FORUM Nebojse.si

Zanima me, kaj bi svetovali nekomu, ki z močjo misli vpliva na telesno simptomatiko. Zadeva se pojavlja v intervalih; telesni simptom se pojavi, ko se misli osredotočijo nanj. Vmes ga ni oz. ni moteč. S pojavitvijo simptoma se tudi sama misel okrepi, kar še dodatno okrepi simptom - in začaran krog se sklene. Misli se na silo ne da preusmerjati oz. se na ta način še bolj oklenejo "problema". Včasih izzveni samo od sebe, običajno takrat, ko se pojavi hujša težava, vendar je zgolj čakanje mukotrpno in tvegano opravilo, vmes pa je normalno vsakodnevno funkcioniranje praktično onemogočeno. Ves čas torej obstaja nevarnost, da tokrat morda ne mine oz. če že mine, se lahko kadarkoli ponovi. Obstaja kakšen trajnejši način obvladovanja misli (morda gre v tem primeru celo za nekakšno obsesivno-kompulzivno motnjo, zgolj špekulacija)? Ko ti neka navzven banalna zadeva, za katero se pravzaprav tudi del tebe zaveda, kako banalna je, preprečuje funkcioniranje. Hipnoza? Psihoterapija? Kakšen priročnik, "trik"? Zdravila (zaradi te težave sem že jemala Paroxat, 40 mg)?

preusmerjanje misli...

to, da se zaposliš in da zaposliš svoj um s čim vsakdanjim tebi koristnim. Skušaš razmišljati dobro, razvijaš občutek hvaležnosti za tisto, kar je dobro in se osredotočaš na dobro. tak način avtomatsko prinese še več dobrega v življenje. Če zadeva postane neobvladljiva obiščeš za začetek kako klinično psihologinjo, ki ima kaj izkušenj z ljudmi, ki imajo duševne motnje, da ji opišeš in da ti da kak nasvet; tudi nasvet, kako se dogovarjaj okrog farmakološke terapije s svojim shrinkom/shrinkico.

maja

Da, to že, ampak na kakšen način?

psihoterapija, vaja, avtogeni trening, .....

http://www.nebojse.si/Forum/index.php?topic=6199.0

no, tole je bolj tko, pa vseeno http://www.svetloba.si/clanki/108/skrivnost-uspesnega-preusmerjanja-misli

Ampak, a ne obstaja nevarnost, da ravno z načrtnim preusmerjanjem misli, razglabljanjem o zadevi, misli samo še bolj "privežemo"? Ker je ravno to moj največji problem - pretirano osredotočanje na nekaj, kar privede do občutkov panike, ansioznosti. Če odmislim, potem je dobro. Vendar ne morem na silo. Čakanje me pa ubija.

 :ojoj: pa saj v tem je poanta - da misli preusmeriš drugam (iz zime na poletje) torej ne razglabljaš več o zimi, pač pa razmišljaš o poletju  :kiselnasmeh:

Mislim, da ti bo tole razjasnilo pojme... :oki:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=818

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=856&Itemid=51

lp

Mislim bolj v smislu, da si je vendarle na začetku potrebno priznati, da obstaja problem. In na ta način še okrepiti vse skupaj v podzavesti, posvetiti več časa razmišljanju o zadevi (pa čeprav razmišljanju o tem, kako se težave znebiti). Če hočeš prenehati razmišljati o nečem, moraš pravzaprav najprej razmišljati zelo - kje in kako se lotiti, kje je sploh težava, kaj vse je težava. Kaj pa, če ravno na ta način postane neobvladljivo, se popolnoma polasti misli?

Hvala, bom pregledala. Čeprav sem trenutno predvsem zelo živčna in v iskanju hitre rešitve. Zdi se mi, da dlje časa kot bom potrebovala, da se (tokrat) izvlečem, hujša travma bo ostala. In bo naslednjič, če do tega pride, še precej bolj neobvladljivo, da se bodo pojavljalje še bolj obsesivne misli. Zato bi rada zadevo čim prej pometla pod preprogo. Upam, da ima vsaj najmanjši smisel to, kar pišem, glede na to, da ne grem v konkretnosti. Trenutno sem precej zmedena in prestrašena.