FORUM Nebojse.si

Mene pa zanima, če kdo pozna odgovor, zakaj smo nekateri ljudje anksiozni, nekateri pa niso nikoli? Pa seveda, ne da jim ne bi privoščila, samo ni mi jasno zakaj se enim to dogaja, drugim, ki imajo recimo stokrat hujše težave in probleme, pa ne? Konkretno: imam dve dobri prijateljici, no, eno dobro prijateljico in eno dobro kolegico, obe sta v "dreku do vratu", ko ne vesta kaj bosta danes otrokom dali za jest, kup finančnih problemov, ena je celo ostala brez službe in je samohranilka. Jočeta cele dneve, ponoči ne spita od skrbi...ko pa jima jaz pravim o mojih paničnih napadih, tesnobi, čudnih občutkih, me gledata kot "tele v nova vrata". Takrat potem utihnem. Jaz niti pol takih problemov nimam, imam take vsakodnevne, nič kaj takega, pa ne morem živet zadnjih deset let ali več normalno, ker me vedno čaka nekje panika za vogalom.  :'( :'( :'( Enostavno sem sita tega. Vedno neko boljše obdobje, padec, antidepresivi in kaj? Tudi če ne vem koliko delaš na sebi in spremeniš življenje, ta anksioznost ne zgine. Samo navadiš se jo nekako, čeprav je huda, ko te zadane.  :nehvala: Ma jaz imam tega res dovolj... A pozna kdo odgovor? Je kaj narobe z našimi možgani???? Jaz sem OBUPANA! Včeraj recimo sem se imela prav fajn in zvečer, pred TV, ko sem bila pri fantu, sem začela razmišljat, kaj pa če me zdaj anksioznost in panika primeta? In veste kaj? ITAK STA ME! Sama sem jo priklicala in danes sem v slabem stanju....BLJAK, BLJAK IN ŠE ENKRAT BLJAK!  :002: :014: :002: Ma v čem je point????

Če bi vedela odgovore na tvoja vprašanja (če prav sumim, da je vzrok v našem otroštvu...pa malo genetike) bi bila miljarderka, in ne bi pisala na ta forum.  :sesmejem: :jok:

Cela štala... :jezko:

Strah je del normalnih človekovih izkušenj. Vsi poznamo napetost, ki se pojavi, kadar se počutimo ogroženi ali se znajdemo v različnih stresnih situacijah, kot so npr. javno nastopanje, prepiri in razni izpiti. Življenje nas tudi neizogibno popelje skozi različne težke preizkušnje, kot so npr. razdor zveze ali izguba bližnjega, spremembe finančnega in družbenega položaja, bolezen itd. Ob vseh teh stresnih situacijah je strah popolnoma normalen človeški odziv. Reakcija strahu in panike je bila tekom evolucijskega procesa vgrajena v možgane naših prednikov, da bi jim pomagala preživeti v bitki za obstoj. Na nek način je ostanek časa, ko je srečanje s sabljastim tigrom v divjini pračloveku povedalo, naj zbeži, kolikor ga nesejo noge.

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=23&Itemid=38

Tudi meni se zdi, da so dogodki iz otroštva, ki čakajo, da privrejo na dan v določenem trenutku. In potem nočejo stran  :jok:

pegola, tud js tako sprašujem... js, ko pa ne pijem in ne kadim,športam,itd. pa bolujem od ankso ko pa drugi kadijo,pijejo itd. pa ne... jebga, sprejeti moramo kot je, ni druge

pegola, veliko napačnih miselnih vzorcev je lahko podedovanih, nekaj pa pridobljenih....čeprav se tega niti ne zavedamo. Ko spoznavamo na terapijah sami sebe, pa nam je lahko takoj jasno, v katerem grmu leži zajec.
Ja, sama sem anksiozna že od 10ega leta, se pravi zdaj bo skoraj dobrih 33 let od tega. Pri 38ih letih sem prvič doživela panične napade, pri 40ih sem padla zaradi mamine bolezni v depresijo in ja, sami smo tisti, ki moramo spremeniti način življenja in se otresti strahu. V pomoč so čarobne tabletke AD in primerne psihoterapije. In kot opozorilo, ko se stanje izboljša ne smemo nehati delati na sebi!!!

Jah ne vem Pegola...... eni se sesujemo, drugi ne. Eni si lahko priznajo težave, drugi ne. Eni jih rešujejo, drugi ne.

Lahko pa se eni sesujejo, priznajo in ne rešujejo težav. Drugi mislijo, da rešujejo s skrivanjem svojih težav ali ko si ne priznajo...

Miljon varjant...

OSREDOTOČILA BI SE PREDVSEM NA VPRAŠANJE:

KAKO JAZ REŠUJEM SVOJE TEŽAVE???

Meni je važno, da ko sem se sesula, sem se vzdignila, se opiram in počasi vstajam. Zakaj pa ene ljudi sesuje druge pa ni, pa mi je nonsense. Zakaj? Ker enega lahko danes, drugega pa čez 20 let. Potem pa raje danes kot potem. Meni se ne zdi pomembno, da ALI SE SESUJEŠ ALI NE, oz. ENI ZDRAVO ŽIVIJO PA IMAJO ANKSO, DRUGI PA SO V RAZSULU PA BREZ ANKSE.... bolezni in motnje pridejo v različnih oblikah in času. Pomembno pa je, kako se soočiš s problemom!

Konec koncu, kdo pa pravi, da če je človek brez ankse, z drugimi težavami ali brez, pa da doma ni alkoholizma, ali drog, nasilja??? Videz ni vedno prava slika, ampak stanje duha!!

Lp-Sofie  :rozicodam:

Hey,

pegola, tudi jaz sem se velikokrat spraševala o tem.  ??? 

V bistvu smo nekateri že ob manjših stresih bolj nagnjeni k anksioznosti, smo pač toliko bolj senzibilni in močneje zadeve občutimo, doživljamo. Sigurno so tu prisotni tudi vzorci, ki nam jih starši v otroštvu vsidrajo in tudi potlačena čustva, ki smo jih nakopičili v sebi. Tako, da ni vse odvisno od trenutnih problemov, črnih situacij ipd. Anksioznost lahko pri teh ljudeh prav tako vdari ven, ampak morda kasneje, čez nekaj let.

Tukaj so tudi dedni dejavniki, genetika torej. In ne, ni nič narobe z našimi možgani. Smo pač bolj ranljiva bitja, imamo višjo empatijo ipd. Saj veš, vsak je edinstven v tem univerzumu.

Lp