FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni!
sem danes prvič uradno med vami.
Že večkrat sem brala vaše prispevke. super ste, ko si tako pomagate z izkušnjami! 

no, kakšna je moja zgodba?!
pred letom dni sem petkrat v roku dveh mesecev padla skup - izredna vročina, prvo leto v službi, takšen in drugačen apetit, vitko telo, zelo nizek pritisk. enkrat sem celo padla skup do nezavesti - to je bilo prvič v življenju, da mi je "zmanjkalo filma". in ker se je vse to dogajalo v tako zelo kratkem času, se mi je nekakšen strah zalezel v kosti, od koder ga ne morem odpravit. tako potem nisem hodila v trgovine, ker bi tam spet skup padla, nisem hodila na pijače, ne na prireditve, ne na dopust ipd. kar pa je bilo najhuje zame, od takrat niti ne vozim, le do službe ali do vikenda. vglavnem zelo kratke poti, ker mislim, da bom povsod skp padla. oblivala me je vročica, srce tolklo, kr neki kolobarji v očeh, suha usta, vse oh in sploh. potem sem šla septembra, ko se je začelo moje drugo leto v službi (učiteljica), k psihiatru. ta mi je predpisal coaxil. od takrat nisem bila pri njem. devet mesecev sem jemala ta zdravila.

napadi se pojavijo, ko moram kam iti, ko je več ljudi.

danes sem veliko bolje. mogoče tudi zaradi zdravil, ampak verjetno najbolj zaradi dolgih in iskrenih pogovorov s prijateljicami, prebrala sem veliko literature o notranji rasti ipd., kolesarim (sobno kolo - zunanje ne - agorafobija), malo telovadim, vsak dan se sproščam z avtogenim treningom (to zadnji teden), jem od vedno različno in zdravo domačo hrano in podobne reči.

pred dobrim tednom sem zamenjala psihiatra, saj se s tistim prej nisem nič pogovarjala. ta novi je odličen, zelo priznan, točno ve, o čem govorim, poglablja se v tvoje življenje. sem zelo zelo zadovoljna z njim. komaj čakam, da grem spet k njemu na pogovor, ampak to bo šele v avgustu, ker je sedaj na dopustu. vendar mi je predpisal druga zdravila. ena pomirjevala in en antidepresiv. oboje pa zeeeelo močno. po eni tableti pomirjevala se mi je taaaako spalo, bila sem kot gumija. naslednji dan pa jih nism več vzela, ampak sem vzela tisti antidepresiv in sem se po dobre pol ure počutila taaaako slabo, izredno čudno, še tisto nekaj malo apetita, ki sem ga imela, je izginil, trebuh napihnjen, niti žejna nisem bila, sicer popijem dosti tekočine. bruhala sm, bila tako izčrpana po tisti tableti, da sem obležala na tleh kopalnice in je prišel dežurni zdravnik na dom, mi dal neko hranilno injekcijo. potem je bilo vse okej. malo sem zadremuckala, dobila apetit, opustila sem vse tablete. rekel je, da so tisti premočni zame.

no, že dober teden sem "čista". se mi zdi, da sploh nisem imela depresije, za katero sem toliko mesecev jemala antidepresive. sem dobre volje, logično, da te kaj razžalosti, ampak ta žalost se ne vleče. rada bi potovala, šla bi vsepovsod, kot sem to včasih delala. bila sem vedno veselo dekle, vedno "za akcijo", dost sem se prevozila. avto je bil moja svoboda, moja krila. oboževala sem vožnjo z glasno glasbo. superca!
ampak vse to se je nehalo lani. bila sem čisto druga jaz.  nisem se prepoznala in to me je zelo žalostilo.
no, leto je naokoli. sem dosti dosti bolje. ampak sedaj, ko ne jemljem nič, se mi (spet) pojavlja notranji nemir. spim dobro, od enajstih do osmih. (sedaj imam počitnice) ta nemir se mi pojavlja dopoldne. potem grem jest, malo kasnjeje grem malo na sobno kolo, se malo razgibam, preverim mail. in nemir mine. res tako čuden občutek: telo je čisto mirno, roke se ne tresejo, a znotraj kot da se tresem, trepetam.

sem ponosna nase, da sem od lani tako napredovala v panični motnji in agorafobiji. in to vse sama. res je treba delati na sebi.

dobro se je ukvarjati s čim, kar te veseli, na primer petje, branje, igranje instrumenta. ampak meni je veliko pomagala prijateljica, ki je bila skos tu zame. večratni pogovori z njo so neprecenljivi. pomagala mi je spet začeti z obiski trgovin, gostiln. sedaj so na vrsti daljše vožnje. zelo sem vesela, da jo imam. medtem ko je fant čisto drugačen. imam občutek, da je on vsaj 45 % pripomogel, da je do tega tudi prišlo, ker je trmast, noče se pogovarjati, no, ne vidiva se pogosto. odločila sem se, da ne bom več z njim, če hočem dokončno ozdravet.

v glavnem, kako naj se znebim teh jutranjih nemirov brez kakšnih pomirjeval, ki mi samo napihnejo želodec, me uspavajo, vzamejo mi apetit.
nasvet, prosim.

lp  :pomezik:

ravno danes sem imel epileptični napad, z izgubo zavesti. Pri meni je ta posledica neprijetnega doživljanja v glavi - neprijetne misli (eluminacije), ki se jih otepam...

Ticra, žal Ti ne znam kaj svetovati, želim ti čimprejšno dokončno okrevanje :rozicodam:

kaj dejansko lahko kar tako zaradi psihe dobiš epileptičn napad???????

ti si vsekakor imela panicno motnjo z agorafobijo in ne depresijo,..se pa jemljejo antidepresivi tudi za zdravljenje drugih motenj,...to tvoje opisovanje kako si na hitro opustila tablete zaradi slabosti se mi ne zdijo ravno najboljse, ampak ce ti je pac pomagalo in ce je zdravnik tako rekel, tudi prav,..(drugace so vedno stranski ucinki pri jemanju AD-jev in ni pametno prehitro zakljuciti s terapijo)

mozno je da so te tvoji nemiri povezani z vsakodnevnim stresom, vrocino, spremembo vremena ali pa premisljujes o cem, te kaj skrbi,..vse to je na nek nacin povezano,...

premisli kaj te tako dusi,..odgovor je itak samo v tebi

Ne.