FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni!

No spet sem načela novo temo. Fajn je da se ima človek kam obrniti, na ljudi, ki razumejo, kaj pomeni biti
anksiozen.
Kot sem že napisala v tej rubriki pod temo Nosečnost, se mi je moja anksioznost začela vračati. In zdaj je tu. Močna, hromi me duši me, pribija me k tlom. Jemlje mi energijo in veselje.
Res se mi je poslabšalo. Ne spim, ves čas sem v krču, vmes pa doživljam še napade panike. Sem v 7. mesecu nosečnosti. Včeraj zvečer sem kar jokala. Od nemoči. Zdi se mi, da bom res morala na zdravila, tukaj pa me je strah za otroka. Ampak tako pa tudi ne morem biti...
No, malo sem si olajšala dušo. Danes imam psihiatrinjo. Javim.
Držite se

Čim več na sprehod...
Sem dala to skozi in ti povem, da bo vse dobro.
Tudi kakšno zdravilo ne bo škodovalo plodu, še najbolj skrb...

Ven v naravo čim več, dva meseca bo minilo, kot bi mignil..
Nosečnost je ena, morda dve ali tri, poskusi uživati kljub krču oz. sproščaj se na vse načine, tudi ko ležiš z vizualizacijo lepega.
En cd obstaja, eno dekle na forumu ga ima, pa sem pozabila nick.. Tisti bi ti koristil za sproščanje.

Vse dobro želim!

Vesnav...morda misliš na CD Globina samodotika, res je dobra stvar... :oki:

Marina poglej si tale link in morda ti pride prav.... :rozicodam:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=545&Itemid=2

Omenjeni CD je super zadeva.
Gre za "progresivno mišično sproščanje",
treba je pa biti morda previden med nosečnostjo ...
saj nekaj vaj stiska mišice okoli trebuha, kar morda ni najbolje...ne vem ...
Druga vaja na CD je vizualizacija "pomladni gozd" in je tudi zelo prijetna.

Po moji izkušnji bi bil za ta čas primernejši CD Globinska sprostitev,
ki ga je izdala Šola čustvene inteligence.
Postopno zavedanje delov telesa, usmerjenost na dihanje,
izredno nežen, pomirjajoč, sproščujoč ... tako za telo kot duha.

Uporaba zdravil je smiselna kadar pomoč zdravil mamici,
pretehta možen riziko za otroka.
Tukaj na forumu ima nekaj mladih mamic sicer dobre izkušnje z jemanjem zdravil med nosečnostjo.
Pogovori se z ginekologinjo o tem.

Marina po drugi strani pa nekaj v tvojem lajfu sproža to povečano anksioznost.
Razmisli malo o sebi, kako ti je bit noseča, kakšna je tvoja življenjska situacija,
so stresi, so strahovi, so skrbi .... kakšna je vajina vez z partnerjem ...
se počutiš varno v svojem gnezdu ... kako pričakuješ porod ...
Lahko vpliva tudi tvoja preteklost, spomini, strahovi ... potlačeni in odrinjeni deli tvojih čustev.
In nenazadnje vpliva to, da se v nosečnosti spremeni hormonsko ravnovesje,
smo dovzetnejši za pretrese tako znotraj kot zunaj sebe ...
Postajati mati je velika prelomnica v življenju ženske, tako telesno kot duševno.

Tukaj imaš eno res kakovostno knjižico o tesnobi in depresiji med nosečnostjo in po njej:
http://www.mojmalcek.si/uploads/file/21_sl_zima_v_srcu.pdf

Marina  :rozicodam:
Veliko napotkov so ti dale predhodnice...se pridružujem mnenju, da uporabiš CD za sprostitev ( CD Globinska sprostitev uporabljam tudi jaz in mi je  :oki:), kajti z vodenim sproščanjem dosežeš sprostitev
celotnega telesa in posledično tudi duha.
Izgleda, da si negotova in prestrašena zaradi prihodnosti....a vendar vedi, da bo vse ok. Zagotovo boš čudovita mamica, saj si že sedaj zelo skrbna in pozorna do malčka v trebuhu.
Držim pesti, da ti bo tudi današnji obisk pri psih. prinesel olajšanje. Sicer pa, če ne bo šlo drugače, še vedno ostanejo zdravila, ki jih lahko jemlješ tudi med nosečnostjo...
Rešitev vedno obstaja  :oki:

Ja hvala vam vsem za odgovore

Res je hudo, in dejansko se samo še slabša. že celi jutro me trese, spala nisem skoraj nič, tudi hujšam, kar v nosečnosti ni ok...
Ja, kaj se tiče vzrokov moje tesnobe, bi rekla, je ogromno. Predvsem v preteklosti. Pred 3 leti mi je na rokah umrl mož. Težka izkušnja izgubiti osebo, ki jo imaš res srčno rad.
Bila sem dobro leto sama. Ampak biti ...pri tridesetih..
Zdaj sem poročena imam dobrega partnerja ki se veseli otroka.
Je pa ogromno sprememb...selitev, novo oklje, vse to se sešteva.
In skrbi me, kaka mama bom, kako bom rodila...Saj veste, vse to.

Zdaj čakam na zdravnico. In srčno upam, da  bova našli rešitev. Ker tako kot sem zdaj ne gre. Ni dobro. Menim, da je tako stanje še bolj škodljivo, kot če bi jemala AD

Hvala vam za podporo

Marina verjamem,da ko boš rodila detece ne bo boljše mame od tebe,zato proč s temi skrbmi.
Vem,da je težka preizkušnja za teboj a zdaj je čas,ko se moraš potruditi,da bo tvoje počutje
sproščeno,pozitivno in predvsem se zavedaj,da bo obdobje materinstva nekaj najlepšega.
Objem :rozicodam: :rozicodam:

Že to, da skrbiš, kakšna mama boš, pove, da si že skrbna!  :oki:

Marina,

ti boš ful dobra mama.


Res so bili tudi na forumu zelo hudi primeri, pa se je vse odlično končalo...
CD ima dekle, ki so ji Damovci ful pomagali in stali ob strani do konca.
Ker sem v strašni gneči, mi možgani ne delajo prav in se ne spomnim nicka.
Jo bom nekako kontaktirala.
Tisti cd je narejen zame, ko sem bila noseča, ampak velja za vse mame..
Fine, bodoče mamice..

Hvala vam iz srca.

Bila sem pri psihiatrinji, dala mi je Zoloft. Rekla je da naj se ne mučim
Kake izkušnje?

LP

Marina  :oki:

Izkušenj pa žal nimam, jemljem sicer Asentro, ki je generik Zolofta, a nisem noseča. Zagotovo se ti javi katera, ki ima izkušnje tudi s to "kombinacijo"  :pomezik:

Jaz sem jemala med nosečnostjo zoloft 25 mg, niti se več ne spomnim morda sem eno obdobje jemala tudi 50mg.Zdaj si že bolj na koncu nosečnosti, verjetno boš morala pred porodom prenehati s tableti,vsaj jaz sem morala.Ampak zanimivo obakrat po porodu sem se super počutila, niti tiste stiske nisem občutila ki jo večina občuti drugi dan po porodu.Tudi otroka sta zdrava.Kar pogumnu zaupaj psihiatru in vse bo dobro.

Gerbera

hvala ti za odgovor.
Kako dolgo pa s rabila, da je Zoloft prijel?
Ti lahko pišem na ZS?

Tableti ponavadi primejo po dveh do treh tednih,ne vem pa če jihl ahko ješ čez porod jaz sem obakrat nehala pred porodom, ker mi je tako svetoval psihiater.lahko pišeš tudi na mojo pošto, ti z veseljem odgovorim morda ne čist takoj ker imam malo bejbo

Zdravo

spet se vam oglašam, da se malo potožim :jok:
Torej sem začela z jemanjem Zolofta. Danes je 5. dan, kar ga jemljem. Vem, da se na začetku lahko vse skupaj samo še poslabša in da lahko po 14 dneh začnem čakati na izboljšanje. Se pa vlečejo ti dnevi...
Slabo spim, mravljinči me po rokah, vratu, na trenutke komaj diham.
Enkrat v teh dneh sem vzela 2 mg Apurin, po navodilih zdravnice.
Hudo mi je, počutim se krivo zaradi otroka, ki z menoj doživlja vse to.
Trudim se, res se trudim, da cel čas kaj delam, kuham, pospravljam, hodim na sprehode.
Samo ta nemir in tesnoba me morita.
Vsak dan si poskušam predstavljati kako bo takrat, ko bo boljše. Da bom spet lahko sproščena in
s srcem pri stvari.
Zdržati je treba še dva meseca nosečnosti. Želim, da bi bila lepa, da se veselim tega pričakovanja.
Saj se, ampak ko ti ta stvar ves čas visi za vratom ??

Marina, ne počuti se krivo...glej naredila si korak,
da se tvoje stanje umiri in izboljša, saj boš le zdrava
in vedra lahko dobra mamica, pa ne  me narobe razumet,
dobra mamica boš tudi z težavami, le da bodo te dosti manjše
in se boš lahko posvetila otročku.

Sicer pa vidim, da se zelo trudiš in uspeh ne bo izostal.

Želim ti, da zdržiš in vse najlepše kasneje s tvojim otročičkom.... :rozicodam:

Punce,veste česa me je strah?
Da sem bila tako dolgo na ADjih in da ta mogoče ne bo prijel.

Zdi se mi  da sem ena redkih, ki je toliko let na ADjih. Pa sem poskusila brez, pa  ni šlo...

Res bi rada slišala kaj pozitivnega v tej smeri

Držite se

Marina  :rozicodam:
Jaz sem na ADjih že dobra 3 leta in bog ve, kdaj (če kdaj) bom brez  :unsure:

Sedaj uvajaš Zoloft, poleg tega pa si prestrašena in negotova, pa ti misli ustvarjajo "črne" scenarije v smislu "...kaj pa če..."

Boš videla, da bo vse ok. Počakati moraš nekaj časa, da prične AD učinkovat, sama pa veš, da pride v tem času lahko do rahlega poslabšanja anksioznosti.

Jaz sem prepričana, da ti bo pomagal  :oki:

Hvala slavka

zdaj res rabim vzpodbudo.
Ker se iz srca želim posvetiti najini bebici. :pomezik:

Marina  :rozicodam: ko bo prišla vajina bebica, boš ti kot cvetela kot rožica, boš videla....še dva meseca imaš pred sabo  :oki:

Spet sem z vami, da malo pojamram

Ponoči mi je bilo tako hudo, da sem islila iti na urgenco.Občutek dane bom mogla dihati je bil tako močan. Spala nisem do 3 čisto nič. Zdaj zjutraj pa sem prestrašena in v krču, kaj bo čez dan.
Vem, da to ni dobro, a enostavno ne morem misliti na drugo.
Danes se moram javiti zdravnici in ji malo povedati o tem

Marina  :rozicodam: le pogovori se z zdravnico, drugače pa mislim, da je tvoje počutje posledica ponovnega uvajanja AD...jaz sem bila v tistem času kot zombi...

Slavka,

kdaj pa ti je bilo boljše?
Mogoče sem res preveč nestrpna? Saj je komaj 1 teden, kar jemljem Zoloft.
Vendar je zdaj še poleg nosečnost
In, ko te ponoči panika  ne pusti spati,te duši in stiska,
potem bi kar.. letel na urgenco.

Marina, jaz jemljem Asentro, ki je generik Zolofta...
Vsekakor potrpi še kakšen teden ali dva, pa boš iz tahudega ven...
Sicer pa ne vem ali jemlješ celo tableto? Mogoče bi bilo pametno
pričeti z polovičko ali celo četrtinko in postopoma višati...jaz sem
Asentro uvajala postopoma, pa še sem jo "čutila" v obliki poslabšanja.
Pogovori se o tem s svojo zdravnico.  :oki:

Marina, trenutno imaš malo poslabšanja simptomov glede začetkov jemanja Zolofta,
zdrži...vse se bo  uredilo...malo pa ti težave dela tudi tvoja nosečnost, si že blizu poroda,
telo je malo bolj okorno in tudi to ti dela težave...ni lahko nosit težo v sebi...malo se sprosti
in sigurno, ko boš postala mamica in "malo shujšala" bo vse ... :oki:

Želim ti, da vse poteka lepo... :rozicodam:

Tudi jaz vam želim vse dobro

In hvala, da ste :rozicodam:

Punce pozdravljene

včeraj je bil en naporen dan..Popoldne sem bila tako slabo , da sem vzela Apaurin.
Bilo je malo boljše.
Nato pa sva z možem morala v družbo in me je bil ful panika...pa sem nekak zdržala vse to. A tesnoba je v meni ves čas naraščala.
Ob 10 zvečer sploh nisem bila zaspana, ampak ves čas v nekem krču...In spet napad panike, s težkim dihanjem.Ob pol 11 sem vzela še en 2 mg Apurin.
Hvala Bogu, sem spala do 6. In se zbudilaz nemirom in malo tresenja.
Danes je 8 dan Zolofta.  verjetno so to še vse stranski učinki- ker je tudi tesnoba in napadi panike eden od njih.
Srčno upam, da bo čimprej minilo. Nimam veliko moči, utrujena sem od vsega.

Hvala vam, da ste z mano in mi pomagate skozi to uvajanje :rozicodam:

Marina  :rozicodam: naj bo danes lepši in mirnejši tvoj dan  :poljubnjej:

Hvala vam za dobre želje.
Res se šele sedaj zavedam, kako super je da imamo ta forum in da smo lahko drug drugemu v oporo.
Saj vsem pride bolje, pa  slabše.
Ampak ko nam je dobro, smo včasih premalo hvaležni, hitro pozabimo, kako je bilo prej :(


Res hvala še enkrat. In upam, da bo zdaj šlo samo še navzgor.

Marina vedno mora pot peljat samo še navzgor :wav:

Pozdravljena!
Ko berem tvojo zgodbo, čutim da glede na vse kar si prestala do zdaj v življenju ,se ti vendarle življenje nasmiha, saj pričakuješ otroka.Morda tega nasmeha ne vidiš, a iz lastne izkušnje ti lahko povem da je prihod otrok pozitivna sprememba v življenju.Kaj pa mož ti stoji ob strani?Si dopoldne doma ali v službi?Mene je najbolj ubijalo to da sem bila sama doma in sem potem fantazirala za 20 let naprej kaj in kako bo.Živiva sama s partnerjem, ki mi stoji ob strani, a to včasih ni dovolj za občutek varnosti,nimava pa nikakršne pomoči od staršev, kolikor jih je še živih.Težilo me je tudi to saj sem vedela da bova po porodu sama za vse.Potem sem en dan povedala za težave sestri. Malo me je debelo gledala, ampak mi je pa ko je prišel otrok stala ob strani in mi delno tudi pomagala pri otroku ko me je obiskovala. Zelo sem ji hvaležna.Ne poznam te pa vendar čutim s teboj saj ni dolgo tega ko sem sama šla čez to.Ne čakaj preveč na tablete, predlagam da poveš še komu bljižnjemu kako se počutiš, saj zame je bil to največji korak iz težkih občutkov.Nosečnost je sprememba za telo zato skoraj vsaka ženska takrat malo niha v razpoloženju.Ko pride otrok je naporno, a hkrati tako osrečujoče. Vse dobro vam želim.

Draga Gerbera

hvala za vašo vzpodbudo.
Ja res je stresno to obdobje. In do sedaj sem ga dobro prenašala brez zdravil.
Zdaj pa je tako hudo,da imam vsak dan več paničnih napaddov, vmes pa sem anksiozna...
Ubijajoče.
Tako da mi zda v tej fazi res pomagajo zdravila ( ko bodo prijela). Nisem slabič, ampaksem že
večkrat probala vmes prekiniti pa ni šlo.

Drugače sem zdaj na dopustu in nato porodniška.

Pošlji mi naslov na zs, ti pošljem CD.


VSE BO SUPER.


Škoda le, da - kot dobro ugotavljaš "ko nam je dobro, smo včasih premalo hvaležni, hitro pozabimo, kako je bilo prej"..

In tudi to, da so nam pomagali, ko smo rabili, in vedno je čas in trenutek PRAVI, da priskočimo na pomoč tistim, ki potrebujejo naše izkušnje.
Na tem forumu je bilo kar nekaj nsoečnic, škoda, da se ne javijo, saj so podrobno poznali tvojo stisko.
Sama v času nosečnosti nisem imela ne foruma ne sotrpink, pravzaprav nikogar, ki bi razumel stanje...

Ti imaš vsaj to, zato mora biti tvoja vera v izboljšanje še dodatno močnejša.


Kot sem verjetno že napisala; čim več bodi na svežem zraku, zdaj tudi, če sediš na klopci pa malo hodiš, ko gre h koncu, meditiraj, sproščaj se ob cd, misli samo in izključno lepo, pusti se zmasirati, božati, poslušaj umirjeno glasbo in ko pride Neznosni občutek panike, strahu in temu podobnih stanj, se le zavedaj, da bo minilo, saj je še vedno in bo tudi zdaj... Ker mine, kajne?
Pač z zdravili, Bog pomagaj, pa s tvojo voljo. Brez tega ti tudi zdravila ne bi pomagala..

In mirno, samo mirno naprej, počasi, ne hiti, vsak dan je lep psoebej, celo takrat, ko je mučen, kot tvoji zdaj.. Samo enkrat so, morda dvakrat, trikrat... Ne dopusti si strahu, ker je "tvoj". In kakor si ga privlekla, mu dovoli tudi oditi...


Tako direkt in iz glave pišem, upam, da sem vseeno jasna, daj bodi mirna, nič pogumna, samo mirna, saj je (pa ja) vse dobro in najboljše šele pride...

Kot pravi stric na cd....

Vse dobro!

Marina kako si kaj?Vsak dan se spomnim nate.Upam da ti je že kaj bolje.

Marina :rozicodam:

Punce zdravo

kaj naj vam rečem..strah me še vedno muči.
Tudi ponoči se občasno prebudim in potem poskušam umirjati dihanje.
Pa pulz. Enostavno imam take misli..da ne bom mogla dihati, vse take bedarije.
Zdaj po tem AP čutim neke mišične krče, kar me še dodatno bega.
No, edino da spim, vsaj to.

Tako srčno si želim, da se izvlečem iz tega.
Na Zoloftu sem zdaj 20. dan. Pa še nimam občutka, da je prijel.
A je še vedno upanje, da bo zagrabil?

Kako ste ve?
Lepo bodite, vsi vi na tem forumu
m

Oj

se vam malo oglasim.Bila sem na pregledu pri ginekologinji.
Ni rab+vno zadovoljna, saj se v 1 mesecu nisem zredila čist nič!!!
Normalno ko pa nisem mogla spati ne  jesti in se mučim s temi paničnimi napadi..
Zdaj je 21 dan Zolofta, pa še vedno sem tako tesnobna. Ko sem bila na mizi sem mislila,
da bom morala pobegniti dol. In srce mi nabija cel čas...Ta nori strah, da ne bom mogop za vratom.

Po ta dihati mi je non stoprozno.
Slišala sem se s psihiatrinjo in sem ji rekla, da se mi zdi za malenkost boljše. In je rekla da naj jemljem Zoloft naprej in poleg 2,5 mg Zyprexe zvečer. Toliko, da poreževa tesnobo.

Še vedno upam, da bo Zoloft prijel in da bom ok.

Lepo bodite

Tudi jaz se nisem redila, do sedmega meseca samo 2kg,ampak otrok je rasel in rodila se je 4 kg -ska.Tako da otrok že poskrbi zase.No vidiš ko si bila s prijateljico te je osrečilo le tako naprej, pomembno je da si med ljudmi tudi ko ti ni najboljš.

 ??? a se je treba? ker jih poznam kar nekaj, ki se niso in je blo vse ok

Zdravo

no, saj mislim tudi sama, da ni nek problem s tem, če ne dobiš kilogramov zraven. Otrok si vzame, kar rabi, sigurno.
Ampak me skrbi to psihično stanje, ker kar nekako ne morem izplavati...neprestano imam ta občutek, da ne bom mogla dihati, pa kot da bi bila v neki vati (zyprexa).

Spala sem koliko toliko,


Lep danvsem :A)

Marina,

sedaj vem, da bom molila še za malo Marinčico.. :rozicodam: in verjamem, da bo predvsem ta, prinesla največjo ljubezen in moč v tebi... :zardevam:

Pogumno naprej, anksia pa naj gre svojo pot..nima prostora tukaj! :sesmejem:


                                               Dušica

oj punce

dušica hvala tudi ti si v mojih mislih

Danes je spet en težek dan. Kaj naj rećem, počasi se me loteva OBUP glede Zolofta.
Danes je 25 dan...pa se ful slabo počutim....vem kako sem bila po cipralexu super. Samo se ne spomnim, kako dolgo so trajali stranski učinki.

Kaj mislite, a še vedno lahko čakam na izboljšanje z Zoloftom?
lp

Marina  :rozicodam:

Zoloft bo sedaj počasi razvil svoj učinek...Na sobotni delavnici o premagovanju tesnobe sem videla zanimivo risbo, ki predstavlja delovanje ADjev. Prvi teden jemanja je zelo oblačno, celo strele švigajo iz oblakov...drugi teden je še vedno oblačno...ravno tako tretji teden...četrti teden se izza oblakov počasi kaže malo sončka...peti teden že malo več, medtem, ko je šesti teden že skoraj sončno...
Ti si sedaj v četrtem tednu jemanja in počasi se bo tudi tvoje stanje stabiliziralo....  :oki:

nekaj izkušenj z zoloftom je tudi na arhiviranem forumu http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,4070.0.html ...

Res je: tudi moja psihoterqpevtka je poudarila, da treba počakat 4 tedne, sploh ko se menja zdravilo oz. preideš na drugi Ad..

Kar se tiče počutja, sva na istem..Effectiner ni vedno "in"! :(

                                           Dušica

Dušica jst efektin  jemljem drugi mesec šele ta teden mi je začel delovet jemljem ga 2 krat 75

Petruška,

sva na istem...kako lepo, da nisem sama!  :clap:

Sicer pa sem 4 leta jemala samo 75mg in razmišljala o znižanju, ko sem imela januarja 2011 hud kolaps..več najdeš na forumu..in zato prešla na 150mg...

Ti, kako si?

                                                   Eno veliko  :rozicodam: zate...


                                           Dušica

Slavka, dušica arwen, petruška

hvala vam za vaše poste.
SAj tudi težko čakam, da bo boljše, da prime..mogoče deluje še bolj počasi zaradi hormonov v nosečnosti?

Lepo bodite
m

Marina,

menim, da je tako in ti želim, da ne obupuješ, kot jaz v boju z vsiljivimi misli in depro... :rozicodam:

Sedaj si v lepem pričakovanju tiste najlepše radosti, zato... :poljubnjej:

pa veš...potrpežljivost je najlepša vrlina!


                                            Dušica

Marina, si dobila moje ZS  :unsure:

Slavka ti dolenka kako kaj danes? :rozicodam:

Petruška  :rozicodam: dobro sem...zaenkrat  :oki:

Marina ne zahvaljuja se če bo v mojem dosegu ti bom pomagala punce v slogi je moč :clap:

Slavka

dobila sem tvoje sporočilo. Hvala ti.

Pa Petruška, tebi sem poslala ZS

Slavka,točno tako kot si opisala,meni so konc četrtega tedna izginili stranski,pa že sem bolj trdna.
Marina,zakaj nisi ponovno začela z Cipralexom,aja verjetno da je zaradi nosečnosti boljši Zoloft...

Vesy

točno tako Zoloft je baje bolj preizkušen v nosečnosti. Ampak danes sem dobila mnenje strokovnjakinje, ki se ukvarja posebej z nosečnicami, in pravi, da je v redu Cipralex, da ni problem tudi dojiti z njim.
Veš, Zoloft mi enostavno ne paše, ali pa še je res prekratek čas...
Kaj vem, so pa tudi stranski učinki, eden od njih je nespečnost...

Jutri imam psihiatrinjo, pa bova dorekli, ampak menim ,, da bom šla na Cipralex nazaj.

Kako se ti držiš?

pa spet stranski od začetka verjetno.Men je ta nov psihiater tud reko,Paroxat si že jemala,ga boš pa še zdaj.Ma,skoz se mi smoti,pa kar doma še čepim,sploh nimam kakšne volje,da bi šla kakšni prjatlci na kavo pa nič.Drugače me pa od tablet ne matra več kaj,pač malo bolj utrujena sem od kar jih jem,pa se bom že navadla.
Drugač pa js prvič ko sem jemala ade tud dolgo ponoči nisem spala,pa me je ful matralo,po mescu pa pol so stranski izginili,nespečnost se mi je popravla šele v petem mescu,sam če ti ne pašejo ti ne pašejo,počak še kak teden,saj hiter mine,pa boš videla kako bo,a ne

Jaz sem sprejela, da pridejo obdobja, ko se mi stanje poslabša ali istočasno sprejela DEJSTVO, DA ZMOREM NAPREDOVATI in opažam, da se v moji globoki veri, loitvi, prošnji, upanju,..sčasoma...odprejo nove poti..se ne dam!  :plesi:

Tako želim tudi Marini in ostalim...iskat, iskat nove poti in prave ljudi ob sebi...


                                    Dušica

točno take misli potrebujemo, ne samo depreki, ampak tudi vsi ostali!!! in tko ko bomo razmišljali, in bili prijazni do sebe in drugih, boljši bomo postajali - tko pa tud planet. pa čeprav čez 1000 let!

Dobro jutro.Res je,vse je odvisno od nas in je v naših glavah.Jaz tri mesce nisem šla od hiše več kot 200m,včeraj me je pa razjezlo,pa sem se kljub da se mi je smotlo pa sem se tresla pa ni da ni popoldan oblekla pa odšla na kavico pa še na sladoled.Pa sem se počutla prav super,čeprav sem se mogla prisilit,ampak paše da prideš malo mes ljudi.Zdaj vem,da se ne smem zapirat vase in v hišo,ker stanje samo poslabšujem.Kako ste mi kaj punce ve?

vesy,da mi povej kakšne občutke doživljaš ko greš ven. Malo bolj podrobno. Treseš se smoti se ti,na kakšen način,si omotična,imaš čuden občutek ko hodiš al kako? Prosim te povej mi!

Meni se to dogaja ko hodim po ulici.. rahlo omotičen, ne registriram ravno vsega in imam tak čuden občutek, kot nekakšna depersonalizacija - kot da bi se sam sebe gledal "od zunaj".. ogabno!

Nejc,jaoo,poznam to,in je res ful ogabno tole,za bruhat,posledično je pri meni strah,zakaj se mi vse to dogaja,zakaj se mi tla majejo,jaoo,kr znorela bi,razbila kej,zbutala koga ali kaj,he, jezna v glavnem . Vse bi preklela . Raznesti me hoče včasih od jeze.

Tudi meni se včasih zunaj to dogaja,ponavadi takrat ko imam ful slabe dni.Nejc a si nov,..nisem te še
zasledila,če si dobrodošel na forumu!!! :rozicodam:

"Nov" v smislu, da sem začel zdaj pisarit, ja, drugače vas pa berem že precej časa..

Pa hvala za dobrodošlico  :oki:

Nejc,dobrodošel.Ja Julija ka pa vem,saj se vsem isto dogaja.Tk kot bi bila ful pijana,prav zanaša me,pa se mi zazdi da bom skup zletela,na bruhanje mi gre.Pač ni fajn,komaj čakam,da bojo že ti Adi prjeli,da bo tega konc,saj upam.

NejcB,

dobrodošel!  :rozicodam:


                              Dušica

Tudi jaz imam težave z omotico, takrat ko "pride" poslabšanje stanja in to me najbolj ubija. Se mi zdi, da bi bilo vse drugo dosti lažje, kot pa omotica. Žal pa ta potem sproži en kup strahu in neprijetnih občutkov.

Nejc ...dobrodošel

lp  iz turobne Koroške...vsaj kar se vremena tiče  :pomezik:

Še en Korošec.Uh mene tud dans omotica matra grozno,mravljinci po glavi itd.Kozji kaj pa tebi fali,te še nisem nikjer zasledila,te pa morm mal barat?

hoj, sotrpinke moje. in sotrpini se opravičujem! :)
 Ja omotica,mene danes tudi ful matra. Ma bi jo nekam poslala ,tja v tri krasne,hehe. Zoprna je in moti me,ker se potem bojim in me je strah.Vsega me je pol strah ,da ne padem,občutek nerealnosti,ma bejž ,zmeri eno in isto sranje pišem.  Hoja,kap,kot po vodi,kar nekam tja v tri dni.
Nejc ja dobrodošel. Vsem prav res močno iz srca želim čimmanj ali nič omotičnih dni!!!!!!! :rozicodam:

Kk si Julija,pa ja,saj vsi eno in isto pišemo.men se tud zdi da me bo kr kap ruknala,hi hi.A ti že kaj prjemljejo tabletke,al nč.Kk si pa z stranskimi?

Draga moja Vesy,moje tabletke so v omari in lepo počivajo. Sploh nisem začela.,ker sem enkrat ok drugič ne. In takrat ko sem ok,si rečem  nič s tabletami sej je vse v glavi ,pol pa en stresni dan,pa spet drek.
Drgač pa sem ok,danes malo bolj napeto in omotično ,sej sem napisala.

Kako pa ti?

Isto kot ti,pa mal prehlajena zraven.Pa grozn dolgčas.A pa bo šlo brez tablet,jaz sem se ful dovgo borila brez njih,pa ni več šlo,zmeraj slabše.Pa ja saj je v glavi,sm mi imamo premalo serotina v možganih,se mi zdi,da to ni sm psiha.

Korošica sem :pomezik:,
ja tudi jaz tebe še nisem zasledila. Očitno je nekaj v luftu, mene dans omotica na polno daje. Upam, da čimprej mine.

Aja...kaj meni fali ? Panični napadi in anksa me daje  :seznojim:. Sem na AD-jih, je sicer boljše, ampak še daleč od tega, kar si želim.
Lep večer vsem skupaj  :rozicodam:

A Korošica.Iz kje pa si?Js sem ugotovila,da se mi malo zarad tega dans tud smoti,ko so moji možgani potrebni Lexaurina,ker sem ga vsak dan jedla,zdaj se pa odvajam.A že dolgo ješ Ade,pa katere?

Hja...AD-je jemljem malo več kot 1 leto ( Cipralex ). Že.... ??? joj kako hitro mine. Prehitro.

Potem bi mogla pa verjetno povišat,če ti ne pomagajo dost

Zdaj že imam višjo dozo iz 10 mg, na 20....bomo videli kaj poreče moj zdravnik, ko grem na pregled. Sicer so pa vzponi in padci nekaj normalnega, tako da upam, da mine.  :)

Hvala vsem za dobrodošlico ;)

Tudi mene je danes matralo, čeprav v precej lahki in blagi obliki, za primerjavo z ostalimi dnevi..

Pri meni je tako, da imam z "mentalnim stanjem" tudi precej povezano prebavo.. npr. ko so napadi (stres), motnje ipd., me vedno heca tudi prebava (lahko sem na wcju vsaki 2 uri).. a se to tudi komu izmed vas dogaja?

Drugače pa je splošno znano (in dokazano) da stres in prebavne motnje sta si kot rit in hlače..

Nejc,tudi pri meni je tako.Preberi si to...

Na predavanjih nenehno ponavljamo o petih najhujših strupih in povzročiteljih bolezni: jeza, žalost, strah, skrb in pohlep

Tega si nismo izmislili mi. To že tisočletja trdijo vse tradicionalne medicine, le da na zahodu še vedno raje verjamemo, da bolezen prihaja od zunaj, da prileti z bakterijami, na krilih ptičev ali jo gensko podedujemo. Takšen pogled upravičuje našo pasivnost, saj če verjamemo, da so vzroki zunaj, potem je tudi odgovornost zunaj.

Kako čustva zastrupljajo?

Ko rečemo, da nas čustva zastrupljajo, potem to ni le pesniško izražanje. Če ne verjamete, si oglejmo, kako čustva vplivajo na posamezne organe, in morda boste lažje dojeli, kako tesno so povezana z zastrupitvijo telesa.

Ko smo jezni, prihaja do zastoja v delovanju naših jeter. Od tam izraz: »Gre mi na jetra.« Zakaj za nekaj, kar nas jezi, ne rečemo, da nam gre na ledvice ali pljuča? Očitno večtisočletna naravna modrost ve isto, kot ve tudi tradicionalna kitajska medicina. Resnica je vedno ena, ne glede na to, ali ste Slovenec, Indijec ali Kitajec. Čustvo jeze onemogoča normalno delovanje jeter, jetra pa so zelo pomembna za čiščenje naše krvi. In če so jetra blokirana z jezo, smo zastrupljeni!

Podobno se zgodi, ko čustvo žalosti sabotira delovanje naših pljuč – drugega razstrupljevalnega organa. Kako dihate, ko ste žalostni? Morda globoko in sproščeno? Kje pa – prej bi lahko rekli, da takrat dihamo kot riba – plitvo, v krču. Ni naključje, da rečemo, da nas je »popadla ali stisnila žalost« in da čutimo, da nas »žalost duši«. Žalost neposredno vpliva na pljuča in debelo črevo, zato takrat dihamo slabo in imamo tudi težave z odvajanjem. Posledica enega in drugega je, da v telesu zastajajo strupi, ki se niso izločili z dihanjem ali odvajanjem blata. Kri ne dobi dovolj kisika, saj se zaradi slabega dihanja v krvi zadržuje vse preveč ogljika. Ta nas zakisa, preprečuje prenos nekaterih hranilnih snovi in v končnem seštevku celo sili določene celice, da se prilagodijo delovanju brez kisika (tako nastajajo rakave celice).

Tudi tretji razstrupljevalni organ, ledvice, so pod velikim vplivom čustev. Ledvice in mehur najbolj prizadene strah. Poznate izraze, da je nekdo »zmrznil od strahu« ali »prebledel od strahu«? To se zgodi, ko se ledvice zaradi strahu naenkrat stisnejo in nastane zastoj pri filtriranju in čiščenju krvi. Posledično je motena cirkulacija, zaradi česar imamo ledene roke in noge. Če strah traja dalj časa, so posledice toliko močnejše. Ledvice nadzorujejo tudi mišice zapiralke. Če jih strah blokira, pride do pojava, da zapiralke popustijo in ne moremo nadzorovati uhajanja blata ali urina. Zato tudi izrazi »pokakal se je od strahu« ali »polulal se je od strahu«.

Skrbi nas zastrupljajo neposredno. To čustvo predvsem prizadene našo prebavo – želodec, vranico in trebušno slinavko. Pogosto slišite izraz »zvija me od skrbi«. Dejansko so takrat prebavila v krču in ne morejo opraviti svoje naloge. Zato lahko tudi najbolj kakovostna hrana v telesu postane strup, saj se ne bo pravilno presnovila in bo morda celo zavrela ali obležala v skrčenih prebavilih. Zato namesto dobro prežvečene, kislinsko in encimsko obdelane hrane v naše črevo prihaja na pol prebavljena hrana, ki predstavlja odlično gojišče za patogene organizme in njihove stranske produkte, ki nas pospešeno zastrupljajo.

Kaj pa pohlep? Strupenost pohlepa čutimo v vsakdanjem dogajanju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu. Za pohlepne ljudi rečemo, da so »trdega srca« in to je zelo točen opis. Pohlep prizadene srce in tanko črevo. Želja po vedno večjem bogastvu se odraža tudi z aritmijami in nepravilnostmi v delovanju srca. Pohlep uspešno ustvarja tudi vsa ostala, že navedena čustva. Kdor živi v nenehnem strahu, da bi mu lahko kaj vzeli, da bi propadel, ali se obremenjuje s tem, kako bi lahko imel še več, kaj hitro doživi tudi druga čustva.

Ali vam je zdaj bolj jasno, zakaj rečemo, da je omenjenih pet strupov podlaga za večino bolezni, ki jih danes poznamo? Ko se nenehno ponavljajo in nenehno udarjajo na določene organe, ustvarjajo šibko točko, ki je nato bolj dovzetna tudi za druge, materialno otipljive težave. Tako se pri »večno žalostnih« pojavljajo kronične težave z dihali (astme, bronhitisi), pri »večno zaskrbljenih« težave s prebavili, pri »večno jeznih in razočaranih« težave z jetri, pri »večno prestrašenih« sivi lasje, težave z rodili, cirkulacijo, vnetjem mehurja itd.


 

Vesy,evo celo predavanje si naredila,in moram reč ,jes imaš res prav!
To je to.

Pa še odgovor na tvoje vprašanje ,če bo šlo brez tablet.
Ne vem,Vesy,nimam pojma. Srčno upam in si močno želim da bi šlo.
Če sem bila prej ,na začetku 100 % slaba sem zdej recimo da ,60 % boljša .
Ostane 40 % ki jih moram pa še porihtat,v glavi. Nič se ne ukvarjam s seboj,ker enostavno nimam časa. Zelo redko se grem uleči,razen ko sem na forumu ,da si vzamem mal cajta,si prižgem mal muzike in to je to. Mislim da za sebe v bistvu ne naredim nič. Moje leto  2010 je bilo tako da ga nikomur ne privoščim,čeprav sem bila na začetku polna moči,elana,hujšanje je bilo zelo uspešno,vendar mislim da me je le to pripeljalo do tukaj kjer sem. Premalo hranil,vitaminov,.....mimogrede punce izogibajte se diet kot je atkinsonova na dolgi rok,... veliko stresnih je bilo  stvari,smrti,en kup dreka, po vrhu vsega moja mami umre,nepričakovano,moja najboljša prijateljica,,če tako sem bila v dreku ,pol pa še mami,...uh,imele smo poseben odnos,živele skupaj ,,.... telo mi je pregorelo čist zares in mislim da rabi čas da pride k sebi. Dieta pa mi je požrla toliko živcev da ni za povedat,seveda serotonina ni,en bioenergetik mi je takrat ko je bilo najhujše rekel da mi ga 30 % manjka,rekel pa je da se to da s prehrano uredit. Veš vesy 1 leto pa še mal bit na siru in solati,nič ogljikovih hidratov(ki so hrana za možgane) poleg pa delat kot  gozdar ,biti vsem na razpolago,delati od jutra do večera,ne vem,sej sem se sama zasrala.
Če pa ne bo šlo več,pa bom seveda posegla po tabletah.

 :kiselnasmeh:

Ne vem, če spada to pod tol rubriko, pa vseeno.
Po zamenjavi zdravila iz Zolofta na Cipralex me dajejo stranski učinki...potenje, tresenje, mravljinčenje, povišana tesnoba.
Zdaj sem  res še kake 3 tedne pred porodom, pa  bi rada slišala kako vzpodbuo :unsure:
Da bo kmalu bolje. Ker zdaj se res slabo počutim, šla sem pa direktno iz Zolofta na Cipralex. Mi je psihiatrinja rekla, da sta oba ssri in da ne bi smelo biti nekih velikih težav.
Zdaj pa me vseeno muči...Izkušnje?
Hvala vam :rozicodam:

Marina po mojem že nebi smela kar cele uzet,bi mogla postopoma.Pa kaj zdravniki vejo,saj niso kdaj probali.Meni je reko ti si že jedla Paroxat,zato zjutraj eno pa zvečer pol.veš da ga nisem ubogala,pa sem začela z četrtinko pa me je matralo.
Po eni strani je pa bolš,da si kar menjala,z stranskimi boš trpela bolj kratek čas-ampak tist bolj hud 10-14 dni.Pa saj bo,jaz sem šla zdaj tud postopoma gor,šele tri dni jem celo,je pa že 42 dan,pa sem ful zmedena pa se mi smoti,sm spim,pa isto mi dol teče pa me mal trese,tk da mogoče si prav naredila,bo šlo bolj hiter,kar lepo odleži to,misli na dojenčka,na fajne stvari,se splača pa boš vidla da bo.Vem kako se počutiš,pa ti že gre vse na jetra dobesedno,pa ni volje do življenja....

Točno tako vesy,
utrujena od vsega , nimam volje...pa še panični so tukaj bolj pogosto, cela sem v nekem krču..
Res štejem dneve, da prime na dobro :seznojim:

Marina,

poznam te bedaste občutke, ko imaš občutek, da si vklenjen v največjo grozoto.. :jok:, ali...preusmeri misli, nekam kjer se sprostiš, ko dejansko nimaš težav..ker se lahko tudi v takšnem primeru.. Meni najbolj ustrezajo dolgi sprehodi, molitev v naravi in dolg spanec s kamilico vred...

Drži se!  :rozicodam:


                                          Dušica

Če lahk hodiš na sprehode,jaz lahk na zelo kratke,ker sem preveč omotična in me je strah da ne bi kje skup zletela.Ko so mi pa panični najbolj nagajali,pa res najbolj pomaga luft,pa da nekaj delaš

Marina glede na to, da si v krču, se poskušaj sprostit z dihanjem ali tuširanjem, ker bo
popustilo...upam pa da nisi začela s cipralexom 10 mg naenkrat, tudi pri menjavi je
nujno začet postopoma...mislim, da je ena uporabnica  o tem že pisala... :oki:

Minilo bo in to zelo hitro, saj vidiš, da še samo tri tedne, pa če imaš srečo, te za
kakšen dan ... :baby: prehiti... :rozicodam:

Ja Toja, to sem naredila, šla sem direkt na 10 mg Cipralexa. Mislila sem, da ga telo že pozna in da ne bo hudega (sem ga že jemala pred dobre pol leta).
Sproščam se s sprehodom in z možem kartava. Toliko da se zamotim.
Bilo je pa danes tako hudio, da sem vzela polovičko 0,25 mg Helexa. Probam čim manj, ampak zdaj mislim, da je bilo upravičebo.
Toja, kdaj misliš, da mi bo bolje, ti imaš že kar izkušnje?

Vesy

drži se :rozicodam:

Marina...če jemlješ zjutraj...takoj jutri preidi na 1/4 tabletke in na njej ostani en teden,
potem na 1/2 in tako dalje, da boš v enem mesecu na 10mg, ja res je napaka in telo
je dobilo naekrat preveč serotinina in je vrglo vse ven...boljše bo, boš videla...v enem tednu se
morajo stranski iz zelo hudih zmanjšat...potem pa naprej... :oki:
Prav je, da v hudem trenutku vzameš tudi pomirjevalo (celo 0,25), saj zato ga tudi imaš.

Medtem boš verjetno že dobila tvojo dojenčico in bo en strah manj,
zdaj je vse povezano še s tem in zato je stanje še slabše, zato si
v nenehnem krču...držim pesti, da bo vse OK... :poljubnjej:

Morda je prav, da ob sprejemu v porodnišnico, seznaniš osebo, ki te bo sprejela, z AD,
da vpiše v kartoteko in ne pozabi AD doma!

Toja

hvala!

Res sem že skoraj brez moči nad tem mojim mučenjem.
Tako slabo se še nisem počutila, poliva me vročina, potijo se mi dlani, non stop hodim na wc, mravljinči me v rokah, zategnjenost v vseh mišicah...
Oprostite mi, ker vas toliko nadlegujem s svojimi simptomi, vem, da nisem edina ki ima probleme..
Ampak tako me je strah, kaj pa če ne bo dobro, če bom morala prej roditi zaradi vsega, kako bo z otrokom...
Na trenutke me je strah tudi tega, da se mi bo zmešalo, da ne bom več zmogla.

Včeraj sem vzela polovičko cipralexa, dane je 8 dan in sem na celi....
Punce, prosim vas za malo tolažbe..Saj so to le stranski učinki in da bo boljše, kajne?
Verjetno je pri meni še to, ker so hormoni čist ponoreli in me zato še bolj daje.
Samo čakam, da bo tudi za naju z bebico posijal en sončni žarek  izza teh temnih oblakov. Čeprav ga sedaj ne vidim, vem da je . Samo zdržati moram

Tudi sama sem šla skozi to marina. Skoraj mesec dni sem bila...jaooooooo. Ko pa je začelo iti na bolje, je šlo. Sploh ne razmišljaj od kod to počutje. Je zmešnjava stranskih učinkov in nosečnosti. Dobro ti bo delo, da greš malo v družbo, da pozabiš. Imaš kakšno prijateljico s katero bi šla na sok?

Marina, vse to so stranski učinki!

Sama sem imela čisto vse stranske učinke, ki si jih naštela, pa še mnogo več  :kiselnasmeh: Je bilo hudo, ampak prišel je dan, ko sem zadihala in si rekla, vzdržala sem...
Vzemi to za pozitivno! Bolje bo, samo vztrajati moraš :rozicodam:

Ko ti je najhuje, pojdi ven v naravo, na sprehod. Poj si, zamoti se z družbo, bo lažje! Poglej, kakšen čudovit dan je danes :wav: in za dve , tri urce se lahko odpraviš na špancir....

Marina,

zvečer boš tudi ti v moji molitvi..in pogum za vse nas!  :pomezik:


                                     Dušica

Marina,saj bo,tudi jaz sem to dala skoz,14 dni do 3 tedne.Pa še zdaj 44 dan me matrajo stranski.Sm ni za obupat,kar naenkrat bo boljš.Ko boš šla pa rodit,boš pa na to vse skupi pozabla in se boš osredotočla na dihanje,na bolečine,tudi jaz sem to dala skoz ko sem rodila drugega fanta,isto sem se bala kot ti,pa je blo vse vredo,pozabiš na strah pa vse.Pridno jej zdravila pa bo,ne bo ti še kar vredo po porodu,boš pa v kratkem.
Kr hodi na kratke sprehodi,bodi v naravi.Vem ko se je meni tako dogajalo kot tebi,nisem bila zmožna ne na računalniku bit ne na kakšno kavo it,sm jokala sem se tk hudo je bilo,ampak mine....ostanejo le manj izraziti simptomi
Lep dan

Marina še čist mičkeno vzdrži...(http://r13.imgfast.net/users/1311/13/17/71/smiles/125803.gif)

Marina, verjemi meni, da bo vse ok. RESNO MISLIM...
Poslala sem ti cd.

Punce, pa še nekaj

Prej sem se menila s psihiatrinjo in ji povedala kako sem. Rekla mi je da so to še stranski in da naj jemljem naprej.
Pa da se ji zdim vseeno malo preveč vznemirjena in me je vprašala, če jemljem Zyprexo za zvečer. Sem rekla da ne (ker se je bojim :ne:), raje vzamem kak apaurin.

Ma zanima me, je katera imela v začetku kot pomoč kak antipsihotik?

Marina! :rozicodam:

Meni je dr. Dernovškova poleg Zolofta predpisala še Torendo 0,5 mg, ampak ga nisem jemala. Na kontroli sem ji povedala moje pomisleke in sva se zmenili, da ga bom jemala samo po potrebi. Do sedaj sem ga vzela samo enkrat in ga ne mislim več jemati. Jaz osebno sem bila preveč omotična in nisem mogla razmišljati.

Jaz tudi pomirjeval ne jemljem. Očitno sem malo mazohista. Ali pa sem se na to mojo kronično simptomatiko navadila, da grem sedaj lažje čez vse to. Čeprav niti slučajno ni zmeraj prijetno. :sesmejem:

Ne vem...

Posvetuj se s strokovno osebo, kaj je bolj smiselno jemati; AP ali pomirjevalo.

Vse bo še v redu, boš videla.

Ja jaz sem zraven dobila antipsihotik,zelo hiter deluje,malo pomirja predvsem me je spravo iz depreseje in reši te strahov.Nimaš se kaj bat.Drugače pa sem si pomagala kar z pomirjevali zraven,to je za mene čudežno zdravilo

Vesy kako dolgo si pa imela antipsihotik in katerega
Zlata si, pa janja ti tudi

Hvala vama :-*

Antipsihotik imaš dokler ti AD ne pomaga,imela sem Risperdal,pa mi ni pasal pa sva zamenjala za Solian.
Zdaj jem pa Eglonyl pa je super in brez stranskih,mi je rekel psihiater da ge zelo radi predpisujejo,tudi proti depresiji je.

Jaz pa imam Zyprekso in me je bilo do sedaj strah da jo vzamem.

Kaj pa ta eglonil ti odvzame tudi tesnobo?
Jaz imam skozi tak občutek, da ne bom mogla dihati, da bom izgubila razum ...noro.

Pomaga torej pri teh simptomih? Ej vesy, sorry ker te toliko nadlegujem, ampak saJ veš, boljše vprašati in ti imaš izkušnjo. Tenks

Eglonyl je super zdravilo,pokliči juter zdravnico pa vpraši če bi ti to lahk jedla.Je proti tesnobi tudi.Samo tesnoba te zdaj matra še bolj verjetno,se ti je poslabšala zaradi antidepresivov.To je normalno in ne traja dolgo,par dni.Pa ne nadleguješ,še bolj bi si mogle pisat,pa kk se kera počuti pa vse,ko je lažje

Ej vesy zlata si

Veš gledala sem za Eglonyl na netu, ampak ni za nosečnice fajn- raje predpišejo zyprexo. Tako da bom danes kar vzela, pa bo kar bo, slabše ne more biti
Ti pa tudi če kaj rabiš, povej
In bodi mi čimbolj fajn
Pozdrav od naju z malčico :kiselnasmeh:

Seveda vzemi,sam strah te ne sme bit,ne jest tablete z odporom,ker potem telo podzavestno zavrača tablete,reči si da pač jih morš jest da bo tebi dobro,da je to edini način da ozdraviš.Slabše se tak ne moriš počutit kot se,bo sam boljše.Tudi jaz sem bila na istem kot ti in sem celo bila že tako daleč,da sem si želela umreti,pa je zdaj boljše,pomagali so mi ravno  antipsihotiki. Lep večer                   

super, da so ti pomagali. Kako si zdaj, čutiš, da gre na boljše?
 vzela sem :closedeyes: Zyprexo in bom danes po vsej verjetnosti spala

Tudi ti lepo se spočij in tudi vsi ostali na forumu :A)

marina :rozicodam: :rozicodam: :poljubnjej: :poljubnjej:

popolnoma te razumem, ker se jaz tudi spopadam s stranskimi učinki cipralexa. že cel teden :seznojim: :seznojim:


bo minilo, in NE NE BO SE TI ZMEŠALO,manj ko se ukvarjaš z vsem tem lažje gre, čeprav tut ne tako lahko :kiselnasmeh:

vzemi si čas zase :rozicodam: :rozicodam:

Marina... :rozicodam:

Pipi... :rozicodam:

Marina gre mi nabolje ja,zdaj me bolj matra moja slabokrvnost,tud mislim da si ti enkrat to omenila,zato tudi vse to toliko težje prenašaš.Potem pa morem skoz doma bit samo zaradi tega ker se mi skoz smoti,pa že jem zdravila tri mesece pa ni in ni bolje.

vesy, pipi toja

hvala vam

glede slabokrvnost pa - tudi jaz sem bila zelo slabokrvna pa sem imela kuro z zelenimi sokovi in sem veliko boljše.tukaj imaš link in  preštudiraj malo o tem.

http://aljatasi.com/2010/03/viktorija-boutenko-o-zelenih-kasastih-sokovih/

uuuh to js ne bi zmogla...

   
NEKAJ O BANANAH

Viljem Ščuka (priznani pediater in psihoterapevt)

tako zavzeto zagovarja,naj otroci za zajtrk pojedo banano.

Nekaj razlogov, zakaj? Če dva držita, je dobro.

 

·        BANANE ... Moč in čudež v bananah

·        Pomembno! NIKOLI NE HRANITE BANAN V HLADILNIKU!

·        Banane vsebujejo 3 vrste naravnih sladkorjev - saharozo, fruktozo in glukozo, vse tri kombinirane z vlakninami. Banana nas zato v trenutku oskrbi s potrebno količino energije.

Raziskave so pokazale, da nas zaužitje le dveh banan dnevno založi z energijo, ki zadošča za 90 minut napornega dela. Nič čudnega torej, da atleti smatrajo banane za sadje št. 1!

·        Banane pomagajo, da ostanemo v dobri kondiciji. Pomaga nam tudi premagovati oz. preprečevati številna obolenja in bolezenska stanja.

·        Mnogi depresivni ljudje se po uživanju banan počutijo znatno bolje, kajti banane vsebujejo triptofan, vrsto beljakovine, ki se v telesu pretvori v serotonin, hormon sreče. Pod njegovim vplivom se naše razpoloženje izboljša, in na splošno se počutimi srečnejši (podobne učinke ima tudi čokolada, a ta nam žal viša nivo krvnega sladkorja in tako prispeva k debelosti!)

·        Banana vsebuje tudi vitamin B6, ta pa v krvi regulira raven glukoze, kar tudi vpliva na naše (boljše) razpoloženje.

·        Banane so bogate z železom, ki je sestavni del hemnoglobina, in nam tako pomaga zdraviti oz. preprečevati slabokrvnost!

·        Bogate so tudi s kalijem, zato so banane idealno živilo, kadar imamo težave s krvnim tlakom, ker posredno zmanjšujejo tveganje za povišan krvni tlak, in v zvezi z njim seveda za možgansko kap.

·        Izboljšuje tudi umske sposobnosti tako, da učencem, študentom ...pomaga k boljši koncentraciji, zato je dobro kako uro, dve pred izpitom pojesti banano.

·        Banane vsebujejo tudi mnogo vlaknin, ki nam pomagajo vzpostaviti redno in temeljito vsakodnevno odvajanje presnovnih odpadkov.

·        Kadar nas peče zgaga, so banane odlično naravno sredstvo za nevtralizacijo odvečne želodčne kisline.

·        Nosečnicam, ki jih muči jutranja slabost, je banana odlična pomoč, kajti med dvema obrokoma pomaga vzdrževati primeren nivo krvnega sladkorja, s čimer preprečuje slabosti zaradi prehitrega padca glukoze v  krvi.

·        Kadar nas piči komar, mesto pika podrgnimo z notranjo stranjo bananine lupine, kajti banana je zelo učinkovita pri zmanjševanju oteklin in lajšanju bolečin, nastalih zaradi pikov komarjev in drugih žuželk.

·        Banane zaradi visoke vsebnosti vitaminov B pomirjajo živčni sistem.  Smo predebeli in imamo naporno intelektualno delo? V tem primeru nam

grozi hudo nihanje krvnega sladkorja, kar poskušamo uravnovesiti z nenehnim grickanjem sladkih prigrizkov (čokolada, sladkarije, krompirče...) kar seveda naše stanje še poslabša. Vzemimo raje banano, ki nam bo uravnovesila krvni sladkor in nas založila z energijo za naporno delo, pa še pomirila nas bo!

·        14.Glede na to, da nevtralizira premočno želodčno kislino, je banana odlična hrana za nas, če imamo slučajno čir na želodcu. Banana je edino sadje, ki ga lahko brez težav uživamo pri tej bolezni.

·        Banana je sadje, ki hladi, zato lahko pomaga tudi pri zniževanju tako telesne kot tudi "emocionalne" temperature!

·        Banane nam lahko pomagajo tudi pri odvajanju od kajenja. Vitamin B6, B12, kalij in magnezij v bananah pomagajo telesu odstranjevati škodljive posledice kajenja, potem ko smo se odločili prenehati s to "dejavnostjo".

·        Kadar smo pod stresom, se naš metabolizem pospešuje, pri čemer se zmanjšuje nivo kalija. Banane, bogate s kalijem, znova vzpostavijo ravnovesje.

·        Vsakodnevno uživanje banan zmanjša tveganje za srčni infarkt za 40%.

·        Če bi se radi znebili bradavic, vzemimo košček bananine lupine in jo znotranjo stranjo položimo na bradavico ter jo pritrdimo z levkoplastom ali s povojem. Lupino večkrat zamenjajmo - in že čez čas se bodo pokazali presenetljivi rezultati.

·        Kdor želi imeti bleščeče čevlje, naj jih preprosto podrgne z notranjo stranjo bananine lupine in jih nato dobro zbriše še s suho krpo. Lesk bopresenetljiv!

·        Da zaključimo >>> Banana je resnično zdravilo za mnoge zdravstvene težave. Če bi jo primerjali z jabolkom, ima banana:

o   4 x več beljakovin,

o   2 x več ogljikovih hidratov,

o   3 x več fosforja,

o   5 x več vitamina A in železa,

o   in 2 x več ostalih mineralov in vitaminov,

o   bogata je s kalijem in je ena od najbolj okusnih vrst sadja!

·        Morda je prišel čas, da preoblikujemo tisti izrek o jabolku:

·        ENA BANANA NA DAN ODPELJE ZDRAVNIKA STRAN!

·        P.S.: Morda pa so ravno banane razlog, da so opice vedno dobre volje?!

 

 

 

Ja nekaj o tem sem tud že brala,....sama imam ful rada banane in ne bi bilo švoh
z njimi tudi hujšat,....
Jutr pojem 2 banani za zajtrk,2 za kosilo,2 za večerjo.....a bo preveč??
Potem bom pa bananasuzana,...he...
Mogoče pa bo tale hormon sreče kaj učinkoval....
    (http://www.regina-rau.de/Fotos_Fruits/Banane/Affe-mit-Banane.jpg)evo mene

Marina, Zyprexo vzami zvečer, dobro in mirno boš spala, ko bebica, ima pa podaljšano delovanje.Mogoče boš prve dni še podnevi malo zaspana, ampak navadiš se. Meni je bila fajn. Sem imela pa 5 mg, potem pa polovičko, pa sem še v redu spala.

Oliva kako dolgo si pa rabila zyprexo?
Ali jo jemlješ še zdaj?
Danes sem se na trenutke tako smešno počutila- omotićna in kot da nimam stika sama s sabo
Je pa boljše.
Mislim, da bom ziprexo rabila samo tako dolgo, dokler ne priome ad



BANANE SO PA TUDI MENI ZAKON.
RES JIH IMAM RADA IN SO PRAVA MALICA
 :wav: