FORUM Nebojse.si

http://vizita.si/clanek/dusevnost/pomanjkanje-prijateljev-ubija.html

Res je!

Ko sem se ločevala, če ne bi imela prijateljev bi se mi zagotovo zmešalo. Tako,da vsem tu na forumu želim čim več prijateljev in prijetnih druženj z njimi.  :rozicodam:

Vsem lep pozdrav od Peje.

še dobro, da imam vas.  :rozicodam:

Utrujena1  :poljubnjej: mi pa tebe  :rozicodam:

Popolnoma se strinjam s tem naslovom, včasih je bolje imeti samo enega
pravega prijatelja kot pa "celo žlahto" :kiselnasmeh:

 :oki:

Se popolnoma strinjam.....tako so se začele moje težave....z osamljenostjo, z občutkom, da nimam nikogar, da so me vsi zapustili, da si to celo zaslužim, ker sem slaba oseba...in to se je potem preneslo na vsa ostala področja...dokler ni začelo najedati tudi področja uspešnosti v šoli, na katerem sem pa imela zgrajeno vso svojo samopodobo....

preden sem se zavedla sem že bila v globoki depresiji....in ta je pustila ogromno posledic v mojem življenju, s katerimi se še vedno spopadam in se borim z njimi...

življenje brez prijateljev res ni lahko, ker na koncu itak zgubiš tudi samega sebe :'(

hvala vam dragi prijatelji. saj zdaj ko sem na porodniškem, nimam res nobenega prijatelja razen vas. prej jih tudi nisem imela, samo sodelavke. pa saj veste, enkrat so sodelavke super, te podpirajo, drugič te pa zabijejo, da ne moreš pozabit. no pa sem se spomnila na eno tako, ko sem bila noseča in v službi. me je v redu prizadelo, sem jokala kot dež.

Pozdravljene!

Se strinjam glede tega pomanjkanja prijateljev.

Celo srednjo šolo sem imela 3 zelo dobre prijateljice (vsaj takrat sem mislila da so dobre). Vse sem jim zaupala, skoraj skos smo bile skupaj.

Potem pa konec 4. letnika, ko sem jim povedala za moje težave z anksioznostjo in paničnimi napdadi so malo spremenile svoje vedenje do mene, amapak smo se še nekaj časa družile potem pa vse manj.
Kmalu sem ugotovila, da naše prijateljstvo ni več prijateljstvo ampak, da pokličejo samo še takrat, ko rabijo prevoz (edina od nas treh sem imela izpit).
Potem pa, ko sem enkrat rekla, da ne moram peljati, ker nimam dovolj denarja za tankat je bilo konec. Začele so se oddaljevati.  :ne:

In tako sem izgubila prijateljice. Ko njih ni bilo več sem ugotovila, da sploh nimam prijateljev. Samo tam "kolegice" iz soseske in ostale sošolke. Ampak to niso prijatelji v pravem pomenu besede.  :kiselnasmeh:

In čeprav je že skoraj eno leto odkar nimamo stikov, mi še vedno manjka tak pogovor, kot smo ga imele včasih in ta podpora, ki sem jo čutila. Čeprav zdaj vem, da to niso bile prijateljice. :unsure:

 :oki: .... žlahta je itak "raztrgana plahta"  :pomezik:

Kristy... :clap: :oki:

Ampak, prijatelje lahko vedno znova najdeš...in to take zares dobre...Ne se zapret zaradi kakšne slabe izkušnje iz preteklosti, tvegajte...povabite koga na kavo, v kino, na pijačo, sprehod!


Lp

Poznam to. Sem zaradi osamljenosti na božič 2003 bil čisto depresiven.