FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni.
Imam kompluzivno-prenajedanje in nikakor ne znam ven iz tega. Imela sem že nešteto
antidepresivov po katerih se vedno znova zredim in sem potem nad vsem še bolj razočarana
ter se tako vrtim okoli hrane. Vedno najdem izgovor da jem, pa saj ne jem ampak dobesedno žrem.
Vase zmečem vse kar mi pride pod roko. Počutim se kot smetnjak :'(
Pred pol leta sem kao začela hujšati in tako "intenzivno hujšala" da sem se zredila 20kg.
Vedno si rečem, danes se še najem da ne bom jutri lačna in potem zjutraj pojem toliko kot da že pol
leta nisem hrane vidla. Čisto sem obupana. Hotela sem narediti samomor že dvakrat pa mi ni ratalo, in tudi nočem več tega poskušati ker HOČEM ŽIVET, samo NORMALNO ŽIVETI. Kaj si res tega ne zaslužim?
Včasih se mi zdi, da me vsi obtožujejo in me ne marajo ter mi vse to privoščijo. Zaradi tega že kar lep čas nisem bila na zraku. Ne upam iti ven. Kaj naj naredim?
Tablete mi ne pomagajo, diete mi ne uspejo, moja prva in zadnja misel je hrana in takoj bi jo zamenala si čim drugim, pa ne gre. Vse se vrti okoli hrane. ima kdo kakšen nasvet?
Odločila sem se da jutri RES začnem z dieto pa me je strah da je to spet eden tistih res-ov ki niso uspeli. Ijoj...kaj mi je za storiti?

Saj sama najbrž veš, da tvoje prenajedanje ima vzrok v tvoji psihi. V hrani iščeš tolažbo. Imaš morda kakšno psihoterapevtko/a. Menim, da pogovor in izkanje vzrokov najbolj koristi. Obstajajo tudi nekatera zdravila proti kompulzivnem prenajedanju.


Še kakšna druga zdravila jemlješ, da se rediš? Poleg fluvala.

Imela sem psihiatra, ki pa je zaradi moje neuspešnosti in doooolgoootrajnemu zdravljenju umaknil roke in rekel da naj si poiščem boljšo strokovno pomoč. Ampak me ne uzamejo, samo podajajo si me. Težko za verjeti vendar je res. Vem da moram sama spremeniti ampak ne gre.
Poleg fluvala ne jemljem nobenih zdravil.
Po eni strani si pa res želim umreti :'( :'(
 :jok:

Ptičica, sem ti napisala zasebno sporočilo :rozicodam:

DANES!

Vedno, ko odlašamo na nasl.dan, še posebno, če to ni prvič, bo zgodba spet ista in rezultat negativen.

Ptičica, zakaj pa si hrane ne daš na krožnik (sprva naj ti nekdo pomaga pri porcijah) in toliko kot jo je na krožniku, toliko poješ? Ali pa si jo sama daj in potem daj polovico na stran in prvo poješ to polovico, čez 5 ur pa drugo.

Ko razmišljaš o hrani, delaj vse, karkol drugega, samo o hrani ne. Beri, glej TV (pa ne kuharskih oddaj), pojdi na net, piši dnevnik ali s prijateljico na sprehod.

Začrti si CILJ!

Napiši si na list in prpopaj na zid:

1. jedla bom samo 2x / dan (polovične porcije)
2. vmes če bo kriza, bom jedla sadje (jabolko, vodno sadje,....)
3. vsakič ko bom lačna, se bom "kaznovala" s polurnim sprehodom zunaj, ne glede na vremenske razmere
4. OH bom jedla 1x na dan
5. hitra hrana, cvrtje in slaščice - 1x na teden, v polovični porciji jasno!!!
6. smetana: v kavi, ipd., 1x teden
.........

Nekaj v tem smislu. Sama sem hujšala, lansko leto, 3 mesece, za 10 kg - in sem predvsem vse jedla, v zmanjšanih obrokih, več sem se gibala, vse tisto kar redi pa sem sploh v malih količinah. Pomembno je, da se želodec počasi navadi na manjše porcije in ne kar naenkrat. Prej je bil vajen dobivati na kile in kile hrane, po večkrat na dan, sedaj pa kar naenkrat drobtinice!!!

Hujšanje naj ne bo v smislu diete temveč zdrave prehane - skozi vse življenje. Ne samo danes, ko boš hotla shujšat ali jutri, ampak skoz!

Lp-Sofie  :rozicodam:

Sicer bi se kar strinjal z napisanim sam problem ki ga najpogosteje delamo pri hujšanju, je ta da hujšamo za druge in ne za sebe.
Sam recept za hujšanje je izjemno enostaven, poješ lahko še vedno isto kokr si do sedaj, važno je samo to da kolikor kalorij si vnesla v telo toliko jih moreš če se ne želiš zrediti tudi porabiti. Pri hujšanju pa more biti poraba kalorij večja kot je bil vnos v telo preko celega dneva.
Vse se pa sicer ne začne s hujšanjem in za začetek je skor bolje, (če seveda prekomerna teža ne ogroža tvojega zdravja) da opustiš hujšanje in se posvetiš temu da spremeniš svoj način življenja. Torej hobiji, športne aktivnosti, postopno spreminjanje načina prehranjevanja. In to postopno lahko pomeni 1leto in še več. Torej najprej "hujšanje v glavi" potem pa bo itak telo ob spremembah načina življenja poskrbelo za to da ne bo več take želje po hrani.
No kar se pa tiče tega kar lahko narediš danes ne prelagaj na jutri... če si rečeš jutri bom to naredila je ravno tako kot da bi si rekla čez eno leto bom začela hujšat. Ker enostavno bo vsak naslednji dan lahko enak temu in pol se to sam odlaša. Zato nič govor samo naredit pa bo uspeh bližje tebi :oki: veliko uspeha in vse se da tud kile gredo dol če jih greješ  :seznojim: :pomezik:

ptičica,
morda bi bilo pametno pogruntati, kaj ti hrana predstavlja, kaj z njo nadomeščaš. Miriš tesnobo, polniš praznino, je nadomestilo za (nezadovoljive, hladne...) medosebne odnose, ti je prijateljica, ko si osamljena, se z njo kaznuješ, te je strah, da jo boš izgubila.......?
Upam, da ne boš tudi sama dvignila rok od sebe, veš, obstaja več vrst pomoči. Morda tvoj psihiater ni "specializiran" za pomoč na tem področju in ti je predlagal zamenjavo, ker se sam ne čuti več kompetentnega, kar pa ne pomeni, da pomoči zate ni. Lahko poskusiš z individualno ali skupinsko psihoterapijo s terapevtom, ki se ukvarja prav z motnjami hranjenja. V teku terapije pa se itak izluščijo tisti najgloblji problemi, ki so v resnici pripeljali do te motnje in le-te je treba reševat, da se potem simptomi (težave s hranjenjem) umirijo. Te stvari se rešujejo na dolgi rok, potrebnega je veliko časa. Kolikor časa je trajalo, da se je motnja razvila, toliko časa naj bi bilo potrebnega, da se je ozdravimo. In tu se mi zdi pomembno, da ne izvajaš pritiska nase, ker veš ali slutiš, da bo v nasprotnem primeru sledil ritual. Skušaj biti prizanesljiva do sebe, poskusi razbrati svoje resnične potrebe, ki jih hrana vzame za talce. In poišči pomoč. Dobro je, da si se obrnila tudi na ta forum.  :oki:


Danijel, Sofia,
vajino pisanje kaže na nerazumevanje in nepoznavanje problema motenj hranjenja, pa naj bo to kompulzivno prenajedanje, bulimija, anoreksija, bigoreksija, ortoreksija ali nespecifične motnje. Podobne nasvete lahko prebereš na vsakem koraku... če bi bila volja, vztrajnost in prizadevnost dovolj za ozdravljenje, bi nas bilo mnogo že zdavnaj v iber-odličnem stanju.... Motnja je simptom, glavne težave ležijo globlje.

Si bom dovolila vzet za primer tebe Sofia, ker te berem.
Kot bi tebi rekla: ko se znajdeš v gužvi, misli na vse, samo na stisko zaradi ljudi okoli tebe ne. :nevem:

Katera?

Libby  :oki:

Libbi, tko al tko, ko se pozdraviš, o stiski ne razmišljaš, zato pa si potem ozdravljen.

Tvoj citat:
"Ko razmišljaš o hrani, delaj vse, karkol drugega, samo o hrani ne.
Si bom dovolila vzet za primer tebe Sofia, ker te berem.
Kot bi tebi rekla: ko se znajdeš v gužvi, misli na vse, samo na stisko zaradi ljudi okoli tebe ne. "

je pa tko, da sm že sprobala to foro, da ko sem šla v gužvo, sem razmišljala o kockah na tleh in jih štela, vse, samo, da sem misli preusmerila in um zamotila z drugačnim razmišljanjem, da nisem imela časa za negativne nerealne misli.......in je uspelo!!!
Vendar, potem sem prenehala s tem, zaradi premalo volje, prevelikega strahu, obupa ipd.
Dejstvo pa je, da lahko zamotaš svoje misli z vajami in treningom ali še bolje, uravnavati svoje misli z raznimi psihoterapijami ipd. Tudi s kemijo, če pomaga, vendar nazadnje moraš še vedno sam s svojo glavo...kar pa je najtežje!

In ko si enkrat ti šef lastnih misli in ne misli tvoj šef ... SI ZMAGAL! Vse pa je v naših glavah, podzavesti, duši - spomini, slike, doživetja, občutki,...

Pozdravček...Sofie  :rozicodam:

Jp, stop tehnike poznamo. In delujejo pri raznoraznih motnjah. Enkrat na ne vem koliko poskusov. Zato pa je potrebno it v globine. Sicer pa se mi zdi, da obe zagovarjava podobno stališče glede terapij.
Rada bi samo še dodala, da ko se tvoje življenje vrti okoli hrane, ko lahko zjutraj vstaneš samo zaradi misli, da boš lahko jedel, vsi pildki, prilepljeni na čelu ali fotke na hladilniku, ne pomenijo ničesar, ker bežiš, da ne bi občutil sebe, svoje bolečine in druge navlake.

Sej pravim, če bi to delovalo, bi bili vsi v odlični psihični kondiciji.

Nisem prepričana, da to drži. Ker je narava psihičnih motenj taka, da se po dolgotrajnem boju z njimi človek zaveda, da se lahko ponovijo. Zato o stiski razmišljaš, pa čeprav je to le nekak "monitoring" nad sabo.

Pri motnjah hranjenja je absurdno in povsem napačno omenjati, kaj šele svetovati diete ipd!! Motnje hranjenja so resen problem in če se ga loti na takšen način vedno gre samo globlje. Ključnega pomena je pogovor, osvoboditev misli.. terapija.

Nikakršno kaznovanje za lakoto, kajti tu ne gre za lakoto, ki jo čuti zdav človek, tukaj gre za nekaj povsem drugega in takšne izjave so neprimerne. Še najbolje bi bilo da se tisti, ki težav s hrano nimajo, niti ne oglašajo v tej temi ker delajo več škode kot koristi.

Sorry ampak meni pri paniki in tesnobi ne pomaga odštevanje od 100 nazaj, kot mi je še marsikdo svetoval.. alergijo dobim na take izjave. Če ti odmira in razpada recimo desno stopalo, a lahko to odmisliš? Tukaj gre za isto stvar, zato zdravila brez terapije delajo še večjo škodo. Problem potiskajo v ozadje in odlašajo, odlašajo..

Kdo omenja dieto???? Jaz ne! Tudi sama sem med drugim omenila terapijo.


Besedo kaznovanje sem dala v narekovaj, ker naj bo to v smislu gibanja in ne prave kazni halooo! V vsakem primeru se bo treba gibati a ne?

Kdor pa po tvoje dela več škode kot koristi in boš govorila kdo lahko piše in kdo ne, bodo to zaenkrat delali moderatorji, ki bodo še najbolj nepristranski in ne ti.


Kaj pa je potem tebi pomagalo? Pa zakaj alergije dobiš na določene izjave - ljudje hočejo dobro a ne? Če pa hočeš prave oz. strokovne  nasvete, potem moraš pisati v strokovni forum in ne takega kot je ta, kjer si uporabniki med sabo pomagamo - vse v dobri veri seveda!

Lp-Sofie

Cel tvoj post govori in se nanaša na dieto.

aja ta o odštevanju je strokovna, žal.

Velecenjena psihiatrinja, ki se ukvarja z motnjami hranjenja, svojim pacientom z anoreksijo kot po tekočem traku čisto resno deli navodila, da naj, ko pridejo domov, pojedo krožnik špagetov.



Se vas je ta izjava tako ali drugače dotaknila?
Če ne, potem enostavno ne razumete.

Kdor ni bil tam ne razume. Kdor ne ve, kaj pomeni cel dan razmišljati o hrani ne more razumeti.
Lahko reče, daj zberi se, odloči se, preusmeri misli. Sofie očitno ne veš, in svetovati nekomu, naj je dvakrat na dan....
V akutni fazi sem prebrala celo knjigo (kriminalko), brez da bi vedela kaj berem, ker sem ves čas bila z mislimi v hladilniku, od nervoze, ker si nisem dovolila nažreti se, sem si zgrizla nohte, ustnice, si spraskala vsako izboklinico na svoji koži, v mojih mislih je bila le in izključno hrana.

Ptičica, poišči si specializiranega psihoterapevta. Libby ti je dobro svetovala, ko boš ugotovila, zakaj se mašiš s hrano, ti bo bolje.
Ti želim, da ti uspe, Ptičica  :rozicodam:

Sama imam tudi motnjo hranjenja, temu se zdaj tako reče  :kiselnasmeh: in vzrok bom morala razčistiti s psihoterapijo, ki mi jo nudi ravno moja zdravnica, katera me vodi pri programu Zdravljenja debelosti.
Nobena dieta ne bo pomagala, če ne razčistim v glavi, to pa je dolg in težak proces zdravljenja. Rabimo veliko motivacije, optimizma in spodbude. Ptičica, počasi se daleč pride :rozicodam:, tudi jaz lezem počasi.
Libby :oki:, popolnoma se strinjam s teboj.

Ja ta obsesija s hrano me ubija. Dost mam tega, res!!! :'(
Pa me je strah it zdej spat, ker se bojim, da bo juti isto, da bo spet hrana prva in zadnja
misel, da se to ne bo končalo...
Joj...
Temu ni pa ni konca....
 :041: :012:

Točn tko.... :clap: :clap: :clap:

Tako ne gre več naprej!
Odločila sem se za bolnišnično zdravljenje. Mogoče me pa bolnica postavi na realna tla!!!
 :predaja:

ok ni blema libby se umikam iz razprave :) sam ne vem kak sem jst prispel na 150 kil če tudi nisem imel teh problemov? In na kak način mi je sedaj ratalo spraviti kile na dokaj sprejemljivo težo? Sam očitno vse upe dajete na psihologe in zdravila. Kokr kol veliko uspeha vsem ki hujšate oz. spreminjate svoj življenski stil :oki:

No, tud jst nism hotla, da ste tko razumele; pač sorry, če nisem takoj dojela, da gre za kompulzivno prenajedanje.

in tudi sama sem govorila iz izkušenj, glede na to, da sem 2x hujšala po 10 in 15 kg, da obožujem hrano in da izhajam iz rodbine, kjer sta nujna 2 stola za sedet in se ne sekirajo za prekomerno težo  :pomezik:

Uspešno hujšanje želim!

Sofia

Punca v prvem stavku pove da trpi za kompulzivnim prenajedanjem. 

Obstaja razlika med motnjami hranjenja in motnjami prehranjevanja.

So ljudje ki obožujejo hrano, v njej uživajo, se redijo, hujšajo itd. in osebe, ki sovražijo hrano, trpijo in umirajo zaradi teh motenj. če želite vizualno ponazoritev kaj motnja hranjenja naredi od osebe, kako izgleda smrt zaradi podhranjenosti, počenega želodca, kako izgleda shirano bitje dovolj je materijala na netu, če že nimate nobenega v bližini, ki trpi za tem.

Ja to ni isto kot če si samo debel in imaš preveč kil. Tudi moja mami je med bolj okroglimi, a ko se odloči
da je sedaj dosti in da je čas za kakšno kilo manj, to stori brez da bi sploh pomislila na hrano, če pa že pa si čisto preprosto reče ne ne bom jedla. Pri meni ni tako. Ko se odločim za dieto zdržim kakšen dan, če imam srečo, potem pa že sanjam kako jem in samo na hrano mislm. Ah sei če en piškotek to ni nič Pol pa dve škatli gresta v sekundi. In vsega se zavem šele potem, ko je konec. Bruhat pa nočem, ler je to le bežanje iz enega problema v drugega.

Motnje hranjenaj, kot so anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, se zdravijo na EMH...http://www.revija-vita.com/Motnje_hranjenja/Predstavitev_enote_za_zdravlje/predstavitev_enote_za_zdravlje.html.
Vem, da so čakalne dobe tudi po 8 mesecev, ker je vse več tega. In zdravljenje traja tudi več kot 6 mesecev. :'(

Motnje hranjenja ni to, da ko si "živčen", pa grizljaš čips, čokolado in fast food...pa se zrediš. Gre bolj za obsedenost s hrano. Kar pa je povezano z napačnim dojemanjem sebe.

Še en link: http://www.tosemjaz.net/si/clanki/613/detail.html

 :oki:

Si že kaj poklicala?  v ljubljani obstaja ženska svetovalnica,  lahko se vključiš v individualno svetovanje in tudi skupinsko, če bi želela.

Ja. Sem klicala. Samo so me dali na čakalno dobo. Na vrsti bom konec junija.

človek se lahko 3x obesi preden pride na vrsto.

Ja res je. Sm nimaš kej. Sm vesela, da so me sploh dal na čakalno listo, ker imam s tem slabe izkušnje.

V najhujših primerih te dajo tudi na EKI. Enoto za krizne intervencije, pa te potem urgentno sprejmejo. Poznam deklico ki je šla skozi to, in je za en krat uspešna.  :)

kakorkoli so tudi druge možnosti, medtem ko čakaš. vem da je za tebe že en sam dan presneto dolg kaj šele nekaj mesecev. pomembo je da veš, da so ljudje na katere se lahko obrneš ko si v krizi.

http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/motnje-hranjenja

  :025: :041:

Sofie, ne gre za hujšanje, gre za to, da se naučiš drugače živeti. Čustveno praznino, primankljaj, ki ga kompulzivni jedci bašemo s hrano, se naučimo izčustvovati na zdrav način.  Zmanjševanje kil je le stranski učinek.

http://oa-slovenija.com/index.php?option=com_content&task=blogsection&id=24&Itemid=141

meni so nekateri nasveti pomagali.

Drži se  :rozicodam:

Heila.
No spet imam en kup uprašanj glede fluvala in teže.
Ko sem jemala fluval sem se zredila, ko sem ga nehala pa še bolj. Kaj naj torej naredim????
Ali sem se res zredila zaradi tablet ali zaradi svojega žretja??
Ali res da ti te tablete upočasnijo presnovo in ne moreš shujšati čeprav poješ samo 1200kcal na dan?

Hvala za odgovore,
lp
 :rozicodam:

Mene ne skrbi, da ti ne bi mogla shujšati. Skrbi me ker preveč razmišljaš o teži, ne da bi rešila svoj primarni problem. Psiho. Tukaj moraš največ narediti. Ne vem, kakšno osnovno diagnozo imaš?

Imela sem anoreksijo, nato bulimijo in sedaj še kompluzivno prenajedanje. Ja skrbi me da ne bom mogla shujšati, ker sem v eni od tem zasledila da ADji vplivajo na prsnovo in da ne moreš shujšati. Jaz pa moram nujno zaradi zdravja. Psiha pa....ah joj....kje se naj sploh lotm? Ta problem rešujem že več kot osem let pa ni uspeha....očitno bo moja edina skrb vse življenje le hrana :jok:
A potem misliš da se da vseeno shujšati, kljub ADjev?

 :sos:
jz ne morem nehat!!!!
fakk.... :pijeminjem: zakaj?????????????????????????????????????????????????????????????????????
 :jok:

ptičica, skušaj prevrednotiti življenje in vsemu pripisati druge pomene. Jej disciplinirano in po razumski shemi, nič več intuitivno kot te potegne. Lahko greš na program cindy, ki ga izvajajo na vsakem zdr. domu skoraj. vprašaj zanj svojo osebno zdravnico. V pojasnilo: moj oče se je vse življenje kompulzivno prenajedal do zdaj, ko je v penziji in se je vključil v ta program za zdravo hujšanje, ker je mel 140kg. socer je velik, ampak toliko je blo vseeno preveč. Dal je dol 30kg in še zdaj redno zapisuje kalorije in vse. Veliko mu pomaga tudi redno gibanje.

Gre za to, da zdravje in dobro počutje postaviš na prvo mesto, za to pa je treba delat na sebi. Nič več intuitivnega in spontanega prenajedanja. Ker to je zasvojenost. Treba se bo prijet v roke in treba se bo zdisciplinerat, zraven pa proslavljati majhne uspehe in se jih veseliti, da ti slednje da energijo za naprej (seveda ne proslavljati s hrano). pa bit ponosen, ko ti gre na bolje.

In ostati pogumna. Pa se naučit met se rada. pa ko pridejo silna čustva, ne se vržt v hrano, ampak vzami zvezek pa kuli pa piši in ugotovi, kaj se ti na ravni čustvovanja dogaja. Zapiši občutke, nato pa jih z avtosugestijo zdravi. Potolaži vsa ta silna čustva in vse to silno in burno dogajanje, ki se v tebi dogaja. Nauči se delati z vsem tem in ne skušaj tega več dušiti s hrano.

Pred sabo imaš velik projekt, zato ti želim veliko poguma, vztrajnosti in uspeha.

Pomagaj si.

Vem pa da obstaja tudi skupina za samopomoč za prekomerne jedce. mal zgooglaj po netu o tem.

Srečno.

Maja

Kaj pa program CINDI?

http://cindi-slovenija.net/

Neki sm gledala tole, sm a tolse so delavnice?
Problem je to da jz točno vem vse kar se tiče zdravega prehranjevanja in hujšanja, ker sm pač mela anoreksijo in sem se s tem veliko ukvarjala, samo sedaj ne morem nehat v glavi, ne znam si reči: hej ustavi se! NE ZNAM, NE ZMOREM....kar naprej se redim, jem prisilno, v hrani NEE uživam samo ne morem pa ne jesti al pa čist mal niti ne znam normalno jest. Sm žret še znam...
očitno se bo res vse nehalo ko me enostavno več ne bo, ko bom umrla...torej se še sploh splača živet? NEEE!!!!!!!!!
 :jok:

ptičica, govoriš kot da: tuki sem, imam problem, rešte me. Ne moremo te mi rešit; sama boš morala delat tud. Res je, da je fino, da si najdeš strokovno pomoč, pa magari iz področja zasvojenosti, ker motnje naravnih potreb se obravnava po principu zasvojenosti in niti niso zdravila tok zlo v igri in bistvena.

začni delat na sebi; ukvarji se s čustvi, opazuj jih; nauči se delat s sabo. Ker ko boš ti znala delat s sabo in ustrezno ravnat, ne boš čustvenih izbruhov dušila s hrano. Morala boš delati na odnosu do svojega telesa, do zdravja in dobrega počutja. obrni ploščo in preokviri pomene. tisto, čemur zdaj pripisuješ pomen očitno ni ok. Postavljanje v vlogo žrtve (četudi morda to si) in iskanje rešitelja, ki bo naredil nekaj, da tebi ne bo treba, pa ne bo užgalo, ker si edina, ki ima nad zadevo res vpliv, prav ti sama. Pomisli, kaj lahko narediš in počasi začni. Če boš ti vzela svoje življenje v svoje roke, drugi ne bodo tega počeli namesto tebe, ker se ni 100% za predajat go with the flow, ker ljiudje, ki to storijo v polni meri in se odpovejo lastnemu vplivu nad svojim življenjem, nimajo veliko sreče s tem, kako bodo za njih poskrbeli drugi. Zato začni se zase borit. Zavedaj se sebe in tega, da si ti na potezi, da nekaj zase narediš.

In seveda, poišči ustrezno pomoč. Kaj pa Perko v tem primeru? Ali pa kake druge skupine za reševanje problematike zasvojenosti. Ker zdisciplinerat in zbrat notranjo moč, pa tok ljubezni do sebe, da boš naredila korak v pravo smer boš morala. To je na tebi. Noben ne more to narest namesto tebe.

Drži se, punca draga. In ne pozabi, da si ti zvezda svojega življenja in življenje je v tvojih rokah in imaš vpliv. Vsaj nad tem, da se potrudiš v pravo smer.

Saj veš, kako to gre iz strani strokovnjakov, ki so edini pošteni: VSE ZA VAS, A NIČ NAMESTO VAS. Ker je to nekaj, kar zmoreš naresti sama zase samo ti sama.

Maja

Ja maja prav imaš. Ko sem brala to tvoje sporočilo se me je res dotaknilo. In ja res je izpadlo kot da so vsi drugi dolžni pomagati. Sam vem da ni tako in da bom mogla sama in nekaj sem že nredila v tej smeri. Moram reč da ko sem tole prebrala sem res rekla da se ne bom na druge zanašala (na primer na mami, ker sem ji zmeri rekla da naj me pazi da se ne bom nažirala in da naj bi prepove jesti. In ko je to nrdila je imelo čist kontra učinek. Šla sem v trgovino in jedla...). Včeraj sem bila res ponosna nase, ker se nisem nažirala jedla sem čist normalno, ubistvo sem poslušala svoje telo in je kar nekako šlo. Tudi danes nimam težav. Vem da sem šele na začetku in da kriza še pride. Ampak tokrat mi bo ratalo. Vem da bo. Enostavno mam dost tega. Vpisala sem se tudi na aerobiko in končno spet vsaj malo živim. Ne upam se veseliti prehitro samo upanje umre zadnje :pomezik:. In jaz se NE DAM!!!!! Kot sem enkrat že premagala anoreksjo lahko sedaj tudi prenajedanje.
Upam na najboljše.
Hvala vam za spodbudne besede in za pomoč. Bom poročala kako mi gre.
 :rozicodam:

Ptičica :oki: :rozicodam: :rozicodam:

heila!
Evo men RATUJE, resnično RATUJE. Že od nedelje se nisem nažirala.  :ohoho:
In sploh nimam neke želje. Nevem zakaj se mi je to sploh dogajalo, ampak sedaj vem da je oziroma da bo KONEC!!!!! In zgubila sm 2kg. In to čist tku..samo od sebe..juppiiiii :plesi:
YESS, I CAN DO IT!!!!
 :plesalec:

In vem da lahko rata vsem, ki imate tole motnjo al pa anoreksijo in bulimijo. Vem ker sem šla čez vse. Kjer je volja tam je moč, Držim pesti za vse da vam rata in seveda tut zase, ker sem šele na začetku. Moja pot iz tega začaranega kroga je namreč še dolga in strma. :rozicodam:

Ptičica  :wav: sem vesela zate  :clap:

Bravo Ptičica :oki: :oki:

Ptičica čestitam za odločitev in za pot, ki si jo izbrala. Naj ne bo prehrana tvoja glavna preokupacija, da ne boš iz ene skrajnosti drvela v drugo. Zdrav način življenja naj bo tvoja odločitev, dobro osebno počutje in pa zdrava prehrana in gibanje v primerni rekreativni meri, ker nobena skrajnost ni dobra. Kar zadeva pa čustev in ko ti je težko; zvezek v roke in pisat, pisat, pisat. Najprej daš ven tisto, kar se ti dogaja, potem pa začneš to zdravit. Govori s sabo oz. spodbujaj se, kot bi želela, da te drugi spodbujajo; ustvari prijazen odnos do sebe, ker preklemansko drži tole:

Od vseh ljudi, ki jih boš v življenju spoznal, si ti edini, ki ga ne boš izgubil ali zapustil. Kar se tiče življenjskih vprašanj, si edini odgovor in kar zadeva življensjkih problemov, edina rešitev.

To ne pomeni, da ne smeš hrepeneti po drugem, ker je vse to normalno, ljudje smo rojeni za skupnost; pomeni pa, da moraš znati biti sam sebi najboljši prijatelj in da moraš prijazno in lepo in s posluhom ravnati s sabo. Spoštovati svoje telo, ki ti služi in svoje zdravje in skrbeti za dobro počutje. Vse tisto, kar si doslej dušila s hrano ali s stradanjem, lahko pomiriš in potolažiš z avtosugestijo. Ostani močna in pogumna. Delaj na sebi še naprej. Vse bo še kul. Ptičica, tud jest sem oseba z močno voljo in preklemansko občutljivim značajem in vem, da sem s svojo psiho sposobna narest vse to, kar si ti, ker je moja psiha in volja močnejša od mojega telesa in moje kemije v glavi, zato tudi vem, da jo lahko uporabljam sebi v prid in si pomagam. Torej wellcome to the club, nas, ki se učimo primernega ravnanja s sabo in smo tozadevno pri vsej svoji občutljivosti že pravi umetniki. In tako delo se ne neha, lahko pa postane en čudovit izziv. saj pravim, ostani močna in odpuščaj si, če ti še kdaj kje spodleti. Bodi prizanesljiva do sebe, a vztrajna pri tistem, kar je dobro zate.

Drži se!

Maja

Heila.
Najprej bi se rada zahvalila vsem ki me spodbujate in mi stojite ob strani.  :rozicodam:
Moram povedati da sem bila od petka na smučanju in včeraj in danes sem imela težave, res sem se prenajedala samo še zdaleč ne tako kot včasih. Mogoče sem pojedla malo več kot normalno. Ampak danes zaradi tega nisem potrta tako kot sem bila do sedaj. Pac, bila sem na dopustu in se nisem tako hudičev kontrolirala. Sedaj pa je tega konec, konec je počitnic in zopet smo v realnem svetzu. Spet bo treba delat, delat, delat (tuki mislim na psiho ne na fizično delo).
Veliko mi jih je že reklo naj pišem svoja čustva pa jih nisem, vendar jih sedaj bom ker bo to mogoče tudi en korak do mojega uspeha.
ZMOREM!!!!!

Hvala vsem!!!!!!
 :rozicodam:

BRAVO Ptičica,vsekakor zmoreš!!! :wav:

seveda zmoreš  :oki:, kako pa drugače, kot - JA, zmoreš!  :) :rozicodam:

ptičica, kako gre?

maja

evo navijače:
 :wav:

Živjo!
Pa gre...sicer so padci in misli, da bi se nažirala. Samo sedaj vem, da če si vsak dan rečeš jutri pa res začnem je to večni jutri, ki se nikoli ne uresniči. Zato se ustavim in poskušam razčistiti zaradi česa bi se nažirala, zapisujem si tudi čustva in deluje!!!
Shujšala sem že 3kg in na to sem ponosna, čeprav se komu zdi malo. Seveda pa sem iz jedilnika črtala sladkarije, pice,...nasploh predelano in hitro hrano ter sladke pijače, četudi je to cocacola zero, ker ima umetno sladilo in ti dvigne raven sladkorja v krvi in nato ti skoz nekaj manjka. Sicer se še kdaj prekršim s kakim kosom pice im si moram dopovedovat pol ure da je to dovolj in da se ne smem nažirat. Pač ta hrana v meni spodbudi nagon žretja in se jo posledično želim izogibati.
 :rozicodam:

Ptičica, 3 kg v tako kratkem času je veliko.
Pa si prej dejansko mela preveč kg? skušaj skrbeti za to, da te iz ene skrajnosti ne bo zanašalo v drugo.

Če iščeš hrano, ki ti ne nabija cukr v krvi preveč gor, pa poišči knjigo z naslovom Nizka GI prehrana al neki tazga. Gre za prehrano z nizkim glikemičnim indeksom. Npr. ržen ali pol bel kruh vsaj, namesto belega itd.

To je super, da čustva skušaš potolažiti na drug način, ješ pa zato, ker veš, da je prav da ješ in ješ po pameti, če ti je poprej pa vse zbezljalo.

sama sem ravno včeraj tudi nesla neke lidlove čokoladke k brato, ki je imel ljudi povabljene, da smo mal porazdelil med več ljudi, ker bi jih v naslednjih dneh najbrž sicer sama pojedla. jest sem pa mal čokoladnega odvisnika in ko pade cukr in če vem, da je zadeva pri hiši...ni dobr. pa bi tud rada dala mal dol, ampak z gibanjem in ustrezno prehrano z manj cukra. to je vse naložba za zdravje. sam da ne gremo v kake ekstreme.

Drži se ptičica, mislim nate, javi se kaj.

maja

Heila.
Evo mene po dolgem času! Moram se pohvaliti, da gre odlično. Shujšala sem že 10kg, samo občutek imam da me spet vleče na stran hujšanja in stradanja. Ker bolj kot gre dolj manj jem, da bom ja veliko shujšala. Sicer za enkrat še ni krize ker moram še najmanj 15kg zgubit, sam nwem taku čudno mi je.... Ah pa sej bo! Držte se vsi skupaj in upam, da vam rata kar ste si zastavili!!!
 :rozicodam:

Ptičica,
mene skrbi, da so tvoji občutki pravilni... Dej se javi svojemu zdravniku ali psihologu, ki bo objektivneje ocenil tvoje hujšanje/stradanje.
Piši še kaj!

Ptičica  :clap:, samo ne prehitro, ker se ti kile potem lahko dvojno povrnejo, sem dala že vse to skoz. Tudi jaz ti toplo svetujem, da greš še k psihiatru in mu vso zadevo zaupaš, ker tole prenajedanje je samo v tvoji glavi in vsekakor moraš zadevo razčistiti.
Evo, jaz se matram že od septembra in uspelo mi je shujšati 23 kg, ampak ni fora v hujšanju, ampak v glavi, to je pa preklemano težko pozdravit, se pa vsekakor da.
Držim pesti zate in ti želim vse dobro :rozicodam:

Draga moja, tvoje hujšanje se mi zdi malo zelo naglo. Na veliko izgubljaš težo. Če si bila zelo zelo pretežka in si z normalnim načinom prehranjevanja normalizirala svojo težo je to eno, če pa opuščaš prehranjevanje in se ti je želodec že skrčil od tega, je to huda reč in samo druga oblika motenj hranjenja.

Bi mi zaupala prosim svojo višino in iz koliko kg si zdaj prišla na koliko kg? Resno me zanima.


Maja

ptičica, iz ene skrajnosti greš v drugo  :ne:

iz enega obupa v drugega  :nehvala:

moraš najti zmernost in potrpežljivost!

hitri koraki ti samo povečajo možnost, da se spotakneš in komaj pobereš ali sploh ne!

tako hitro hujšanje = slabo kot prenajedanje!!! čist ista zadeva, samo v drugi obliki! NIČ NISI NAREDILA S TEM, RAZN DODATNE ŠKODE!

Lp-Sofie  :rozicodam: