FORUM Nebojse.si

spet sem na dnu.
dobre 3mesece po porodu. v drugi polovici nosečnosti sem jemala asentro, ker se mi je vse skupaj ponovilo. hud stres v službi.. ko sme šla na bolniško in jemala ad-je, je bilo mnogo bolje. pred porodom sem ad-je postopoma opustila in ko sme rodila, sem se počutila odlično. srečno.
pred 14-imi dnevi, pa sem imela težave, kajti odtranit sem šla sumljivo znamenje, ki bi bil lahko amligni melanom. tako me je bilo strahhh.. izvid je bil sicer karcinom, vendar je bil v blagi obliki-je bil izrezan in ne zaseva.
ker sem se tako obremnejevala, sem izgubljala mleko in posledično se je mala premalo zredila:(, kar me je pretreslo in zopet vsi znaki depresije.. tesnoba, strah, vroče dlani, šumenje v ušesih, brez apetita, brez volje..
zoped na ad-jih. polovička asentre. najhuje mi je, da bi morala nehat dojit. to me je najbolj potrlo. psihiater mi je rekel, da ne rabim nehat dojit. da naj opazujem otroka in da če bi dobila kake izpuščaje (jih ni) ali pa da bi bila bolj zaspana, da bi potem zmanjšala na četrt tabletke.
zdaj se mi zdi, da res malenksot več spi:(. in sem vsa v strahu.. zmanjšat na četrt tablete ima sploh smisel. že tako manj jem in da potem še manj.. pa da izgubim še ta mleko, ki ga imam..
sami strahovi dan na dan..

Pozdravljena Aleksandra!

Najprej čestitke ob rojstvu... :rozicodam:

Hm, tebi je spet stres sprožil anksioznost in paniko, vendar kot vidim, se je vse lepo izteklo.

Jaz sama nimam te izkušnje, ti pa bom opisala stanje moje hčerke.

Ne vem zakaj si opustila Asentro pred porodom ... :seznojim:
Moja hčerka je jemala 50mg Asentre vse od 5 meseca nosečnosti naprej in jo jemlje še danes, pa je malček star že 6 mesecev...ves čas ga doji in ni nobenega problema, lepo napreduje in je zdrav fantiček.

Pri tebi se točno vidi, da je tvoje telo še potrebovalo AD, zato se je tako odzvalo in spet so se pokazali simptomi, ki so ti povzročili težave.
Aleksandra tvoj otroček je star 3 mesece, če je zdrav in sit, to pomeni, da tudi ogromno spi...se pravi zadovoljen je.
Mogoče te je prestrašila izjava psihiatra, vendar ti iz naše izkušnje lahko povem, da se nimaš kaj bat, kajti Asentra je zelo varen AD v nosečnosti in po njej in
prav jo je jemat v predpisani dozi, kot pa se obremenjevat s težavami, ki otroku veliko bolj škodujejo. Moje mnenje je, da ni potrebno zmanjševat, ostani na polovički... :oki:
Me pa zanima koliko je to preveč spanja...saj verjetno vmes tudi bedi in takrat ga zamoti in se poskusi z otročkom čimveč ukvarjat, pa boš videla, da je ves strah odveč... :oki: in tudi ti se boš dosti bolje počutila.

Aleksandra drži se in piši še kaj....mislim, pa da je ves strah odveč!

 :rozicodam:

toja najlepša hvala za vzpodbudo.
mi je mnogo lažje, ko vidim, da nisem sama.
meni so svetovalai, da pred porodom počasi zmanjšam in če se da ukinem terapijo, da otrok en bi imel odtegnitvenega sindroma.
imam srečo, da mi je asentra tako hitro v drugo prijela. tako da tudi sedaj -po 5-ih dneh jemanja, že čutim napredek. sploh popoldan in zvečer mi je mnogo lažje.
dopoldnevi so težki in strah me je.
za enkrat ne bom manjšala.. se bova s psihiatrom slišala čez 14dni, pa bomo videli, kako bo do takrat.
otročiček bi lahko vč spal po teh zdravilih in posledično ne bi napredoval. naša se je sedaj v teh 5-ih dneh zredila za 290g, tako da ni bojazni, da ni napredovala.
mah, zaradi samega straha, opazujem in gledam na uro,koliko in kdaj spi.. in če se mi zdi, da spi dlje, kot ponavadi, me stiska in grabi panika. najbolj srečna sem, če ne spi dosti:). trapasto, ampak tako je.
vaši hčerki in vnukcu želim vse dobro in veliko crkljanje še naprej.
se oglasim, kako bo..

Aleksandra sem ti poslala odgovor na tvoje ZS sporočilo!

Javi se, kako in kaj...mislim, pa da ni nič narobe če tvoja
dojenčica malo več spi....saj pravijo, prvi mesec naj se otrok hrani
na 3h ali več, kasneje pa mu spanje tudi dobro dene in
kot praviš, da se mala redi...to res pomeni, da ni nič narobe.

lp T  :rozicodam:

Aleksandra, čestitke ob rojstvu.   :rozicodam:

tudi sama imam 5 mesečno hčerko.
glede AD in dojenja ti ne morem svetovat, ker sama ne jemljem AD, dojim pa tudi ne, ker sem imela premalo mleka. smo pač na umetnem in se hčerka redi, da mi pediatrinja že teži, da morava paziti pri hrani.

glede spanja otroka sem si pa najbolj nekaj zapomnila: če otrok spi, raste.
saj tudi moja veliko spi, pa če mi ponoči spi, sem čisto zadovoljna.

če se redi in spi in je potem zadovoljna, si čisto na pravi poti.
ne obremenjuj se preveč, kaj je lahko narobe. spočijta se obe in uživajta v skupnih trenutkih.

hvala obema:*.

naj povem, da se je mala zredila v enem tednu kar za 400g.  ??? prej se je v šestitih tednih 400g. tako da je rekla zdravnica, da zdaj pa pazit :unsure: :A) tako da ji ne bom dajala nič dodatka.. imam očitno dovolj svojega mlekca.
mala je živahna, ravnokar leži v ležalniku in se pogovarja 100 na uro. verjetno je res, da bo kako urco več spala, če bo sita. boga revica je bla zadnje tedne lačna in ni nič spala čez dan. mogoče kako urco-dve. zdaj pa če mi spi dve urci do tri, tudi ni taka velika razlika. pa še to ne vsak dan.
verjamem, d abo vse ok in si rečem 100x na dan, da odženem slabe misli stran.
me pa strašno boli glava celo dopoldan. in prevevajo me občutki nemoči. medtem, ko sme popoldan mnogo boljša in zvečer popolnoma izginejo simptomi.
lep dna vsem.
hvala, ker ste mi v veliko pomoč.

Pozdravljena!
Rada bi ti povedala svojo izkušnjo. Tudi sama sem po rojstvu drugega sina zapadla v kar hudo depresijo, imela sem napade panike in bila tesnobna, žalostna, prestrašena. Spraševala sem se, če sploh maram mojega malčka in imela res huuude občutke krivde. Mali pa je non - stop jokal, bil hudo nemiren, nič ni spal... skratka, katastrofa. Odločila sem se in pričela jemati AD Cipralex - po hudih notranjih bojih... In... ko so ADji prijeli, sem se umirila jaz in umiril se je tamali... Kar naenkrat smo zadihali... In, ja, tudi jaz sem prebrala vse živo, vendar mi danes ni žal. Mali je zdrav, divji triletnik in ni z njim, zaenkrat, nič narobe. Seveda - polno sem dojila ves čas. cipralex prehaja v mleko minimalno (mislim, da je Asentra "iste vrste" AD).
Upam, da ti bo moje mnenje v pomoč in tebi in tvoji družinici želim vse dobro.

pinokio hvala za delitev tvoje izkušnje.
tudi jaz imam skoraj 3-letnico, ki je živahna za znoret:). tudi atkrat sme začela jemat (prvič) ad-je. 14.dni po porodu. asentro polovičko, torej 25mg. meni je bilo rečeno, da ko vzamem tablet po 3urah pa do 6-8ur, ne dojim, ampak si izčrpam in zavržem mleko. njej pa dam adaptirano mleko. to sem delala. sedja mi je psihiater rekel naj dojim polno. če bodo kakšne težave, pa bi zmanjšala na četrtino tabletke. je pa malčica stara že 3mesece in pol.
ne vem koliko je preveč sapnja. če bi spala npr. cel dan, pa prej ni. ali če spi kako urco več kdaj. res sem zmedena :'( :(
bomo videli še kak teden, kako se bo vse skupaj odvijalo, ampak jaz ne bi manjšala, ker že polovička se mi zdi, da mi ne pomaga zelo. ravno toliko, da je za spoznanje bolje in da ne zapadem v globoko depresijo.

sploh ne vem več kaj naj naredim.
kdaj bo konec tega trpljenja?!?  :'( :'( :'(
ker mi je mala začela več spat. res pančka zelo trdno, da je noben hrup ne zbudi. kar je pri njej nenavadno. tako da sem bila zdaj dva dni na četrtinki asentre. stanje se mi je spet poslabšalo, ampak malčica je spet manj spala.. in danes sem šla spet na polovičko in spet več spi. meni se bo dobesedno zmešalo od tega!!!!!!
ne vidim izhoda. z dojenjem nočem nehat, ker si strašno želim dojit. in če preneham, imam občutek da sem ćisto odpovedala :'( :'( :'(.. da sem zatajila.. kot mama..
vem, da mi to samo še bolj škoduje.. ampak odpovedati se dojenju.. pa še melka imam sedaj več kot dovolj.
jao. tak lep sonček je, jaz pa tako depresivna. danes samo jočem in me je strah za znoret :'( :'( :'(.

Draga Aleksandra...lepo pozdravljena  :rozicodam:.
Najprej dobrodošla med nami.... :-*
Verjamem, da ti je hudo in da te situacija spravlja v še večjo tesnobo. Sicer Asentre ne poznam tako dobro, vendar tako kot je Toja rekla, glede svoje hčerke, ki jo je jemala v času nosečnosti in dojenja, bi bilo smiselno se pomeniti s psihiatrom. In to takoj. Ti rabiš ADje in očitno ti je za tvoje stanje 1/4 premalo. S takšnim odmerjanjem ( en dan gor, drugi dan dol ), ne boš prišla nikamor. Zato mislim, da bi dejansko bilo potrebno doreči kaj uporabljati in koliko v tej situaciji, kot si ti ( v mislih imam dojenje ). Zato ti resnično svetujem, da najprej narediš ta korak. Upam, da imaš podporo doma.
Želim ti, da ta kriza čimprej mine, da boš lahko uživala v materinstvu. Saj bo minilo....boš videla. Začetki so vedno hudi, potem pa se stvari nekako umirijo.
Vedi....nisi sama. Vsak ima zgodbo svojega življenja in tukaj si razumljena, zato se le še kaj oglasi. :rozicodam:
Naj  :sunny: čimprej posije tudi v tvoj  :srce-utrip:.
LP, K  :rozicodam:

Napačno razmišljaš draga soimenjakinja. Vsaj po moje. Samozavest ti je na psu, ker misliš da bi s tem, da ne dojiš odpovedala. Zakaj le? Saj mnoge mamice nimajo mleka, pa prav tako spravijo gore svoje otroke.

Na tvojem mestu, bi jaz raje jemala AD-je, pa otroka hranila z nadomestili. Prestrašena, utrujena, in z psiho na tlu mama, lahko naredi veliko več škode, saj otrok čuti mamino počutje. Tudi naša uporabnica dragica je vseh svojih 5 otrok vzgojila na nadomestnem mleku. In to kar sem napisala tebi je z njenega zeljnika.
Daj ji napiši OS, pa ti bo malo povedala iz izkušenj. Je krasna punca.  :)

najhuje je, ko mi psihiater reče, da naj jemljem polovičko in dojim. če bo več spala, naj zmanjšam na četrtinko. groza. s polovičko še nekako gre, ampak četrtinka je pa tako kot da ne jemljem nič:(.
danes nimam koga klicat. ju3 bom klicala svojega psihiatra.
hvala :rozicodam:

se popolnoma zavedam. vs eto vem. ampak me tako žre. ne zmorem se odpovedta dojenju. ne morem. je najina posebna vez in le takrat se počutim mirno in vsaj malo zadovoljno. ker vem, da še zmorem :'(. vsaj to :jok:.
že prvič sem imela staršne probleme zaradi tega in grozne občutke krivde.
zavedam se, da s tem škodim sebi in svojim bližnjim. le-ti mi stojijo ob starni, vendar kdo me bo bolj razumel, kot vi, ki ste dali tudi sami in še dejete skozi.

Aleksandra pozdravljena. Tudi jaz jemljem Asentro in moj psih. mi je rekel, da je to en redkih ADjev, ki ga lahko jemljejo ženske med nosečnostjo in med dojenjem. Čeprav sem jaz že ven iz te faze, mi je bila to pomembna informacija, kajti zame to pomeni, da ni preveč "škodljiv".
Jaz bi se ravnala po navodilih psihiatra; ne obremenjuj se preveč, kajti s tem izčrpavaš sebe....posledično se bo zataknilo tudi pri dojenju, saj veš.

Jutri pokliči psihiatra in mu povej svoje skrbi in pomisleke...pomirila se boš in želim ti, da čimprej začneš uživati v materinstvu s svojo malčico.  :rozicodam:

Pozdravljena. tudi jaz mislim, da bi bilo najbolje, da se takoj obrneš na svojega psihiatra in se pomeniš o tem. Čeprav, pa ti res ne bi rada zbijala volje in poguma, je moja izkušnja, da zdravniki in psihiatri niso vsi enako poučeni o ADjih in dojenju. Meni je naprimer pediater v porodnišnici (!), ko sem se bala, da se mi zgodba ponovi, rekel, naj jemljem apaurin, ki da je antidepresiv in da oni to predpisujejo... Katastrofa. Cipralex in Asentra minimalno prehajata v mleko - največ ga je, če se prav spomnim (vendar je treba info preverit) v mleku tri ure po zaužitju - mogoče bi lahko ta en obrok hranila z nadomestnim mlekom...
Največ izkušenj tu (vsaj moje mnenje je tako)  ima psihologinja Vislava Velikonja (dela v Porodnišnici LJ) kot sem ti že povedala, obrni se nanjo, prepričana sem, da ti bo znala svetovati.
Želim ti, da bi se umirila in začela uživati. Držim pesti.
Kako pa je s podporo doma? Ali ti stojijo ob strani?

sem že klicala psihiatra.. zdaj čakam, da bo imel čas, da me pokliče.
Slavka, ti imaš kaj otrok? si dojila?
vem, da se preveč obremenjujem.. malčico non-stop opazujem in kadar spi, mene strašno stiska in jočem.  čeprav, vem da tak otrok mora še spat..

hvala.
moj psihiater ima kar nekaj izkušenj z dojenjem. tudi precej pacient ima, ki dojijo.. tako da mu res zaupam. tudi prvič-cca 2leti in pol, on svetoval..
Vislava Velikonija? pa se jo da dobit preko telefona? tudi, če nisi njen pacient?
ja, to sme prvič delala, dojila nisme 3-6/8 ur po zaužitju tabletke. in me je grozno izčrpavalo. mala se potem ni želela več dojit.. čeprav sem vztrajala še nekaj časa vsaj ponoči..
doma mi stojijo ob strani, čeprav ne razumejo.. razume me moja mami, ki je tudi sama šla skozi to.. vendra jo ne želim non-stop obremnjevat. zdja sme dopoldneve bolj, kot ne sama in me je tako še bolj strah:(.

Aleksandra  :rozicodam: Jaz imam dva otroka, sta že večja (14 in 10 let), ko sta bila dojenčka nisem še jemala ADjev...čeprav sedaj vidim, da sem se že takrat ubadala s poporodno depresijo. Starejšega nisem dojila, temveč je bil hranjen z umetnim mlekom, mlajšo pa sem dojila 16 mesecev...sem se pa na začetku kar precej namučila, da sva ujeli ritem dojenja.

Prav je, da si poklicala psihiatra, ker te bo pogovor z njim zagotovo pomiril. In res je, da mali otrok večinoma spi...spi in je, to je njegov posel (poleg kakanja in lulanja  :oki:). Naj te ne skrbi glede tega...moja hčerka je tudi veliko prespala, pa nisem jemala nobenih zdravil v tistem času...ona se je najedla, ponavadi na prsih zaspala, ter spala kakšno uro...ko se je zbudila sem jo previla...pa spet podojila...in mala je spet zadremala...

Boš videla, vse je o.k., ne skrbi... :rozicodam:

Pozdravljena!
fino, da ima tvoj psihiater izkušnje. Potem pa le brez skrbi. A ni tako,da dojenčki okrog 3 meseca nekako dobijo nek ritem in začnejo spat mal bolj ritmično in malo dlje? Po moje je to to. Ne skrbi preveč, če dete napreduje je sigurno vse ok.
Ga. Velikonja pa se bo sigurno pomenila s tabo vsaj po telefonu in te, sem prepričana, potolažila. Le pokliči v porodnišnico in naj te vežejo k njej. Pa oglasi se še in držim pesti zate. Počasi seje  začelo sonce in pokukalo bo tudi v tvojo ranjeno dušico, boš videla.

evo, sporočam, da sme se pomenila s psihiatrom.
mi je rekel, da imam pač to "nesrečo", da se pač moji dojenčici pozna, da jemljem zdravilo. da pri večini ni nobenih sprememb.. da smo si pa različni in da se pri nas to pač naši dojenčici pozna. ima sprememo ritma in več spančka. da naj se ne počutim krivo.. da bi mogoče nehala!? me je vprašal, če imam občutek krivde, če bi nehala.. in ja.
predlagal mi je, da jemljem polovičko asentre zvečer. potem podojim. ponoči, če je treba dodam dodatek. ob 5h-6h zjutraj si iztisnem in mleko zavržem. čez dan pa jo dojim. tako bi mala dobila res minimalno dozo zdravila.
ali pa da jemljem četrt zjutraj in četrt zvečer-to naj bi prvo probala. če bo zame in za dojenčico ok.
ne vem več, kaj ne bi in kaj bi..
po eni strani bi jo najraje počasi odstavila, da bi mene tole ne preveč morilo.. po drugi vem, da jo bo po dodatku še bolj šraufalo/napenjalo. že tako imamo težave s prebavo. ne vem. odločitev vem, da bo moja in da se ne more nihče namesto mene odločit.
je pa tudi res, da meni asentra zelo lepo pomaga in se mi stanje res kmalu izboljša.
mogoče bi probala še to, da ponoči ne dojim.. da vem, da sem res vse poskusila. nočem je tudi kar takoj odstavit, da ne za malčico prevelik šok.

oj, aleksandra...ker me je že draga moja alexx omenjala....ti polagam na dušo...odstavi tamalo, itak je danes toliko nadomestkov, proti krčem, proti napenjanju, proti bruhanju, itd...da boš našla nekaj, kar ji bo ustrezalo..lahko pa prekuhaš vodo, v njo vržeš res mali košček lovorjevega lista, par zrnc kumine in janeža..in v to vodo potem delaš umetno mleko..tak je naše nehalo zvijat..
in prosim te, ne imej no slabe vesti zaradi tega.tudi tvoje mleko ni bog ve kako v redu, ker se tudi mamin stres pozna na kvaliteti, veš....ustavi konje. zadihaj.pejdi v lekarno po umetno mleko, pa nadaljuj z asentro, če ti pomaga. ker četrtinka od 25 mg je...uf, no, da ne bo grdo slišat..blažev žegen?  v glavnem, nič, no. če ješ 100mg asentre na dan, kaj potem..glavno, da ti pomaga, da boš spet brez strahu in slabe vesti, in utrujenosti skrbela za malo princesko.držim pesti zate.ja, mojih 5 je zraslo na umetnem mleku..pa mi noben ne reče teta zato :-*

dragica iskrena hvala za odgovor! mislim, da mi je koristil.
vem, da bom morala še veliko delati na sebi, da bom sprejela nekatere zadeve. pač z glavo skozi zid ne morem. če me tole dojenje ne bi tako zelo bremenilo in potrlo, bi bila v veliko boljšem psihičnem stanju že.
mala bebica mi je danes spala čez dan 2x po pol ure. sploh ni bila zaspana. ker sem vzela zvečer polovičko in si zjutraj mleko sčrpala in zavrgla.. tako ni dobila toliko zdravila..
tako sem danes cel ljubi dan jokala in se spraševala, zakaj jaz.. zakaj se ne mormo več dojit. ker je bilo to zame zelo pomembno. že prvič nisem mogla polno dojit-zaradi istega problema. tokrat sem pa vsaj skoraj 4mesece dojila.
sedaj jemljem polovičko od 50mg. torej 25mg. dokler bom imela še kaj mleka pri sebi, bom jemala še polovičko. potem bom šla na celo tab. to bo pa itak že čez par dni. ker ne morem nič jest in hujšam ter tako izgubljam tudi mleko.
sem ugotovila, da je najpomembnješe da se pozdravim in začnem uživat s svojima dvema sončkoma. ker tako jima res ne koristim.
tako da držite pesti zame, da se čim prej spravim v red in zadiham s polnimi pljuči.
hvala vsem, ki me "prenašate", vzpodbujate in mi vlivate upanje.
sončki ste :pomezik:

močno držim pesti zate... najhuje se je odločat - potem ko se enkrat odločiš, je vse ful lažje. Predvsem pa se imej rada, super mama si, ker če ne bi bila, bi ti bilo vseeno. Oboje je ok, dojenje in nedojenje... Dete bo zdravo, če pa bo mama zadovoljna s sabo in svetom okoli sebe, pa še toliko bolj. in - čez en mesec začneš že itak uvajat gosto hrano in sploh ne bo panike. Stik sta itak vzpostavile in prepričana sem, da bo vse ok, četudi jo takoj odstaviš... kaj pa če bi morala jest ene hude tablete proti ne vem čem, ki bi bile nezdružljive z dojenjem, za tvoje zdravje pa pomembne? Seveda bi jo odstavila, a ne? ne obremenjuje se z občutki krivde, ker so res sama nepotrebna navlaka. Mislim nate in pazi nase!

pozdravljena
meni se je to dogajalo pred 15 leti, po mesecu dojenja mi je psihiater takrat prvič predpisal AD  in morala sem prenehati dojiti, psihiater  mi sploh ni predlagal da bi mogoče pa vseeno dojila, verjetno še ni bilo takih AD. otročka sem hranila z umetnim mlekom, pa nima danes prav nobenih posledic, saj včasih se sploh  ni povdarjalo kako pomembno je dojenje. vendar  kot ti je napisala predhodnica , najbolj pomembno je trenutno tvoje zdravje in zadovoljstvo.
če si dojila polne tri mesece je pa tudi to že nekaj. vse preveč se mi strahci obremenjujemo z vsem.
bodi ponosna mamica , čez čas bo vse minilo in si boš rekla sama sebi le zakaj sem se tako sekirala.
koristila bi ti kakršno koli oblika sproščanja, da sebe umiriš, sproščanje s pravilnim dihanjem.


lahko je rečt, kako je pa to težko storiti pa tudi sama vem.
lp

kako ti gre Aleksandra, poročaj kaj

sporočam, da sem  nahala dojit. to je bil zame zlom. samo jokanje in občutek nemoči in samozaničevanja..
ker ima moja mami podobne težave in jemlje asentro in tolvon. sva se s psihiatrom odločila, da tudi jaz poiskusim tolvon. in že po prvi polovički sem se počutila boljše. danes nimam več takega občutka krivde in tesnobe, tako da upam da bo kmalu ok.
hvala vsem. zlate ste! meni je dojenje predstavljalo močno vez z otrokom.. previsoke zahteve sme si postavila. vendarle vem, da bo moja bebica vseeno lepo zrastla in me vseeno imela rada.

Vesela sem aleksandra. Seveda te bo imela tvoja bebica rada. Veliko prilik, da pokažeš svojo ljubezen boš še imela. Verjemi mi, da nisi slaba mama. Sedaj poskrbi zase, da se boš spravila v življenje. Bolj boš lahko poskrbela za svoje deklice in zase.  In vsekakor si zaslužiš lepo življenje. :rozicodam:

iskrena hvala alexx. :rozicodam: :-*

Aleksandra  :rozicodam: tudi ob hranjenju s stekleničko se stke vez med otrokom in mamo...ti si njena mami in ona to čuti...vonja te.... tvoj glas jo pomirja...tvoje roke so za njo varen pristan in zagotavljam ti, da bo med vama ravno tako močna vez, kot bi bila ob dojenju...Jaz imam dva otroka in prvi je zrasel ob steklenički, druga pa na prsih...razlike v ljubeznij med ne občutim...oba me imata rada in oba imam neskončno rada tudi jaz.

Vse dobro ti želim in naj ti tolvon čimprej pomaga v svetlejše dni  :rozicodam:

Draga Aleksandra, meni se zdi pomembno, da si sprejela odločitev. Ta odločitev je dobra zate. Ti se boš začela počutit bolje in ker boš ti bolje, boš spletala kvalitetno vez z otrokom. Ni dojenje vse, kar pripomore k vezi, saj veš to. Mislim, da si odlična, skrbna, topla in čuteča mamica in da je to najbolj važno... Pazi nase in na svojo škratinjo in oglasi se še kaj!

kar  pojezi me, ko ljudje toliko govorijo o dojenju, da kako je dobro za otroka, kako se splete vez med mamo in otrokom...
nihče pa ne pomisli na tiste, ki ne morejo dojiti, ker pač nimajo mleka. jaz sama sem med njimi pa se nič ne sekiram, ker je moja pupa zadovoljna in srečna ker dobi hrano, pa četudi je na flaško.
ljudje ki toliko dajo na dojenje se ne zavedajo, da prizadanejo tiste, ki ne morejo dojiti. dajo jim občutek, da so manjvredni in nesposobni.
najbolj mi gre na živce, ko kam grem in se vsaka ženska vtakne v otroka, da kako je lep in velik, takoj za tem pa vprašanje: a dojite? kot da je to najbolj pomembna stvar na svetu.

mame smo zato, da za otroka skrbimo in ga vzgajamo, pa ni važno ali ga dojimo ali na flaško. važno je, da je otrok srečen, sproščen, ljubljen in se počuti varno v družini. to lahko naredita samo mama in ata, ne pa prsi ali flaška.

Se bom še jaz oglasila, čeprav sem malo pozna. A samo toliko, da ti dam korajžo za naprej in povem, da je prenehanje dojenja prava odločitev.

Če je vse v redu in ima mati dovolj mleka , je zdrava in pripravljena na dojenje naj doji.,

vendar, če katera izmed teh kompenent manjka, naj se raje odloči za nadomestno hrano po steklenički.

Tudi sama sem pri prvem otroku šla to skozi, da sem se na vse kriplje trudila dojiti  (velik vpliv okolice) in potem sem shujšala, otrok ni hotel še dolgo časa piti iz flaške, čisto me je zmozgal.  Ker mleka ni bilo dovolj, ni spal,je postal nemiren in še vedno je nemiren. Nihče ni več spal in posledice smo čutili še dolga leta. Posledica tega je verjetno tudi moja izgorelost.


Za drugega otroka sem izbrala drugo pot. Že od začetka sem ga poleg dojenja hranila še z nadomestno hrano, in je veliko spal, je umirjen, čisto drugačen kot prvi. In seveda jaz sem bila v tistem letu v dobri kondiciji.

Skratka, preizkušeno da se ne splača matrati. Otroci potrebujejo zdravo mamico v dobri fizični kondiciji in dojenje nima pri tem nobene veze.

Otroka lahko božaš, ga nosiš, mu poješ, se igraš, mu govoriš,  skratka veliko stvari je, s katerimi lahko z njim ustvariš dober odnos in navezanost.

Ne se bati. Dojenje res ni edini način. Pri meni odločitev, da se bo naslednji otrok hranil po steklenički, ker hočem ohraniti zdravje, ni bila težka odločitev in sem še danes ponosna na to, ko vidim kako je drugi otrok izšel super iz te odločitve.