili zaradi njega kakorkoli ogroženi? ej jeba....pa veš kaj je pa druga varianta: daješ stanovanje v najem in se zakreditiraš za novo, potem pa živiš med drugim od te najemnine nekje drugje. maš vsaj mir. pol pa naj ma lokal, če hoče, bedak.

kakorkoli, drži se!

upam, pa da nimaš itak kredita že za to astanovanje. v takem primeru pa lahko narediš to, da greš nekam drugam v najem in to stanovanje oddajaš v najem, pa ti tudi ni treba biti tam.

Morda so moje ideje do konca blesave, ker sem neizkušena in se ne spoznam, ampak ni ga čez dušni mir.

maja

Hvala za odgovor Majč! :rozicodam:

Am ne sj fora je v tem, da se mora on nam prilagajat, al pa ga ne bo odpru, ker ne sme brez našega soglasja, je odvetnica jasno povedala. Zdej razmišljamo, da bi podpisali pogodbo, da mu damo 1 leto časa, da zbere teh 150 tisoč in nam vrne denar, če pa tega pogoja ne izpolne se pa lokal zapre...

Ej kul Onix potem. bom držala pesti, da se vse dobro izide. upam sam da nimaš kakih zlo malih otrok, da bi jih hrup motil, ko grejo spat. drgač pa za tolažbo, če povem, pri mojem bivšem fantu živijo tudi nad lokalom v prvem štuku in še nekako gre. je bolj problem, ker je tisti del Mb kljub temu, da je policijska postaja čisto blizu, razpasen z narkomanijo, pa da iglo najdeš že v grmovju in da tudi se eni narkomaani stepejo ali celo koga drugega ogrožajo zraven.

Vse bo o.k.. pričakuj najhboljše. bo tip že napraskal denar, da se potem vi lahko umaknete.

Držim pesti, da se vse uredi. Meni bi v takem primeru med drugim vera v unga gor pa v to, da te recimo čuva in prošnja, da vas vzame v zaščito, da nau kakih prehudih pizdarij, ful pomagala. če boš ti korekten in o.k. bo menda vse o.k..

A je to tisto, kar te zdaj tako žre, da si zato tesnoben?

Pomiri mal svojo dušo, pa si reci, da bo vse o.k., ker mora bit vse o.k.. pejte v naravo, pejte stran od tega doma tudi mal. Boš videl, da se bo sčasoma vse še lepo uredilo. A maš šanso mal odklopit kje? Ukvarjaj se z mislimi, ki te ponijo, pomisli, kaj ti je v veselje in česa se lahko veseliš v življenju. Pa res pričakuj vse najboljše. Ostani pogumen. Drgač je pa tko: moj dragi recimo ful slabo spi. iz nekih drugih razlogov. če maš take težave, naj te kdo mal čoha po hrbtu preden zaspiš. al pa če maš svojo drago naj te mal nasmeji pa naj ti preusmeri misli, mah lej, ukvarjajte se s tistim, kar je lepo in dobro, pričakujte vse najboljše, zmolite kaj za dober izid in živite normalno naprej. Hej, it's o.k.. Je pa res, tudi pi*** so na svetu in ravn si na eno zgleda naletu, ampak že čez en let boš mel morda mir pred njim, sam bo pa sebe cel lajf v špegu gledu in videl, kak gnoj od človeka je. sej ne more bit tak srečen. ti imaš pa še vse šanse. Drži se!

Srečno!

Pa kar poročaj še o tem, kako ti gre. pa zjamri se če rabiš.

Vse bo o.k. še. Drži se!

maja

Aja še to. pri nas v domžalah smo imeli en fenomenalen lokal za žurke in rock izvedbe pa koncerte, k smo ful radi šli tja, pa se mel fajn, res. pol so pa naredili neka stanovanja poleg in zdaj je to samo še dneven lokal, pa nič več koncertiranja, ker mora od 23:00 zvečer biti vse tiho, nobene glasne muzike. Najbrž se to tudi da kaj dogovoriti z občino al kako?

Sam tip je pa res svetovn kmet. kako lahko proda stanovanje po možnosti mladi družini in pričakuje, da bo lahko potem spodaj pod flatom pa zganjal kraval. Budala egoistična, res. no pozanimaj se naobčini, kaj lahko zahtevaš tudi topogledno.

maja

Hvala ti Majč :)

Ma sej fora je v tem, da sm še zmer pri svoji mami in ni majhnih otrok, to stanovanje je njeno sm še dokaj mlad in nimam družine, sploh pa mi bolezen ni dopustila kakšnega razmerja... Uglavnem mi mu lokala ne bomo dovolil, če pa nima dnarja, da bi odkupil nazaj je pa to njegov problem... Če je bil tolk prasec, da ni povedal, da bo spodej lokal naredu ko je prodal nam to stanovanje, pol bomo pa tud zdej mi do njega taki, ker če bi on to nam povedal, potem nikoli mi nebi tega stanovanja kupili, pa če ga da kuj po polovični ceni...

ja kaperam. vse bo o.k.. držite se svojih načrtov in bo o.k..

kako pa si to mislil, da ti bolezen ni dopuščala razmerja, zakaj? Pa saj ljudje mamo težave, pa ko mal zbrcamo iz ta hudega menda mamo tudi kako razmerje. in kako mlado bitje si, če ni skrivnost? :D

drgač pa tud jest bom najbrž še neki časa pri starših, glede na trenutno situacijo z mojim fantom pa sploh tko kaže, da bova še neki časa vsak pri sebi. pa diplomerat moram prvo, pol pa naprej. s čim se ti ukvarjaš, če te ne vprašam preveč?

si pa mojster premagovanja OCD. kaj je to ruminiranje?

maja

Onix, kako gre?

moram vam povedati, da sem pa danes doživela nekaj ful, ful, ful, lepega ;D

Prvič po dobrih petih letih se mi je odzval tisti fant, okrog katerega sem se tako neskončno sekirala dolgo, dolgo časa. To je ta fant, ki sem ga do sedaj omenjala v okviru lastnih težav in obsesij. Pa mi je sporočil nazaj, da ni zamer iz njegove strani in da to lahko pustim v miru za sabo. v nejgvoi navadi mi je tudi na kratko svetoval in jaz sem bla ful vesela tega. obljubila sem mu, da bo imel pred mano mir, ker je prav tako. In enostavno ne vem, kaj naj drugega rečem, kot da mi je odleglo. kar nekaj v meni se je dokončno odvalilo od srca. odreagirala sem normalno mirno in sem rekla sama pri sebi samo Bogu hvala. Nič več težkih misli, nič več sekeranja, nič več dnevov, ko bom načeta in bom trpela zaradi vedno enega in istega problema. Vesela sem tega.

Če pa bom mela kako težavo še kdaj je pa to nič drugega kot ena navadna motnja in ne bom se vdala več nobeni kompulziji, ki bi me stala naklonjenosti ljudi, ki so mi v principu o.k. Rada bi samo mir. In danes sem mirna in vesela tega, kar se je zgodilo.

Danes sem dobro.

Za piko na i greva pa z mojim, opa, na Jana Plestenjaka. V principu obožujem bolj rok kot tak lahkotni pop. rada imam dobre vokale in back vokale, akustične kitare, saksafon magari, rada imam muziko z vsebino, ampak danes grem na Jana, hehe. Saj ma par dobrih komadov, v nekaterih se ga prav dobro začuti, da tip ma mal duše in to, ravno tisti najbolj spopularizirani komadi ala soba 102 so pa meni kar nekaj. fiju. sem se že uredila in vse. zdaj samo še mojega počakam, pa greva. te karte jest častim. čist sem blesava, ama to rundo sem prov hotla it na Jana, že neki časa težim in z zamudo so nam končno nakazali plačo in evo bam na petrol danes zjutraj in zdaj greva midva na Jana. haha.

lepo se mejte. ;)

maja

Maja  :rozicodam: sem vesela, za tvoj mir...danes ga čutim tudi sama...in to je res en krasen občutek  :-*

 ;D :rozicodam:


Onix, si v redu zdaj?

Pa drugi, kako se držite?

maja

Onix,

sem prebrala tvojo zgodbo..in upam, da se vse uredi na NORMALEN način, ker..ko si omenil nasilje z njegove strani, mi je dalo mislit..Tisti, ko so že nasilni/živčni in vzvišeni, vztrajajo do konca,..DA DOSEŽEJO SVOJE.. :unsure:..zato previdno tudi z besedami, okej?

Poročaj kaj!  :rozicodam:


                                     Dušica

onix je poniknil. a to pomeni, da je dobro?

maja

Onix, saj veš, da so nihanja nekaj normalnega in da bo bolje. Drzim pesti!!!!!!!!!1

Tudi jaz Onix!!!
Vse dobro ti zelim :rozicodam:!!!

Himiko