FORUM Nebojse.si

V zadnjih dneh sem premišljeval o tem, ali sem nemara tudi jaz depresiven. V zadnjem času ne najdem prave zanimacije, ne najdem ničesar, s čimer bi zaposlil svoj um, svoje misli. Misli se mi vrtijo le okoli punce, s katero se bom upam da dobil, hkrati pa samega sebe žrem, kaj če bo vse skupaj padlo v vodo. Skušam pozitivno razmišljat, toda kljub temu se pa sprašujem "Kaj pa če...?" Čas ubijam na internetu, in to po več ur dnevno. So vse to morda znaki depresije?

Nabc, če maš te znake, ki so spodaj našteti, pol je to depresija - svoje odg. sm podala v oklepaj:

dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine (JA)

črnogledost, občutja brezupa, (JA)

občutja nemoči, brezvrednosti in krivde, (JA)(JA)(JA)

izguba zanimanja in veselja do stvari in dejavnosti, ki ste jih nekoč radi počeli, (ITAK)

izguba zanimanja in veselja do spolnosti, (TNX GOD NE ŠE ČIST)

nespečnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pa pretirano dolgo spanje, (JA)(OBČASNO)(OBČASNO)

izguba apetita in telesne teže ali pa pretirana ješčnost in pridobivanje teže, (PRVI DVE JA)

pomanjkanje energije, utrujenost in splošna upočasnjenost, (JA)

misli o smrti, o samomoru, (ITAK NON STOP)

nemir, razdražljivost,(JA)(JA)

otežena koncentracija, spominjanje in odločanje. (JA) (JA) (OBČASNO)

no, rešitve oz. pomoč (kako si pomagati) je pa:

Depresija v človeku povzroči občutke utrujenosti, izčrpanosti, odvečnosti, nevrednosti, obupa in nemoči; zaradi bolečine, za katero zdravnik ne najde organskega vzroka, se bolnik lahko počuti kot »simulant«. Takšne črne misli in občutki so del depresije in se nikakor ne skladajo z resničnostjo.
Zato ne verjemite sebi in svojim občutkom. Ti bledijo in izginjajo, ko postaja zdravljenje učinkovito.

To boste pospešili, če boste upoštevali naslednja priporočila.

* Ne postavljajte si težko dosegljivih ciljev in ne nalagajte si prevelikih odgovornosti.

* Velike naloge razdelite v več manjših, rešujte jih po vrsti, ne vseh hkrati.

* Od sebe ne pričakujte preveč, kajti to lahko poveča občutek neuspešnosti.

* Poskušajte biti v družbi, čeprav se vam zdi, da bi vam bolj prijala samota.

* Udeležujte se dejavnosti, ki vas lahko razvedrijo. Ukvarjajte se s športom, pojdite v kino, na družabna in verska srečanja. Ne bodite pa razočarani, če vaše razpoloženje ne bo takoj boljše.

* Vzemite si čas, da boste v miru pojedli, hrana pa naj bo privlačna na pogled, okusna, sveža in zdrava.

* Skrbite za svoje telesno počutje in telesno kondicijo. Razgibajte se, pojdite v naravo, tudi v mestu čim več hodite peš.

* Skrbite za svojo zunanjost, negujte svoje telo, tudi če se vam zdi odveč, bodite pozorni na to, kako ste oblečeni, kakšen je vaš videz.

* Ne utapljajte svoje potrtosti v alkoholu, tudi kadar imate občutek, da bi to izboljšalo vaše počutje.

* Ne poskušajte lajšati bolečin s protibolečinskimi zdravili. Učinek bo le kratkotrajen, bolečina pa nato še hujša.

* Odložite velike življenjske odločitve. Dokler traja depresija, ne menjajte službe, ne poročajte se in ne ločujte, ne da bi se posvetovali s kom, ki mu zaupate in vas vidi bolj realistično, kot se vidite sami.

* Ne pričakujte, da bo vse hitro prešlo samo od sebe; to se zgodi redko. Ne zvalite krivde nase, če izboljšanje ni tako hitro, kot ste pričakovali.

* Nikar ne premlevajte svojih črnih misli in jih ne sprejemajte kot realnost. So le del depresije in bodo prešle, ko bo minila.

* Pomembno je, da o svojih težavah govorite, čeprav se počutite izčrpani in nezanimivi za druge. Domači in prijatelji vam lahko pomagajo samo, če vedo, kako je z vami. To pa jim lahko poveste le vi, nihče ne more tega storiti namesto vas.

* Ne jemljite nobenih zdravil po lastnem preudarku in glede zdravil upoštevajte samo nasvete svojega zdravnika.

jst bom poskusila. lp-sofie  :rozicodam:

Nabc!!! :rozicodam:
Mislim,da še nisi v depresiji,povsej verjetnosti te le mučijo misli na punco,preveč vprašanj si zastavljaš okoli te zadeve.Sprosti se,pusti času svojo pot in se ne obremenjuj preveč zaradi nje ali njih.
Slej ko prej te bo katera zgrabila.....
Pa več pojdi ven, računalnik ugasni,si privošči malce glasbe,toplo kopel,dobro knjigo,...skratka zaposli svoje celice s pozitivnimi stvarmi...
Drži se!!! :-*

Nabc, tole še ni depresija, je samo depresivno razpoloženje. :rozicodam: Depresija je mnogo hujša :o
Preveč si morda želiš nekaj, na hitro, si neučakan, skrbi te, mogoče te daje mala anksica. Sem pa sama ista :kiselnasmeh:, vsaj bila sem včasih.

Drži se, povsem dobro ti gre :oki:. Zamoti se s čim, tako kot ti je napisala Suzy :oki:

Skušam se zamotit, pa ne gre in ne gre.  :seznojim:

hja, zna biti...vsaj sodeč po vseh tvojih prispevkih... oz. domnevam, da si prebral, kaj depresija je http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/depresija/

nekajkrat si omenil starejšega brata; domnevam, da ima kar precejšnjo vlogo v tvojem življenju.... mati je precej avtoritativna? očeta pa nisi omenil?

Daje me dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine. Ostalih znakov pri sebi ne opažam. Tudi nisem prepričan, ali gre dejansko za depresijo ali le začasno žalost.
In če pogledam za nazaj, je bilo najhuje leta 2008. Vse poletje sem presedel pred računalnikom, mama me je pa spraševala, kaj neki je narobe z mano. Ves čas je naokoli govorila, da me daje zapoznela puberteta, medtem ko mi ni stala ob strani, ampak me le še dodatno čustveno pobijala. Enostavno ni bila sposobna opazit, da trpi moja duša, moja notranjost.

Brat niti nima neke vloge, vidim ga le nekajkrat na leto. Matere niti ne upoštevam, kajti je dokazala, da ni zmožna taktnega premisleka, kot tudi to, da gre po stopinjah svoje matere; samozapuščanje. Sprašuje me, zakaj ji ne zaupam - pa ji očitno ne morem dopovedat, da s svojim jezikom in načinom razmišljanja povzroči samo škodo, ter da je bolje da ji nič ne zaupam.

Nabc ali imaš sploh koga ob sebi s katerim se lahko pogovoriš in mu zaupaš?

Žal ne, vsaj osebno ne. Morda zaradi tega svoje občutke izlivam na forumu, se tukaj zaupam neznancem.

Saj nismo neznanci Nabc,smo ena velika družina,ki se medsebojno podpiramo
drug drugemu pomagamo z nasveti in si stojimo ob strani,ko nam je hudo in kadar premagujemo
vsakršne težave,...a si zamisliš,da forum ne bi obstajal,....pol bi pa res bili globoko v dreku...vsaj jaz
Zato piši,piši.... :)

Sem se nerodno izrazil. Hotel sem reči, da se ne poznamo osebno, to pa je tudi vse. Se strinjam, da smo ena velika družina.  :rozicodam:

Nabc, tvoja potrtost in ždenje pred računalnikom ima svoj vzrok. Ker si se par let sekiral in travmiral, zakaj še nimaš punce, ker ti je neželjena samskost nekoliko udarila na samozavest. Zato si tudi kasneje sredi prve zveze  bil nekako skoraj prisiljen razreševati vzroke zakaj si prvo punco dobil kasneje, da bi se počutil boljše v zvezi s tem in bi se ti dvignila načeta samozavest. No  pravilen odgovor zakaj, pa je, zarad pomanjkanja  oz. premalo druženja z ženskami, zato si bil samski. Nič nisi zato "nekaj manj"! Tako da se ne več počutiti slabo za nazaj, ker ne bi bilo upravičeno !

In zdaj pa se je začelo, ko po razhodu znova iščeš punco. Uspel si priti do zmenka. Kot da te to čakanje spravlja ob pamet. Kot da bi se vnaprej bal zavrnitve ali bi te zajel nekakšen poraz . In iste fore : kot da bi bilo imeti punco = biti vreden, ne imeti punce = biti nekaj manj.  Kar je čisto neupravičeno in zares izhaja iz tega, da si se težko sprijaznil za nazaj... Ampak če sprejmeš ta logični razlog za samskost - pomanjkljivo druženje, pa te ne more več tako bremeniti tole zdaj. Spusti to iz sebe, ker je vse vredu!  Ti se samo pomiri od tega pričakovanja. Saj boš imel spet punco, če boš med ljudmi za vikend, jo najdeš. S tole pa gresta samo na spoznavno srečanje  :)

p.s. Jaz bi tud rada bla stara 25 let  :sesmejem:  

Pozdravljam, da hodi folk na zmenke oziroma na spoznavna srečanja. Z večimi izbranimi, samo da se dogaja.

Sem začel hodit ven že pri 19, vendar je bila težava v tem, da nisem upal pristopiti h kakšni punci. S tem imam še vedno težave.

Ne razumem, zakaj tako poveličuješ diskoteke. Saj to ni edini kraj, kjer se da spoznavat punce. Kvečjemu se mi zdi, da ravno v diskoteki ne bi spoznal kandidatke za resno zvezo, vsaj kolikor sem doslej opažal.

Kaj hočeš reči?

Tole mi pride prvo na misel, ker je najpogostejši prostor druženja mladih. Mislila sem na družabno življenje mladine ob vikendih, namesto maše, kina, proslav, mi pride naprej glasba. Zunaj večinoma ljudje najdejo drug drugega v živo. Vsak kdor se za druge ljudi zanima in ne le zase, lahko koga najde. Zato ker ni človeka, ki ne bi bil nikoli nikomur všeč, pa tud če je muhast., zakompleksan  ali zarukan, čim je v družbi in dela v tej smeri. Saj vedno tečejo med ljudmi neke interakcije in neki odnosi, dogodki, ki lahko vodijo v kaj več kot znanstvo. Pogoj za to je samo imeti socialno življenje,  nikakor vikendaško posedanje na internetu za računalnikom. Tudi nedružabni gredo ven  zaradi dogajanja, glasbe, prireditev, če že ne zaradi ljudi.
 Preko interneta pa je danes najbolj moderno, FB, MSN,
IRC je že aut  :sesmejem:



 Samo spoznavno srečanje je. Pogovarjala sta se že.... In zdaj se bosta pač prvič vidla v živo. Se mi ne zdi nič takega, ker nisi v to žensko zaljubljen in je ne misliš  za roko prosit, da bi bilo treba tolko živcev .

dam Martinci kar prav :oki:

Določene stvari si je Martinca po svoje interpretirala.

Hodim skoraj vsak vikend ven, vendar doslej nisem spoznal kakšne punce, s katero bi se izcimilo kaj več.

Glede vzroka te potrtosti nisem mogla zgrešit, glede družbe pa tud mora bit nek vzrok, sploh pa smo velikokrat za vikend skup na forumu. Sem ravno ta teden spoznala 29 letnika, ki še ni imel dekleta, čeprav je vsak petek in vsako soboto zunaj. Ima pa problem, da ne spregovori, je molčeč in v tem vidi izvor samskosti.

Pa nima nobene prijateljice, prijatelja, ki bi mu naprej predstavil ženske, da bi se lažje "infiltriral"?

Stalno je zraven med njimi, med znanimi in neznanimi ljudmi obeh spolov, del klape. Pravi, da  "kot po naravi molčečen nima šans, ker da imajo ženske rade klepetave moške."  Nič ni resno bolan, torej je tako trmast, noče govorit. Po moje gre za kakšen skrit hud  kompleks, ki mu preprečuje do neke bližine. Zakaj pa pol vsi drugi v družbi najdejo fanta/punco, vsi.

Glej, jaz sem že pri 19-ih dal oglas v neko najstniško revijo, da bi rad spoznal punco za resno zvezo. Sprva sem mislil, da bom pa sedaj končno spoznaval punce, z eno sem se tudi dobil v živo. Vendar zadovoljstvo ni trajalo dolgo. Začelo me je frustrirat, da sem moral komaj 19-leten dat oglas, da bi rad spoznal kakšno punco. Noname ima po svoje prav, ko pravi:
S to potezo sem sam sebi na nek način "izdal potrdilo", da si ne znam v reali najti punco. Kdorkoli me je vprašal, kje sem njo spoznal, sem se mu/ji zlagal, da na neki razstavi. Preprosto me je bilo preveč sram povedat po pravici.

to pa res ni pomembno, kje se človek s kom spozna....važno je, da med njima klapa, vse ostalo je drugotnega pomena

Se strinajm z Arwen Nabc. Res ni pomembno.  O tem bi ti iz peve roke lahko odpredavala Somebody in Jara, ki sta se tu spoznala, in dobila že naraščaj. Pa eli...internet ji je tudi spremenil življenje...pa...še nekaj naših s foruma jih je, ki so se našli prav na netu. :oki:

Problem takrat je bil v tem, da so mi sošolke rekle, da se bom moral za punco potrudit, jo osvajat, vendar da tega v mojem primeru ni bilo, očitale so mi, da sem na prelahek način spoznal punco.

Sem pa 4 leta zatem preko interneta spoznal punco, vendar sem takrat to zamolčal. Nikomur nisem povedal, da se nameravam dobit z eno punco, ravno zaradi tega da ne bi spet bil šikaniran.

no ja.., brez komentarja... sem se pa ob tem spomnila na Sokrata in njegova 3 cedila

(Nekdo je prišel nekega dne ves razburjen k Sokratu. Poslušaj, moram ti povedati, kako je tvoj prijatelj...Počakaj! ga je prekinil filozof. Si to, kar mi nameravaš povedati, precedil skozi tri cedila?
Tri cedila? se začudi prišlec.

Da, moj prijatelj, tri cedila. Prvo je cedilo RESNICE. Si preveril, če je to, kar mi hočeš povedati, resnično?
Nisem. Slišal sem, da ljudje o tem govorijo...

Dobri moj prijatelj. Gotovo si to precedil skozi drugo cedilo - cedilo DOBROTE. Je kaj dobrega v tem, kar mi želiš povedati, čeprav ni gotovo, da je vse resnično?
Ne! odgovori človek že precej v zadregi. Ni govora o čem dobrem. Ravno nasprotno...

Hm! ga prekine ponovno modrec. Poskušajmo še s tretjim cedilom. Je to vsaj KORISTNO, kar bi mi rad povedal?
No, ni ravno koristno...

V redu, reče Sokrat. Če to, kar hočeš povedati, ni resnično, niti dobro, niti koristno, vse skupaj lepo pozabi in si ne beli las zaradi tega, kot si jih jaz ne! )

Takrat nisem vedel, ali imajo sošolke nemara povsem prav, ali kaj. Namreč zdelo se mi je nemogoče, da bi bilo 15 oseb tako žleht.

no ja, danes veš bolje  :)  :oki:

punce govorijo marsikaj in to iz fovšije. fovš so ti bile, ker si prišel tako hitro do punce, ker one ne morejo oz nimajo poguma, da bi si tako hitro našle nekoga.
važno je, kar so ti tudi druge povedale, da si ti srečen in da si dobil, kar si želel, pa ni važno kako.
vsak nima tiste standardne zgodbe, da so šli ven in spoznali nekoga. se dogaja, da so jih spoznali na delovnem mestu, na internetu...
jaz sem svojega spoznala na delovnem mestu za mizo in to samo zato, ker sem bila jezna, da so vsi hodili k  sodelavki na pogovor, k meni pa nihče. seveda ni blo k men nobenga, če sem pa tako grdo gledala. saj zdaj mi mož pove, da se me je kar bal takrat.
je takrat pač naletel na mino. ko je prišel k sodelavki, sem iz same jeze rekla, da on naj pa kar k meni sede, da noben neče. in se je vsedel k meni in edino kar mi je prišlo na pamet je bilo vprašanje: a imaš punco in on mene:a imaš fanta. in to je bilo to. pa me ni zanimal in sploh ne vem, zakaj sem ga povabila k mizi. kar ratalo je. pa ga nisem marala, on pa mene ne. čudna so pota življenja.

Ne vem ali sem omenil, toda nikoli nisem bil priljubljen pri puncah. Ob koncu osnovne šole na valeti nisem plesal, ker ni nobena hotela plesat z mano. Ravnateljica se je angažirala in povprašala leto mlajšo generacijo, ali je katera pripravljena plesat z mano. Javila se je ena punca in ko je videla, kdo je ta Nabc, si je premislila. Na maturantskem plesu pa ni manjkalo veliko, pa bi se zgodba ponovila. Pred 3 leti sem spoznal punco, ki me je j****a v glavo, mi dajala lažno upanje. Šele pretečen čas je pokazal, da iz tega nič ne bo.

Pa se imata sedaj rada?  :-\

zdaj pa pišeš isto kot Noname.

Morda se zdi, da pišem kot NN, toda napisal sem to, kar se mi je dogajalo.

Me pa zanima, ali se imata s svojim partnerjem rada?

kaj misliš, bi bila skupaj z njim, če ga ne bi imela rada?

je to depresija ? ... vse okrog mene se mi zdi enako, monotono, brez smisla ... tak nerealna je okolica ... pa svetloba se mi zdi tko močna. kot da si v mentalnem zaporu v lastni glavi, .. 3je različni adji tega niso odpravel, bi lahko bilo še kaj druga ?

Sej je mal debilno, sam se ne morem zadržat... Evo zgodbice:

Enkrat je bil en Madžar po imenu C. Ban. Vsi njegovi vrstniki so morali dolgo fehtali starše za denar, kadar so hoteli iti v kino ali pa na morje. Včasih so se celo skregali in potem ni bilo nič. Oče Ban pa je bil kar premožen - 8.000 hektarjev zemlje, kjer so gojili papriko, pa hotel ob Balatonu. Mali C. je tako vsak mesec dobil 100.000 forintov žepnine. Ni tako zelo veliko, ampak za kino mu ni bilo treba nikoli fehtat. Vrstniki so ga vsi imeli za razvajeno tajkunsko prase.

Ko je mali Ban zrastel, je hotel ustanoviti podjetje in iti na svoje. Kolegi so morali šparat leta in leta ter potem moledovati na banki za ugoden kredit. Ban je dobil skoraj sto miljonov forintov od očeta. Vse, kar mu je oče rekel je: "Pa vrni jih, ko boš imel prvo miljardo".

Vprašanja:
- Je C. ostal čisto sam pri filmih, sladoledu in na morju?
- So se mu te stvari zaradi vrstnikov kaj zagabile?
- Kaj bo C. rekel, ko ga bodo vprašali "Ja kako si pa ti začel svojo podjetniško pot?".
- A se bo res moral celo življenje sekirat, ker prihaja iz bogate družine?

Je pa res, da bi marsikdo rad videl, da bi C. malo podelil svoje bogastvo :D

Zanimiva zgodbica. Sicer se je tisto o čemer sem pisal, zgodilo pred nekaj leti, zadnji 2 leti pa se ravnam po načelu I don't give a shit what others think. Prijatelje in prijateljice imam zato, da mi stojijo ob strani ter da me podpirajo. Če pa komu kaj ni prav, s takim oz. tako prekinem stike.

Jup, tut sam sem v preteklosti naredil precej napak, ker sem poslušal nasvete drugih v prepričanju da so dobronamerni, se je pa kasneje izkazalo, da jih je bila samo foušija in so zato tako govorili. Ampakj no sej iz napak se učimo.

No in si že šel na date?  :)

Da.

IN?

Ribica, tukaj je poročilo  :pomezik: http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,7372.80.html

Hvala.
Lp