FORUM Nebojse.si

Mogoče se razvije debata, mogoče tudi ne, ampak pogosto opažam, da ljudje enačijo socialno fobijo in asocialnost. Zunanjemu opazovalcu se kažeta zelo podobno, čeprav imajo subjekti za izolacijo od širše družbe popolnoma različne motive. Samo zato, ker je nekoga strah določenih socialnih situacij, intime itd., ne pomeni, da tega ni zmožen, ne želi ali ne potrebuje. Pravzaprav ravno obratno, bolj je nekoga strah osamljenosti, več pritiska bo doživljal v družbenih situacijah in večjo potrebo bo imel po priznanju, odobravanju in konformizmu. Kakšni komentarji?   

kaj pa vem...zase vem, da nisem najbolj družaben tip človeka.... in vem, da me je strah samote, osamljenosti, a tega pri sebi ne opažam

vsekakor ti dve stvari nista eno in isto. sama se bojim določenih situacij, za katere si hkrati želim, da bi se jih lahko udeležila - npr. ne maram gneče in dotikanja, a si želim, da bi lahko šla s prijatelji na koncert ali žurat. in ne maram izražati svojega mnenja v družbi, pa si hkrati želim, da bi to lahko naredila in da bi drugi videli, da nisem tako plašna in tiha oseba, kot se zdi. bojim se telefoniranja, pa bi rada zmogla poklicati v neko trgovino in vprašati, če imajo to ali ono, namesto da moram iti tja, da izvem. bojim se maskot, pustnih šem in promotorjev v kostumih, pa bi se rada z njimi kdaj pohecala tako kot vidim delati druge. bojim se degustatorjev v trgovini, ki ponujajo in te ogovorijo, pa bi se rada odzvala in poskusila, kaj ponujajo.

če imaš socialno fobijo, zame pomeni, da si lahko zelo zelo družabna in odprta oseba, pa ti neracionalen strah to preprečuje. vsekakor pa zato še nisi asocialen.

jaz bi se strinjala

priporočam knjigico Spoznavanje ljudije prijetno...pravkar prebiram

enačenje soc. fobije in asocialnosti sem tudi jaz večkrat zasledila