FORUM Nebojse.si

Čeprav zunaj sije sonce, se še vedno ne počutim dobro! Nihanja, iz veselja v žalost, iz sreče v depresijo. Večino dni preživim, se borim, grizem skozi življenje, delam stvari ki me veselijo. Iščem svojo srečo v fotografiranju, sprehodih, v delu z mladino, v sprehodih s psičko... Grizem skozi življenje! Ne dovolim, da bi moje misli postale razmetane v moji glavi kot lego kocke po tleh. In spet pride trenutek, ko se zlomim. Ko enostavno odpeljem samega sebe v tisti grdi svet, v katere me lovijo pošasti in okostnjaki preteklosti. Takrat najbolj boli, kot bi mi nekdo počasi a vztrajno vsipal sol v rane... Počutim se osamljeno, zgubljeno, dvomim vase, v svoje delo, v svoje odločitve. Ko zapustim varnost svojih štirih sten, si nadenem masko, na usta si narišem prisiljen nasmeh, v očeh prižgem umetni ogenj, samo za to, da ostali ne opazijo moje nesreče in slabosti. Poskušam biti močan, ker ne želim pokazati svetu, da me prizadene. Prazni ljudje brez hrbtenice se sprehajajo še naprej po mojem življenju. Zakaj jih ne odslovim? Ker bi potem ostal resnično sam, strah me je tega...
In ko zlagan hodim po svetu, se stvari v meni nabirajo in ko je košara mojih skrbi polna, se zatečem v edino rešitev ki mi je takrat na voljo. Grem in pijem. En dan, dva, tri, cel teden! Ko sem bil mlajši, sem pil iz čiste zabave, sedaj pijem, zato da v najbolj kritičnih trenutkih pozabim na tisto, kar me grize v duši, pijem, zato da nisem sam. Moj angel leta nad menoj. Na vsake toliko časa vstopi v moje življenje in mi polepša par uric, kakšen dan ali dva. In zahvaljen sem ji do neba, da me obišče, pa čeprav poredko. Želim si je ob sebi, ker jo ljubim... Želim si je ob sebi ker me pozna, ker ve kaj reči takrat ko sem najbolj na tleh, ker zna iz mene izvleči le najboljše stvari, ker se me dotakne na tako pomirjujoč način, da bi lahko v trenutku zaspal v njeni dlani. Strah me je, da bo odšla če ji povem da jo potrebujem, da jo ljubim, da me le ona pomiri. :rozicodam: In čakam še naprej! Da mine občutek samote, da sonček ogreje ledeno telo, da se vre moj angel in me odpelje tja kjer sem srečen...

hoj Tazzz!

ja poznamo.

zunaj vse lepo............v tebi pa vse črno. enkrat so lepi dnevi v tebi.......drugih viharji in orkani. Večkrat se trudiš preživeti dan, včasih ure, ali minute..........................ti uspe tudi par dni...........aleluja!!!!!!!!!!.............. potem pa se vse sesede kot neuspešno pečen kruh, ravno kar dan iz pečice ven!!!!

Ko imaš samega sebe že pohn kufer,........... ko ti gredo že drugi na jetra in druge notranje organe...................ko imaš vsega za dost............... ko je premalo kapljica sreče v oceanu nesreče...........potem pa še sam priliješ solze obupa in je ocean žalosti še večji.............

ko greš ven, in si nadeneš masko, da je vse OK, da vse štima, čeprav ti v duši vre in žalost raztaplja vse pozitivno v tebi............. ko z masko "sreče" nategneš še priznanega strokovnjaka, da nisi v greznici, čeprav si prišel k njemu na posvet, ko je bil dežuren............... to je vse depresija in še kup dreka zraven!

Zato bi te vprašala ali jemlješ kak AD? Ali se ukvarjaš sam s sabo na duševnem področju, da delaš za svetle dneve? V duši? Angel te ne bo dolgoročno reševal, ker je prešibek.......... je duševna motnja prevelika in premočna, če je ne rešuješ!

Lp-Sofie  :rozicodam:

 

Tazzz  :rozicodam: izredno lepo si opisal svoje počutje...občutke.
Hudo mi je, da iščeš tolažbo v pijači...s tem samo "utopiš" probleme, ne rešiš jih. Si morda kdaj poiskal kakšno pomoč v obliki terapije?
Vsi imamo v življenju kakšnega angela, ki nam daje smisel, ki nas osrečuje....obdrži to prijateljstvo, morda pa se iz njega razvije kaj drugega...jaz ti to vsekakor želim  :rozicodam:

Točno, to sem pozabila povedati:

depresija in alkohol = BIG MISTAKE!

Reši se alkohola oz. reševanja težav z njim, ker jih tako ne rešuješ ampak samo potenciraš!

Lp-S :rozicodam:

Dragi moji,
tudi pri meni so sedaj dnevi ko "grizem" skozi življenje. Na obrazu nasmeh in gremo dalje. V duši pa strašanski nemir. Pa že tako lepo mi je šlo. Upam, da bodo ti dnevi hitro mimo in da spet posije sonček.
Moram reči da se borim: hoja v hribe, branje knjige Kvt za telebane in forum.

Ampak tudi mi bomo zmagali, kajne  :clap: