FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,

imam zelo hudo paniko, pa glede na to, da sem stara znanka paničnih napadov, tesnobe ter vsiljivih misli, me še vedno vržejo po tleh. Najbolj grozno mi je biti sama s hčerkico, saj se bojim, da bi občutila mojo stisko in zaradi tega imela v prihodnosti tudi ona težave s tem sranjem. Zato doživljam paniko ko pomislim, da jo moram peljati v vrtec, jaz vsa v razsulu, da ji nebi bilo hudo. Sem sploh normalna???? Zakaj si to delam?
Še huje mi je, ker že cca 1,5 leta jemljem cipramil, pred 4-imi meseci sem prešla (končno) na 1,5 tablete in se počutila super, potem pa spet - puf.
Je sploh še kakšno upanje za mene. V tej grozni paniki, ki me zvija, se najbolj bojim, kaj pa če mi enkrat nič več nebi pomagalo in bi ostala v takih občutjih.

Ful mi je kriza, bojim se bit v službi, bojim se biti doma, bojim se biti sama, bojim se biti v družbi.

Se mi pa vedno dogaja, da mi paniko sproži občutek slabe vesti (čisto nekaj brezveznega), potem se pa začnejo budnice ter groza.

Mogoče tudi kdo od vas doživlja kaj takega?

Če si se prej počutila dobro, mogoče ne bi bilo slabo, da bi v dogovoru z zdravnikom šla spet nazaj na staro dozo. Potem pa spet dela na sebi in boš čez čas spet poskusila zmanjšati zdravila. Škoda trpeti pretiran strah.
Enkrat bomo že premagali vse to. Očitno smo potrebni sprememb.
 :rozicodam:

v bistvu ni problem v dozi zdravila, ki ga prejemam, ampak ker sem jaz taka kura.

Moja napaka je bila, ker sem spila par kozarcev vina, ker je najboljša prijateljica praznovala 30 let in smo imele večerjo. Glede na to, da drugače ne pijem, se me je kar prijelo in sem se drugi dan počutila obupno. Sama sebi si očitam, zakaj sem si dopustila, da me spodnese.

Vem, da nisem naredila nič narobe, pa saj mi po 3-letih pripada en žur a ne. no ja, mogoče je bil kriv ravno ta alkohol, da me je ponovno spodneslo - toliko. Sicer imam občasna nihanja, sam to je pa groza. Najhujša so jutra, potem se nekako do popoldneva spravim k sebi in sem zvečer celo vredu, samo zjutraj pa ponovno groza.

Strah me je tudi, ker se mi ta nenehna nihanja vlečejo že 7 let. Je pa res, da mineva približno 1 leto, odkar sem dojela, da se na občutja ob napadu ne smem ozirati ter ne premlevati misli, ki mi povzročajo tesnobo, ker niso realne - ko sem vredu, se mi zdijo blazno smešne, ko pa me tesnoba duši v svojem vrtincu, se mi zdi, da bom zaradi njih izgubila zdrav razum.

Sedaj sem kar ok, samo bojim se, kaj bo prinesla noč.

Sjm, ne očitaj si, da si narobe naredila, če si šla na žur...Res je, da alkohol in zdravila ne gredo skupaj in posledica je tudi slabo počutje, ni pa rečeno, da si ravno zaradi tiste fešte doživela svoje poslabšanje...

Z nihanjem počutja se srečujemo vsi, enkrat je dobro in takrat so naši temni dnevi tako daleč...tako smešne se nam zdijo takratne misli in tako nerealne....ko pa pridejo spet slabši trenutki pozabimo, da smo bili ok in mislimo, da bo vedno tako slabo...

Vsekakor se zavedaj, da ne boš izgubila razuma...to so občutki, ki niso realni in jih povzroča tvoja anksioznost. Tudi jaz sem se soočala s takimi občutki in tako kot je tebe strah odpeljat tvojo hčerko v vrtec, ker misliš, da se ti bo kaj zgodilo, je bilo mene groza, ko sem se udeležila kakšne prireditve v šoli, ko sta nastopala moja otroka...Skoz sem razmišljala; kaj če padem skupaj, kaj če se mi zmeša, kaj bodo rekli ostali starši, kako bo moja otroka sram...ipd...
Saj je bilo potem vedno vse ok in sedaj sem se že sprijaznila s temi občutki, čeprav so sila neprijetni....probam jih ignorirat in se osredotočim raje na dogajanje okrog sebe.

Jaz sedaj hodim tudi na psihoterapijo in upam, da bom z njeno pomočjo rešila vzroke za mojo anksioznost...Jemljem pa tudi ADje in se tudi soočam z takim nihanjem kot ti....Ravno tako poznam jutranjo tesnobo in večerno umirjenost...vse to je "normalno".

Želim ti čimprejšnji vzpon v dobro počutje in ne boj se, saj nisi sama  :rozicodam:

Po vsem tem casu od zacetka panicne motnje spet tako trpeti , zaradi rahlo spremenjenega pocutja po par kozarcih vina, pa je res prehuda. Izgleda ta AD ne prime vec. To se lahko zgodi ljudem po vec letih jemanja istega AD, ampak saj še ne jemljes predolgo...

Po moje bi se blo dobro z zdravnico zmenit, kako ti bo pomagala v bodoce do ozdravitve. Morda bi ti katera druga zdravnica drugace pomagala. Obstajajo 4 najucinkovitejse skupine zdravil m iz e-strani nase Krke : -mirtazapin (pomirjujoč nor-adrenalinski AD), escitalopram (Cipralex in njegovi), venlafaksin (Efectin) in sertralin (Zoloft)

Mnogim po vec kot 5 letnem jemanju pride do tega. In pac menjajo AD, ali pa se jim doda kaksno drugo zdravilo, ki bolje pomaga. Boljsi od Cipramila je npr. Cipralex. Eni po ozdravitvi celo cisto prenehajo s kemijo in od-trpijo tisto hudo poslabsanje v trajanju 1 leta ali 2 let, (huda potrtost), nakar so svobodni. Samo to se ne sme pred popolno ozdravitvijo. Jaz sem to nardila 2 leti nazaj n ful nastradala, je blo hudo. Mozgani se sami od sebe scasoma skozi mesece naucijo izdelovati dovolj serotonina tudi brez zdravil. Razumska kontrola se ojaca, sploh  v primeru, da porihtas  sprozilce tvoje bolezni. Kaj te toliko muci, kaj je vzrok za obcasno panicnost, zakaj nagle misli, nekje mora bit nezadovoljstvo ali pa pac ta AD ni tolko super zate, saj  isti AD ljudem prime razlicno. Razen ce so taki padci in hude noci med jemanjem AD-ja nekaj normalnega, zarad nekaj vina? Prevec si se ti to prestrasila, ker se vino in Cipramil menda ne mesata.

 TRIS pomaga  :oki:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,1904.20.html

Hvala vam vsem. Sedaj sem se še bolj prestrašila, kaj če so mi AD-ji nehali delovati? Se to res lahko zgodi?
Jaz jih v bistvu jemljem že 7 let z občasnimi prekinitvami.

Nekako sem razrešila vzroke svoje tesnobe in panike. Dejansko imam čudovitega moža in čudovito hčerkico. Je pa res, da kadar imam svoje dobre dneve, sem najpametnejša na svetu, nihče mi ne sme nič reči, obvladam situacijo, za vse moje težave je kriv partner, starši, tašča ...

Spoznala sem, da je problem v mojih miselnih vzorcih. Če se s partnerjem spreva, zato ker mi pač očita, da je v stanovanju bomba - moja reakcija je da je egoist in da tako ne bo šlo več naprej. Ko pa zapadem v paniko, vidim, da imam čudovitega moža, in veliko srečo, da me sploh še prenaša. Dejansko bi jaz včasih rada kar nekaj in mislim, da je on kriv, ker mi ne nosi rož, me ne vozi v kino, nekako me ne zna presenetiti, a ne vidim pa tega, da je pol ure prej vsal za službo, da je šel zakurit peč, da s hčerko nebi vstale v mrzlo stanovanje, ko dam hčerko spat, on pospravi celo stanovanje (in obratno), ful se ukvarja s hčerko - jo obožuje.

Mislim, da vse to izvira iz mojega strahu pred tem, da bi me on zapustil in imam zato svoje obrambne mehanizme. Ful se bojim biti sama, vedno komaj čakam, da pride domov (po moje mora biti to njemu tudi zelo težko, saj je kot da bi imel dva otroka). Zadnjič, ko smo praznovali njegov rojstni dan, so se s fanti menili, da bodo šli še malo ven, na kakšno pijačo. Meni je bilo ful tesno ampak sem se nekako sprijaznila. Ker pa je hčerka zelo hitro zaspala, se je zmenil s svojo mamo, da jo je poslušala, da sem šla še jaz lahko z njimi. V bistvu ko to berem, se počutim kot razvajen mulc.

No prišla sem do nekakšknega sklepa - to sva se tudi z mojim možem pogovarjala, da sem preveč črnogleda in da povsod vidim samo slabe stvari in kako mi nekdo hoče slabo. Vedno si tudi mislim, da me nima rad, ampak to je resnično vse samo v moji glavi. Bil je tudi že dvakrat zmenoj pri dr. Reboju. Rekel je, da mi je pripravljen pomagati, samo da je problem v tem, da ko imam dobre dneve, se mi ne da dopovedati nič - to je res. Opazujem malo svojo preteklost, in prvič sedaj sem pripravljena priznati, da ima prav. V glavi imam neke napačne vzorce, iluzije, kako bi moralo biti in ko ni tako je kriza. Namesto, da bi uživali v družinskem življenju, moram na vsake toliko malo zakomplicirat stvari. Mogoče mi je pa prelepo?

Upam, da se bom končno po vseh teh letih preučevanja panike postavila na svoje noge, ter zaživela tako kot je treba.

Drugače pa prebiram TRIS - brez njega si sploh ne upam v službo, dr. Rebolj pa je do marca zaseden, tako da bom morala kar počakati do takrat. Sem pa naslednji torek naročena pri svoji psihiatrinji pri kateri hodim tudi na skupinsko terapijo.

Upam, da preživim  :jok:

jp, kar precej stvari za predelat se je nabralo...



boš! ko predelaš vso navlako, ... ko si dovoliš - živeti...

Očitno je tvoj strah toliko "zrastel", da potrebuje večjo dozo AD-jev in bi rekla, da tudi zamenjavo za druge.

Naroči se pri psihiatru, da se pogovorita glede tvojih težav.

Polno je zapisov, ko folk zacne nazaj jemati,  ne vem kolikic.  Stalno jim tudi pomaga. Zakaj tebi trenutno ne prime dobro? Mogoce rabis samo cas, da se navadis, prilagodis in bos ista kot prej. Ja lahko se to zgodi, da isti AD ne prime enako in se pac gre na drugega. Ampak je boljse, da sem bila tiho, ce ti je info prevec. Ce bi bla jaz a tvojem mestu, me ne bi zadovoljevala samo tolazba, hotela bi razresitev. Iskala bi jo v tem stanju  v zdravilu, v dozi, nekje mora biti keč in samo zdravnik pozna, pa ti, po samopazovanju, kdaj si vredu in na cem.  :)

Pozdravljeni,

ravno sem dala hčerko spat, v meni pa se odvija groza. Danes sem bila na Inštitutu za psihoterapijo, sem imela predhodnji razgovor, vendar ne vem ali delam prav. Je prav da začnem vrtat. Bi bilo bolje, da počakam na dr. Rebolja in prosti termin. Re ne vem. Ta trenutek sem čisto zmedena, ko pomislim na psihoterapijo, občutim samo še dodatno tesnobo. Ne vem ali naj višam AD na 2 tableti ali počakam do torka, ko se dobim z psihiatrinjo. Res doživljam pravo grozo, kot da nikjer na svetu ni mesta, kjer bi se pomirila. Ful pa nočem vzeti helexa, ker se mi zdi, da mi samo za trenutek omili zadevo, nato pa panika nastopi še v hujši obliki. Bojim se, kako bom to prživela, saj se mi v tem trenutku celo telo trese.

Sjm, jaz na tvojem mestu, bi počakala do torka. In vzela 1 Helex. Od 1 Helexa še ne boš odvisna. Malo se boš sprostila in spočila.

Drži se  :rozicodam:

Ej pri meni je Helex isto deloval. Pomiritev in 5 ur po prenehanju hujse kot, preden sem vzela...   Raje imam lexaurin 1'5 mg, ki pa deluje najmanj 8 do 10 ur, toda ni tistega rapidnega prenehanja ucinka, kot da bi odrezal - ker ravno tole dodatno prestrasi. Ampak te ucinek po lexaurinu le pocasi zapusca, tako da se imajo tvoje misli cas privaditi na spremembo iz vpliva v stanje brez vpliva in imas nadzor. Lazje je. Ne ne hvalim pomirjeval, toda, v takem stanju, kaj ti ostane drugega kot prva pomoc?

PRVA POMOC pri paniki je lahko tudi taka. Razen da jemljes baldrijanove tablete po potrebi,  daj si segrej 1'5 deci kisa (naj bo raje alkoholni in ne jabolcni v tej fazi, alkoholni mocneje prime) in 1 deci mleka, do vrocega ali skoraj vrelega.
Precedi. In pusti tisti sir...
Daj si eno brisaco zataknit povsod za hlace, da ti ne tece po obleki. Samo ne bit naga, da se ne prehladis. Ker se sicer lahko. Ker to se dela vsak dan, ce se ugotovi kaksna ucinkovitost.

Po precejanju v to smrdljivo vroco kisovo vodico zmoci eno krpo.
Polozi si to kisovo mokro krpo, tak vroc obkladek na tilnik in okrog vratu.
In lepo pritisni toplo krpo ob kozo. Za 10 minut. Nic vec.
 Ce bos vec kot 15 minut s tem obkladkom, pocutje ni vec tako zelo vredu kot v prvih 10 minutah....ne znam povedat, zakaj.   

Nadihala sem bos tega mocnega vonja in obcutila bos toploto, bodi na toplem v kopalnici. Ker kapljice polzijo po hrbtu, da ne umazes stanovanja. 
Po potrebi po 5 minutah, ce se shladi, ponovno omociti  krpo  v to kisovo vodo - ampak pred tem preostanek kisove vodice orenk segreti na stedilniku, obvezno. Ker mrzel kis ne pomirja......  :A)

Ta prva pomoc deluje zato, ker segreje kozo, misice iin povzroci  boljso prekvavitev. Zato kisik vdre skozi vratne zile zadaj v glavo v mozgane in sprosti zivce, spremeni tvoje dusevno stanje.
Prav tako tole deluje izredno pozitivno na bazi mocne vonjave kot necesa oprijemljivega, kar vraca obcutek  varnosti. Momentalno v roku 10 minut prinasa varnost nazaj!

Zakaj je v primeru 15 do 20 minutnega obkladka bilo meni slabse, ne vem.

Eni pa pravijo, da deluje na bazi razbijanja energetskih  blokad aure...
Ni vazno... Vazno da pomaga pri panicnem napadu   :)
Dobis boljso koncentracijo misli in boljsi nadzor nad sabo.
Probaj !    :oki:

Zakljucek takole : ko mine 10 minut obkladka, (res glej na uro, morda 9 morda 11, ne pa vec), se ne umivaj in si ne brisi stran smrdljivega kisa in se ne samponiraj. Pac pa si navrh obleci en puli, ki pokriva tvoj tilnik in grlo.In bodi takole, nekaj manj kot uro, toplo oblecena, na varnem in pocivaj pred TV ali karkoli, samo mirno.

Tako bo zaradi nekaj majckeno kisa v kozi sprozena toplota potovala po vratu in v glavo še cele pol ure.  Pride lahko do zbristritve tvojih misli, s tem pa tudi nadzora nad custvi - in panicnost se bo umikala.

Šele potem zracenje stanovanja in pospravljanje. 

Meni je pri panicnem napadu tole ful pomagalo.Pred domacimi sem celo uspela prikriti obkladke, ne bi razumeli
Saj tole ne odpravi panike za vedno...
Toda pomagat pa zna med samim (enim) panicnim napadom.
Ali vpliva tudi na zmanjsanje stevila panicnih napadov,  ne vem.

To se dela 2  do 3 x dnevno, nic vec in samo v fazi sredi panike in ne v stanju rahlega nemira. (da se ne navadis na to, ce bi si to skoz delala, raje ne).

Velikokrat prime samo tak polozen kisov obkladek samo na vratno hrbtenico, tilnik in grlo.
Polaganje na sredo hrbta poleg tilnika morda ne vpliva nic, meni ni kaj dost pomagal.

Sama vidis, kaj ti ustreza....

hvala vam, za vse te besede - ful pomagajo.
nekako sem preživela najhujše in bila potem čisto vredu, čistila in pospravljala sem stanovanje, se igrala s hčerko, je pa res, da je medtem prišel domov moj mož, ki naju je potem tudi peljal na krajši izletek. Če je on zdraven, se počutim varneje. Tudi zjutraj, ko mi je najhuje, mi zelo pomaga, če me on samo močno stisne. V njegovem objemu se počutim res varno oz varneje, zato pa mi je potem še toliko huje, ko se mi med paniko začnejo vsiljevati misli oz vprašanja - ga imam sploh rada, kaj pa če je vsa moja panika samo posledica tega, ker nisva za skupaj in potem pa se šele začne agonija. Ne morem verjet, da si lahko to delam in kako ne morem z zdravo pametjo tega preprečiti. Vedno potem, ko pride spet obdobje ko sem ok, mi ni jasno od kje tile občutki.

Čeprav se že 7 let spopadam s temi paničnimi napadi, pa moram povedati, da ne vem, če sem vsega skupaj pojedla 5 helexov, ker mi je po njih dejansko še slabše in raje pretrpim kristusove muke  :P
Ko sem se pomirila - začela sem biti pozorna na dihanje in potem je panika odšla, sam kaj ko ta tesnoba ostane. Res je zelo zelo zelo mučna.

Me pa zanima, če obstaja kakšen kvt terapevt na koncesijo. Pred enim letom sem začela pri dr. Reboju, ki je res super in resnično bi rada nadaljevala pri njem, vendar mi finančno ne znese, sva pa šele dobro začela, sem hodila tudi k njemu na skupino, kjer nam je razložil naravo panične motnje. Res mi je bilo super, samo ta trenutek, si ga ne morem privoščiti, ker bi nekako zbrala samo za 1x na mesec, kar pa se mi zdi, da je premalo. Bi pa rada nadaljevala tam, kjer sem se ustavila oz dala skozi celoten potek terapije, ker meni je že sam začetek zelo pomaga.

želim vam lahko in mirno noč, moja upam, da bo predvsem mirna  :rozicodam:

Sjm...tole so pa točno moji občutki....grozne so te misli in tudi jaz jih ne znam obladat....se mi pa pojavijo na vsake toliko časa in me spravijo v grozno tesnobo.

Mirno noč tudi tebi želim!

Pozdravljena Slavka, vem da imava podobne težave, vedno sem rada prebrala kakšen tvoj post, ker sem videla, da nisem sama, in da je vse rešljivo in predvsem NEREALNO. Tudi pri paničarjih, ki se bojijo tunelov in imajo pred njimi panični strah, vemo, da tunel sploh ni problem.

Sem pa spoznala, da me po prekrokani noči vedno spodnese - no ja, do sedaj me je v treh letih dvakrat (toliko je tudi bilo prekrokanih noči  :laughing:). Od sedaj naprej bom pač čisti abstinent, kar mi sploh ne predstavlja problema. Spodnese me tudi, kadar sem preobremenjena, samo takrat se mi zdi, da ni tako hudo in se lažje poberem.

Danes zjutraj sem se zbudila zelo zgodaj, vendar sem vseeno še malo ostala v postelji skupaj s svojo tesnobo. Ful me je tiščalo, potem pa sem ji dovolila, da se mi preplavi po telesu - jo sprejela. Še vedno sem tesnobna, samo ta tesnoba mi ne povzroča panike.

Se mi zdi, da je skrajni čas, da se začnem kar izpostavljati. Bom sporočila, kako napredujem  :kiselnasmeh:

Vse lepo vam želim.

Sjm  :rozicodam: držim pesti zate...pa zase tudi....saj nama bo uspelo  :oki:

Sem se prehitro hvalila. Tesnoba me ubija. Jutri bo že en teden, odkar se je začela ta agonija. Upam, da bom naslednji teden že kaj bolje. Ful me je panika, kako bom vzdržala v službi. Sem morala malo napisat, ker se mi kar meša od te tesnobe.

Sjm, rada bi te potolažila, pa sem tudi jaz v slabem stanju...vedi pa, da čutim tvojo stisko...težko je, ko smo dejansko ujeti v vrtincu slabega počutja, panike in slabih misli...težko je presekat in se "vzet v roke"....tudi jaz tega ne zmorem trenutno...
Drži se  :rozicodam:

Saj bo šlo, še vedno je minilo in tudi tokrat BO, samo težko je to verjeti ko si tako na tleh. Jaz sem pa itak paničar. A veš kaj, čez 2 tedna se bova temu smejale, samo malo morava potrpeti. Jemlješ mogoče kake AD-je oz hodiš na kvt?

 

      sjm tudi jaz te čisto razumem ,ker sem kljub ad ,ki jih jem ponovno od avgusta -prej sem jih skoraj tri leta -,pred tem tremi leti pa sem jih ,pa jih nisem....se mi je ponovilo....,po rednem jemanju pa sem bila super takšna kot sem bila prej.Zdaj pa nekako ne vem nisem vredu ,se mi vrti ,grozno sem zaspana ,slabo se počutim in zaradi tega sem že prav besna!!! >:(.Včetrtek sem bila pri nevrologinji v LJ,vse vredu ,vendar me je dala vseeno na CTglave ,pregled krvi in ,ko bom imela izvide imam pregled pri njej. Ves sjm isto se obremenjujem ko grem v šolo -sin hodi v prvi razred -,ko ga zjutraj peljem kaj ,če mi kaj pride,kako me bojo gledali ,kako bo odreagiral moj sin,ko sva sama doma in ,ko ga gledam mi gre kar na jok ,ker sem taksna,ker se tako počutim ,tako kot je napisala Slavka ....
  Toliko zaenkrat ,javim kaj bom rihtala!!!
                   MWA  :rozicodam:
      NATIKA

Natika držim pesti za dobre izvide...  :rozicodam:

    Slavka ni me neki strah ,da bi bilo kaj narobe ampak ,da se to konča že enkrat,da se bom počutla tak,kot je treba,zato grem do konca  res!!!!Ker tole me že utruja ...Ko me je ambulantno gledala je rekla da je vse normalno ,tak,da bom vidla in je fajn,da grem na ct glave.Slavka nisem nervozna ,živčna samo to počutje ta zaspanost in omotica ali vrtoglavica se sama več ne vem me morita!!!Mogoče bi mogla zamenjat ad ne vem ,vem samo,da jih ne neham več jest !!!! :(,ker tak kot sem že tisočkrat povedala raje bi bila cela v gipsu pa bi vedla zakaj sem !!!
                              Natika

    malo sem narobe povedala pa bi vedla zakaj ne morem hodit !!!Tole pa bognedaj ,da nekomu poves,ki tega ne razume te "popluva" ,da isčes  bolezen in,da si bom res neki nakopala pol pa raje utihnem in si mislim svoje!!!

Jp...tko se počutim jaz...evo...tud jaz bi rada, da se to neha, pa kakorkoli že...mene tud to stanje "ubija", izčrpa....Nekaj bo treba pogruntat...jaz grem jutri do mojega psihiatra, da vidim, kaj o vsem skupaj meni on...Zdaj itak sama ne zmorem razmišljat realno...v glavi imam, namesto možganov, en velik panj poln čebel, ki brenčijo, se zaletavajo in pikajo...Beda, res...  >:(

   Slavči se POPOLNOMA STRINJA zato grem, lej gram do konca saj bomo zmogle !!!!

 :rozicodam: itak Natika...  :oki:

punce, bomo sfurale, če smo vedno do sedaj, bomo pa tud zdej - ni vrag

najhuje je pa to, ker sploh nimamo realnega vzroka, ampak (vsaj pri meni je tako) prehajam v modus male prestrašene deklice, ki je bila vzgajana v občutkih krivde. Beda.

Smo pa zato super mamice in žene, in ravno zato se potem še bolj obremenjujemo zaradi njih.

Želim vama mirno noč, ter dobro jutro!  :rozicodam:

Draga sjm!

Samo spoznati, kaj je vzrok naše panike in anksioznosti, zavedeti se naših izkrivljenih vzorcev, preveč črnogledih misli ipd. je šele prvi korak in na anksioznost nima prav nobenega vpliva. To je šele prva, najbolj površinska plast, ki jo odkrijemo, potem pa je treba začeti delati v globino. Veliko nas naredi to napako, ko rečemo: "Oh, pa saj zdaj točno vem, kaj mi povzroča ta j... strah, zakaj vendar sedaj ne mine vse skupaj?" In potem obupamo in si mislimo, pa saj vse skupaj nič ne pomaga. Sama kongnicija pač ni dovolj. Treba je delati z občutki in čustvi in to je dolg proces - včasih strašljiv, včasih pa presenteljivo lep, ko prihajamo v stik s samim seboj. Vsaj pri meni je tako, da so se v meni  prebudili, sicer še zelo nežni in neznatni občutki neke notranje polnosti, ki jih prej nisem poznala. Počasi, ampak res zelo počasi se lahko pričenjam sprejemati. Sem na AD-jih, minimalni dozi sicer, hkrati pa obiskujem psihoterapijo (mene KVT ni zadovoljila, zato sem se odločila za bolj globinsko). Tudi jaz poznam nihanja, ampak jih jemljem kot del procesa. Prepričana sem, da me tablete ne morejo pozdravit, zato od njih ne pričakujem preveč. Prejšnji teden sem imela zaradi večjega stresa spet padec in prav razburljivo je bilo opazovati, kako sem po pogovoru z mojo terapevtko in delu na sebi, ki mi ga je naložila, počasi spet priplavala na površje. Zdi se mi, da mi prav to, da zmorem sama, povrne notranje ravnovesje in daje moči.
Moje mnenje je, da le nadaljuj s psihoterapijo, kolikor le zmoreš. Tudi jaz nisem v finančno rožnatem položaju, ampak si raje kupim manj za oblečt in skuham kako pašto več in prihranek namenim tistemu, kar mi trenutno najbolj pomaga. Če želiš dolgoročno napredovat, boš morala pobrskati po sebi - je naporno, včasih rajne ne bi, a bližnjic ni.
Vse dobro sjm in poročaj nam kaj o svoji poti! :rozicodam:

Pozdravljeni,

sem malo brala poste za nazaj in mogoče sem se malo narobe izrazila, da sem prišla končno na 1,5 tablete Cipramila (do sedaj še nisem imela večje doze kot 1 tableta, ker bi me to potem še dodatno zamorilo), skratka, do sedaj sem bila vedno na najnižji dozi, jemala sem tudi samo polovičko če se je le dalo zdržati. Tudi pomirjeval nikoli ne jemljem - mogoče sem jih v sedmih letih pojedla 5 (0,25 mg), skratka sem zelo proti tabletam. Za povečanje doze sem se odločila, ker so ti napadi panike zelo trdovratni in je pač potrebna malo večja doza ter predvsem zato, da bi se lahko soočila s svojimi strahovi ter tesnobo in pač potrebujem malo bergle pa tudi panika po porodu se mi zdi dosti bolj težka, saj imam ful slabo vest ker se mi to dogaja, bojim se, da bi hčerka čutila mojo stisko ter si jo narobe razlagala in imela v prihodnosti težave zaradi tega in zato se mi zdi, da me sedaj vsaka najmanjša tesnobica zaskrbi, kaj pa če je to spet začetek viharja.

Meni je bila kvt pri dr. Rebolju super in mi je zadoščala. Končala sem jo pred pol leta in sedaj čakam, da bo imel prost termin (sem se odločila, da bom šla k njemu) Všeč mi je bil njegov pristop, sproščen, zabaven. Stvar je sedaj na meni, da spremenim svoje vedenje ter miselne vzorce. Je pa smešno, ker mi je podobne stvari povedal že mož in je potem v šali dejal, da bi bil lahko tudi on moj terapevt - če bi ga seveda poslušala, pa še ceneje bi bilo ;D

Menim da to kar vem od kje izvirajo moje težave, zakaj je do tega prišlo, ni tako malo, saj sem rabila kar dolgo, da sem do tega prišla, in dosti lažje mi je, ko me popade tesnoba, da teh občutkov ne premlevam in se jih ustrašim, ampak vem, da je moje malo notranje bitje ranjeno in da potrebuje malo pozornosti ter tolažbe, prej pa sem vse jemala osebno, nič mi ni bilo jasno, bila sem čisto zmedena od kje ti občutki, strahovi, zakaj se mi to dogaja.

Drugače pa mi zelo pomaga šport in pa da vzdržujem dnevno rutino.

Vse dobro :pomezik: