FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni!

Glede OKM in anksioznosti. Zanima me ali imate morebiti kakšne informacije, da bi kdo, ki trpi za temi motjami, svoje "blodnje - prisilne misli" kdaj tudi zares uresničil?

Oj!

Ne vem če dobro razumem tvoje vprašanje, ampak odgovor je DA (prisilne misli).

Lp-S.

Torej je uresničil svoj največji strah!! Groza!! Imaš to informacijo od kakšnih zdravstvenih virov mogoče?

Kot sem jaz prebarala, se ne uresničijo. Mislim, da je Sofija mislila drugače. Nekaj o OKM in podobni tematiki preberi tu:

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,7545.msg124259.html#msg124259

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,341.0.html

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,819.0.html

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,5771.0.html

NEEE ! Te pa razumem, da te to najbolj muči ! mene so od 6 meseca nosečnosti pa do 4 mescov po porodu dajale te misli, da bo kaj naredila otročku ! Misli so grozne in boleče, ampak se ne uresničjo! Te misli ti kažejo stvar, ki se jo najbolj bojiš in, ki je v totalnem nasprotju s tabo ! Če bi imela taka nagnjenja ali pa željo, da bi res kaj naredila potem te te misli ne bi mučile potem ne bi bla na tem forumu in iskala pomoč !!!!

Delaj na sebi !! poišči pomoč !! poišči notranjo pot !! Te stvari moraš očistiti ! Nisi edina !!

Nikoli se ne uresničijo!!!!!!!!!!!

Definitivno ne... Brez skrbi, tisti, ki reče da se to lahko zgodi pač ne govori o OKMju... Niti najmanjše nevarnosti ni in tudi ni še nobenega zabeleženega primera, da bi oseba z OKM uresničila svoje strahove...

Veliko jih meša OKM z drugimi boleznimi kot je npr. psihotično stanje... Ampak, če te je vsiljivk strah in se zavedaš, da so to nerealne in neželjene misli, potem je to 100% OKM... Fora je v tem, da ravno zato, ker je strah tako velik te misli ne grejo iz glave, ker jih na vsak način poskušamo kontrolirati, namesto, da bi jih pustili na miru (kompulzije)...

Hvala! Ste me pomirili :)

Hay!

Drugače pa gre pri meni (poleg nasilnih misli) tudi za takšno zadevo:

Da bom izgubil kontrolo (kaj brezveznega kar tako rekel, vstal in odšel, vrgel kakšen predmet) v situaciji, ko moram dolgo in mirno sedeti pred ljudmi! Teh situacij imam že kar nekaj za sabo (pred temi situacijami vzamem kakšna dva persena) vendar strah ne izveni! Izgleda, da me je tega neizmerno strah, zato pa imam takšne misli kajne?

Ima kdo takšen strah? Kako ga rešuje?

lp

A.

Ljudje z OKM (več o tej motnji je v 13. poglavju) pogosto doživljajo vsiljive misli ali podobe. Vsebina teh misli in miselnih slik je lahko močno različna, a kot po pravilu vsebujejo poškodovanje ljudi, ki jih imate radi, ali ravnanje na način, ki dramatično krši vaš moralni kodeks. Tudi drugi čustveni ali anksioznostni problemi lahko porajajo vrsto strašljivih idej in podob. Nekatere klasične so:

   *   da v javnosti izgubite nadzor nad svojim mehurjem in črevesjem,
   *   da bleknete kaj resnično žaljivega,
   *   da se spolno neprimerno vedete,
   *   da se vržete pred vlak,
   *   da lahkomiselno drvite z avtom,   
   *   da poškodujete kako žival,
   *   da poškodujete sami sebe ali koga drugega,
   *   da v javnosti doživite panični napad,
   *   da sprejmete slabo odločitev, ki ima nepopravljive posledice,
   *   da ste grobo zavrnjeni ali ponižani,
   *   da doživljate misli in podobe o smrti ali nasilju (do sebe in drugih).

Če doživljate take nepoklicane pošastne miselne vsebine, je zelo razumljivo, da se jih hočete znebiti. A bolj kot se jih skušate znebiti, bolj vas grabijo – to je tipično zanje. Tako je zato, ker vas v poskusih, da bi te nedobrodošle misli odstranili, se jim izognili ali jih normalizirali, žene eno osnovno pravilo:

        “Ne smem imeti takih misli; nesprejemljive so in pomenijo nekaj groznega.”

Ko se trudite preprečiti ali odstraniti določeno misel, nanjo v bistvu nevedoma usmerjate še več pozornosti. Če na določene vrste miselnih vsebin gledate kot na tabu, vas je še bolj strah, da se bodo pojavile. Paradoksalno s tem povečate pogostnost teh vsiljivih podob in misli – in poleg tega iz njih naredite še večjo motnjo, na katero se odzivate s še več vznemirjenja. Vsakdo ima kdaj pa kdaj vsiljive misli in slike. Tudi če niste v psihološki ali čustveni stiski kakršnekoli vrste, niste imuni na občasne priskutne mentalne podobe. Vendar so ljudje brez anksioznosti ali depresije sposobni bolj zlahkoma odpraviti misel ali sliko kot sicer neprijetno (ali celo šokantno), a v končni fazi povsem nepomembno. Neprijetne misli lahko začnete tolerirati tako, da privzamete tole stališče:

       “Ne maram teh misli, vendar niso nenormalne ali pomembne. Ničesar ne povedo o meni.”

Vedite, da je misel samo misel

Ker vam je vsebina teh vrst misli tako odvratna, se vam lahko zdijo grozno pomembne. Morda predpostavljate, da pomenijo, da ste bolj zmožni storiti kako nagnusno dejanje ali da se bo zato, ker ste jih imeli, zdaj bližnjemu zgodilo nekaj strašnega. Točneje: te vrste misli zgolj odsevajo, kar vam je pri srcu in dragoceno. Mučijo vas misli, ki so ravno nasprotne vašemu resničnemu značaju in vrednotam – kar je precej kruto.

Poskusite gledati na vsiljive misli in podobe kot na “budne more”. Kadar imate priskutne sanje, se jih najbrž precej hitro otresete, ker pomislite samo: “Fej! No ja, samo grde sanje so bile”. Vsebine teh sanj verjetno ne jemljete kot resnične. Napravite enako z neprijetnimi podobami, ki vas obidejo, ko ste budni. Samo zato, ker ste budni, niso prav nič bolj veljavne ali pomembne.

Čeprav so nekatere misli in podobe neprijetne – jih lahko prenesete. Ko dvigate svojo toleranco do nezaželjenih mentalnih podob, hkrati manjšate svoj strah pred njimi. Nič ni narobe, če vam določene vrste misli niso všeč, le ne pozabite, da niso nič več kot misli.

Pustite, da nedobrodošle misli ugasnejo same od sebe

Zaskrbljujoče in vznemirjajoče misli in podobe ne trajajo večno. Če ne boste ničesar storili, bodo sčasoma zbledele. Kot sva že omenila, poskusi, da bi kontrolirali nezaželjene misli, le redkoma dolgo zdržijo. Ključ je v tem, da obravnavate te misli, kot da so popolnoma nepomembne. Kadar vam je kaj le malo ali sploh nič pomembno, se za to ne zmenite ali mu namenite le malo pozornosti. Namesto da se borite proti tem trivialnim (čeprav mučnim) mislim, ne storite ničesar. Snemite boksarske rokavice in preprosto pustite, da vam um naravno zdrsne k drugim, nevtralnejšim podobam in mislim. To se sliši precej preprosto in enostavno, vendar zna biti kar težko. Vaši občutki tesnobe, gnusa ali groze vas lahko silijo k ukrepanju. Uprite se tej nuji.

Poskusite takole:
*   Naj se nezaželjene misli odvijajo v ozadju, kot da so samo hrup. Glejte nanje kot na statični šum na radiu ali ulični hrup na drugi strani okna. Lahko jih sfilitrirate in se osredotočite spet na svoje opravilo.
*   Zaposlite svoj um s čim drugim, bolj zanimivim ali privlačnim. Dvignite telefonsko slušalko in opravite nekaj pomembnih klicev, rešite križanko ali pojdite na sprehod.
*   Pospešite svoj srčni utrip. Tek, šport ali energično sesanje vam lahko pomagajo olajšati tesnobo in razjasniti misli.

Ko boste nezaželjenim mislim namenjali manj pozornosti, boste najbrž ugotovili, da vaša sovražna čustva do njih postajajo manj intenzivna. Sčasoma vam bo mnogo lažje preprosto pustiti mislim, da ugasnejo, saj boste že zmanjšali njihov čustveni učinek.

Lahko da vas bo mikalo prositi prijatelje (ali celo svojega KVT-terapevta) za zagotovilo, da vaše misli niso nevarne. To znajo biti spolzka tla, saj s tem nezavedoma jačate strah in netoleranco do nezaželjenih miselnih vsebin. Namesto da sprašujete po zagotovilu, se spomnite, da je treba misli te sorte obravnavati kot nepomembne. O nepomembnih rečeh pa najbrž ne tuhtate in ne govorite brez prestanka – torej tega tudi zdaj ne počnite.

KVT za telebane

Najlepša hvala za tako izčrpen članek o tej bolezni :rozicodam: :wav:

Dober dan,opogumila sem se in vam pišem...tudi jaz imam OKM v lažji obliki.Imela sem grozne vsiljive misli,veliko strahov,paničnih napadov in z vašo pomočjo sem sem ublažila vsiljive misli.Zdaj se mi pojavijo zelo poredko.Upam ,da bom premagala tudi to.Imam pa še vedno veliko strahov.Sem izredno nesamozavestna in vsaka večja stvar , ki jo moram sama naredit me spravi z tira.Naprimer sprehod,vožnja z avtom,avtobusom...Zagrabi me panični napad ,da bom kar nekam šla,da se mi bo zmešalo...Rada bi to odpravila ,saj sem izredno omejena (grem samo v spremstvu)in to bi rada spremenila ,imam izredno željo po samostojnosti,ki pa jo ne znam uresničit.Hvala za odgovor :zardevam:

Pika  :rozicodam: najprej en lep pozdrav.

Če si kaj prebirala forum, si sigurno ugotovila, da se kar nekaj uporabnikov bori s podobnimi občutki kot ti.

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8415.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8741.0.html

To sta dve precej sveži temi, ki se nanašata na strah pred izgubo razuma in ostale strahove, ki te begajo.

Tudi jaz sem se ubadala s takimi občutki, kot se ubadaš ti in v spodbudo ti lahko povem, da se je moje počutje zelo popravilo. Jaz sicer jemljem AD Asentra, ki mi je pomagala, da sem umirila svoje misli, ki so bile tudi v tistem obdobju grozne, samozavest in samozaupanje pa sem gradila postopoma....s pomočjo tega foruma, skupine za samopomoč,ki delujejo v okviru tega društva:

 http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html
 
s pomočjo psihoterapije in s pomočjo kjig za samopomoč:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=754

Pika, vse bo ok, boš videla...

in sem vesela zate  :rozicodam: ter čestitam za to  :clap: :clap: :clap:

hvala slavi ,vem nekje moram začet,danes sem imela slab dan ,zdaj si rečem pa kaj zato,pred pol leta bi jokala verjetno cel ljubi dan,to je zame že napredek
.probala se bom vključit v skupino za samopomoč in prebrat čimveč knjig
moj problem je tudi, ker se ne morem odločit,, imam dva mišljenja ki se tepeta med sabo in to me tudi ubija,takrat kar preusmerim misli namesto da bi reševala problem .Sej se bom pobrala ,če pomislim kakšna sem bila prej in kakšna sem zdaj ...imam pa še vedno strahove
lepo se imejte :wav:

http://vizita.si/clanek/dusevnost/jessica-alba-je-zivela-z-obsesivno-kompulzivno-motnjo.html