FORUM Nebojse.si

Imam par mesecev star profil na tem forumu. Tega sem ustvaril samo zato, da me ljudje ne bi prepoznali. Me je preveč sram govoriti o tej specifični stvari - podobi. O tem kar bom pisal sedaj nisem še nikomur, ampak res nikomur, povedal. Velikokrat sem si želel nekoga vprašati kakšen meni, da je moj videz, ampak nisem nikoli tega storil, ker vem, da ne bi dobil resnice. Ali bi ti lagal, ker te ne bi hotel prizadeti, ali pa bi ti lagal s tem, ko bi preveč poudaril stvari samo zato, ker bi te v tistem trenutku hotel prizadeti. Škoda, ker se ne moreš videti skozi oči nekoga drugega, da bi tako rešil vprašanje kakšen si enkrat in za vselej.

Danes me je en dogodek opomnil, da tega očitno nisem prebolel ampak samo potlačil v podzavest, kjer se je izvajalo na avto-pilotu. Govorim o tem kako sam dojemam svoj videz. V ogledalu si sam zdim še dokaj navadno. V njem iščem napake na obrazu pa mi nikoli ne uspe najti "aha, to je vzrok". Zdej ne vem, a to zato, ker sem že navajen te podobe (jo gledaš dan za dnem)? Ko gledam svojo sliko, bi jo najraje vrgel proč in zažgal. Če me ljudje dojemajo tako kot jaz vidim sebe na sliki, potem se čudim zakaj ne bežijo proč, ko me vidijo.

Danes sem se šel slikat, da bi imel sliko za na CV (da delodajalci povežejo CV in tebe, ko s tabo govorijo). Groza. Vse iz otroštva in mladosti je prišlo nazaj. Če pomislim za nazaj, sem vedno moral JAZ siliti v ljudi in ne obratno. Kaj če folk nima interesa zaradi čudaškega videza? To se še dobro spomnim kako nikoli nisem bil 100% ziher ali sem za druge ljudi grd ali ne. Ravno, ko sem dobil občutek "ja, sm normalen", se mi je VEDNO zgodilo, da me je nekdo zabil v podn s komentarji o videzu. Hecno je to, da so bili ti komentarji vedno posplošeni npr "kok si čudn" tko, da nisi mogel nič spremeniti. Če bi te jebal zarad, npr, frizure, bi to zrihtal pa bi blo mir.

Še hujše je kadar slišim predvajan svoj glas (diktafon, kaseta ipd.). Tolk je čudn. Meni zveni kot od kerga invalida (le-ti ponavadi govorijo malo hecno). Če bi mi kdo želel v trenutku odvzeti nasmešek z obraza, naj samo predvaja moj glas. Garantirano se bom počutil manjšega od miši. Preizkušeno.

Dons me je ta incident s slikanjem res sesul. Sem mislil, da sem napredoval, da sem mogoče malo izboljšal svoj videz po vseh teh letih, pa nič. Ne vem, če se je sploh smiselno trudit. Če ti Bog že da bedn videz, ti naj vsaj še vzame zavedanje. Ne vem če mi bo kdaj uspelo dvigniti svojo samo-zavest/samo-spoštovanje/samo-podobo (kateri terim je pravi??). :( :( :(

Ne razumem čisto. Ali res imaš drugačen videz (tisti ki odstopa od nekih splošnih norm), ali pa samo ti sam sebe tako dojemaš.

Ko govoriš o glasu, nas je malo, ki se jim ne bi zdel lasten glas "čuden", ko se slišimo na posnetku.  :kiselnasmeh:

Tako. Sam sebi si ti vse kar imaš. Zato se moraš začet bolj ceniti in spoštovati. :rozicodam:

Mogoče bi bilo dobro najti kakšnega psihoterapevta.

Resno pa dvomim, da je tvoja podoba sebe v ogledalu enaka, kot te preostali vidimo.

...In ja, tudi moj glas je meni smešen na diktafonu.

Pozdravljen!

Ko sem prebrala tvojo zgodbo, se mi je kar malo čudno zdelo,
kako se ti vidiš...res se vsak dan pogledaš v ogledalo in si se navajen,
kar pa še zdaleč, ne pomeni da je tvoj videz takšen, kot ga ti vidiš,
kot se ti ocenjuješ.
Nisi nič napisal ali te je morda kdo zaradi tega prizadel?
Kako te vidijo drugi, sigurno imaš koga, ki se z njim družiš?

Sicer je pa tako, nismo vsi filmski igralci, ki jih polepšajo,
smo ljudje taki in drugačni...a vendar smo ljudje.

Ha, slike so pa tako...ne ocenjuj se po njih, kajti slika lahko
človeka polepša ali pa na njej ne izpade kot bi si želel.

Vzami se takega kot si, bodi si všeč, sicer pa važna je notranjost,
ne pa zunanjost.

Tudi posneti glas se spremeni in to tako zelo, da se včasih niti ne prepoznamo.

Poskusi se malo o tem s kom pogovorit in verjamem, da ti bo lažje....,
predvsem pa se s tem ne obremenjuj... :oki:

 :) o, Mišek, kako lepo si opisal - mene  :A)... joj, kako sem jaz sovražila ogledala, kako groteskno se mi je zdelo, ko sem slišala svoj glas...  :strah: :predaja: :slabost: :palecdol: :sos: :dft005: res, ni da ni  :kiselnasmeh:

Stavim, da ja s tabo - no, s tvojo zunanjostjo - vse OK, stavim, da si v resnici zelo fleten  :rozicodam: . Je pa notranjost tista, ki je potrebna zdravljenja - namreč tekom let si si nakopal obupno nizko samozavest in negativno samopodobo ...


npr.? kakšen komentar je to bil? je možno, da se je beseda "čudn" nanašala na kaj drugega, npr. na obnašanje, ...?

Miš, glede videza se ne sekiraj? Moški se ne vrednotijo po videzu. Po tem se vrednotijo ženske. Poglej Jacka Nicholsona kako je grd paga ženske obožujejo. Poleg tega izgled žensk sploh ne privlači, če verjame ali ne. Si se kdaj vprašal zakaj so v glavnem ženske tiste, ki se izivalno oblačijo in ličijo? Si se kdaj vprašal zakaj tega ne počnejo moški? Ker to ni smiselno, ker ne vodo nič dosegli. Ko boš odločen, pogumen, samozavesten, dominanten, nesenzibilen, močan... Takrat boš priljubljen v družbi in med ženskami.

Jaz recimo imam lep obraz. Pa sem zato v družbi kaj zanimiv. Nič, ampak res prav nič. Kaj šele v ženski družbi. Tako, da če bi eventualno imel lepši videz ti ne bi prav nič pomagal.

Đizs noname. Sedaj več ne vem ali si čisto zblojen (živiš v svojem svetu), ali že provociraš. Če je prvo, te iskreno pomilujem.

Nesenzibilen, dominanten tip...  :ne:

Po tvoje je pravi moški neandertalec, ki vleče žensko za lase v svojo votlino.


Guess what. Danes smo ženske tudi rade "in charge".  In tudi rade pogledamo "lepega" in urejenega moškega.



P.S. Mislim, da vem od kod ti to danes.  http://24ur.com/ekskluziv/tuja-scena/vazno-da-so-mozati-kosmati-in-grobi.html

..hehe alexx.

..in tudi ljudi se ne etikira kot ta je grd ipd in Jack Nicholson je na svoj način lep skozi svojo karizmo in osebnostjo in to šteje.

Točno to, v tem članku je resnica.

Jaz v vseh tvoji dosedanjih postih NN vidim samo, da žensk ne maraš in imaš podcenjujoč odnos, kot do manj vrednih primerkov človeštva. V bistvu se jih pa bojiš. Strah se veliko krat kaže kot sovraštvo.


Miško. Še vedno največ velja tisto kar nosimo v sebi. Čustva. Na daljši rok se vedno pokaže "vrednost". Trenutno si v takem čustvenem stanju, da ne vidiš pravega sebe. Vidiš samo tisto, kar ne maraš na in v sebi. A to ni realna slika.

Drži se. :oki:

Poglej jih kakšne so, vendar... Ja prvi korak mi je pa res težko narediti, naprej pa steče. Do neke mere...

Moram nekaj pripomnit...v velikih temah se pojaviš Noname in potem debatiramo o tvojih izjavah in provokacijah, na tistega, ki je pa začel temo in rabi naše nasvete pa kar pozabimo...dajmo tukaj podporo miš-u, ki je v stiski  :oki:

Saj sem mu jo dal. Rekel sem, da se je brezpredmetno se sekirati zaradi izgleda, ker je moški. :)

mogoče pa ženske enako rečejo zate, ker si tako vzvišen in poln provokacij in zaničevanj žensk. Katera bi pa potem padala na takega? Nobena pametna, definitivno!!



Miško, ženske res rade pogledamo za lepimi , fejst tipi, ampak prava ocena je pa tista, ki šteje, kaj je v notranjosti .  Kaj ti bo lepota, če si pa puhel v glavi in sam vase tok prepričan, da si najboljši, najpametnejši, največji maćo. Za takimi se mečejo samo "lovače".
Je treba človeka spoznati, da se ugotovi če imata kaj skupnega, se dopolnjujeta, sta usklajena v veliko pogledih, če si resen. Neresni pa itak lovijo bejbe ali pa obratno samo za horuk :pomezik:


Pa zapomni si: "Noben človek ni grd!!!" :rozicodam:

Hm, samo, ce prav berem, je tema slaba samopodoba...

Bom še jaz odgovorila. S sicer malce klišejskim odgovorom, ampak stojim za tem, ker preprosto drži.  :)
Dejansko je problem v tvojem dojemanju samega sebe, ne pa v samem videzu. !
Vsi imamo kdaj pomisleke glede svoje zunanje podobe, ali pa bolj ali manj slabe dneve, ko bi si najraje poveznil kanto čez glavo. :) Sem pa tja kot največji nebodigatreba prileti še kakšna trapasta pripomba od soljudi, ki jo potem še toliko bolj resno vzameš in te prizadene. Torej lastno mnenje o sebi in opazke drugih delujeta nate z roko v roki, pri čemer slednje velikokrat generira prvo. Dobro je imeti super mnenje o sebi, kot neprebojni ščit, ki ga noben komentar ne more streti ... v teoriji! V praksi pa vemo, da je velikokrat žal drugače. Pa vendar, izhodišče je eno samo: samopodoba, samospoštovanje, samozavest! (Da le ne preide v pretirano samoljubje, heh.) Na tem moramo delati. Seveda v praksi velikokrat pride do tega, da naša samozavest popolnoma odpove (kot se morda dogaja zdajle tebi, kot je razvidno iz tvojega sporočila). In ravno tedaj se moraš vedno znova opomniti, kdo si ti, kaj pomeniš sam sebi, katere so tvoje pozitivne osebnostne lastnosti, nadalje da ti je dano to življenje, ki ga ceniš ... itd. In tedaj spoznaš, kako malo je pomemben videz. Kako postranska stvar je to ob tem, da imaš ti sam sebe rad – le kako bi ti potem lahko prišle do živega žalitve nekih nepomembnih bedakov!
Morda se bo komu tale »filozofski aspekt« slišal kot nepotrebno nakladanje, ali celo kot slaba tolažba. Pa ni! Kljub temu da živimo v svetu, obsedenem z videzom, jaz na to nikoli ne bom pristala. Kljub temu da seveda niti sama nisem imuna na zahteve lepotnih idealov in se tudi sama kdaj zasekiram (in je predvsem lažje bodriti druge kot pa sebe), pa na zgoraj opisanem stališču vztrajam. Naj služi vsaj kot osnova, temelj, kot nekaj trdnega in trajnega v tvoji samopodobi, pa čeprav jo kdaj razburkajo zunanji vplivi – naj ti vplivi ne prevladajo, ampak se vedno znova spomni, da je pomemben Človek in njegova notranjost, ne pa lupina.
Ker pa je v današnjem svetu težnja, da smo ljudje plehka vizualna bitja, kjer naj bi veljalo samo to, kdo je lep in kdo ne, naj ti odgovorim še s tega vidika. :) Nisi grd. Zagotovo ne. Pa ti sploh kdaj pogledaš okoli sebe in opaziš, kakšni vse ljudje hodijo po svetu? Raznoliki. Ne grdi in lepi. Raznoliki. In vsi vsakogar vidimo drugače. Nekomu boš všeč, drugemu spet ne. In če si imel kdaj slabe izkušnje s tem, da ti je kdo kaj neprijetnega rekel – kaj misliš, da so vsi taki?? Da vsi iščejo samo napake v drugih? Da te vsi vidijo enako (po tvojem mnenju morda grdo)? Ja seveda ne, no! Saj tudi tebi niso vsi ljudje všeč, kajne? To imej vedno v glavi – nekomu boš všeč, drugemu spet ne. In predvsem ne obremenjuj sam sebe s tem, kakšen vse da si in kako slabo izpadeš v očeh drugih. Zdrav razum ti pravi, da ti taka preobremenjenost s samim sabo samo otežuje vsakdanje življenje, npr. navezovanje stikov s soljudmi ipd. Sprosti se, sprejmi se. Ne pusti, da ti kakršnikoli komentarji o videzu pridejo do živega. Ljudje, ki žalijo druge, so največkrat sami zakompleksani. Kar je želostno, ampak nič jim ne opravičuje tega, da se potem znašajo nad drugimi. Samozavesten človek ceni sebe in spoštuje druge. Preprosta resnica.

Glede diktafona in poslušanja samega sebe. Obstaja čisto fizikalna razlaga. Tvoj glas na diktafonu malo spremeni sama mašina, povrh vsega se pa na diktafonu slišiš drugače zaradi potovanja zvoka: preko diktafona tvoj glas potuje od mašine k tvojim ušesom. Ko pa govoriš, potuje zvok po dveh poteh: od tvojih ust k ušesom + še znotraj glave, nekako znotraj lobanje. Od tod razlike v zvenu  našega glasu v živo (nam samim) in po diktafonu. (To sem nekoč prebrala in zanimivo se mi je zdelo, nisem pa 100%, da nisem kaj zgrešila in zamutila. :) ) Drugi nas v živo slišijo bolj podobno temu, kar mi slišimo po diktafonu (čeprav tudi sama aparatura naredi svoje). Ampak tega se ni treba ustrašiti, oni so nas navajeni bolj kot mi samih sebe in njim se ne zdi čudno tako kot nam. :) Vsekakor pa je to zadnja stvar, ki bi te morala skrbeti.

sem malo zašla s teme, ker me je prej odgovor tok razburil, sori miš :rozicodam:

Skratka, sem prepričana, da si čisto v redu dečko. Tudi sama si nisem bila vedno najbolj všeč, ko sem se pogledala v ogledalo, tudi sedaj si nisem vedno, vendar se imam vedno bolj rada in najbolj pomembno je to.
Glas pa itak, na videu, kaseti, groza, ko sem se poslušala, gledala, ampak tako se mi slišimo,vidimo, v bistvu je pa čist OK, to si ti, to smo mi.

Priporočam ti dobrega psihoterapevta, s katerim bosta delala na boljši samopodobi in samozavesti :rozicodam:

Dam Aged  :oki:, super povedano

Wau, Dam Aged! Ful lepo napisano! Sem že napisal cel roman pa sedaj nima več smisla, tako da zaenkrat samo toliko. :)

Hvala za vspodbudne besede, vsi. Se strinjam, da bi mi psihoterapija koristila. Na tem še delam (rabim službo, da si plačam).  :pomezik:

Dam Aged, lepo si razčlenila in pojasnila zadevo.  :clap:

Ti miš pa kar piši. Saj ni važno tudi če kaj ponoviš. Včasih človeku malo odleže, ko da svojo zgodbo na papir (hočem reči na virtualni papir). :oki:

da podelim še svoje izkušnje:
realno gledano nisem bila nikoli lepa...takim se ponavadi reče "je poseben tip"...
rojena sem, kot druga....za krasno sestro...

oče, ki je želel sina, me je mal  po moško vzgajal, zato nisem dala veliko pozornosti na svojo zunanjost...počutila sem se dobro v svoji koži...počutila sem se čisto OK...

problem je nastal kasneje...v puberteti, ko začne dekleta razganjati in je vsaka konkurenca drugi...celo jaz, ki nisem bila nič posebnega (na meni res ni nobene klasične lepote)...
tu sem "morala" ugotoviti, da je z menoj vse narobe: da imam štrleča ušesa, kriv nos, krive zobe, krive noge, čudno betico...itd...itd...
s stvarmi s katerimi se do tedaj nisem obremenjevala, me je začela obremnjevati okolica...ženska okolica...
z moško populacijo nikoli nisem imela problema...
fante sem si lahko izbirala, interes moškega dela populacije je bil velik, imela sem celo zelo lepe fante, ki so mi jih zavidala druga dekleta...

zakaj?

ker sem bila samozavestna, ker sem se sprejemala, ker sem vedla, da moja lepota ni zunanja....

če bi spremenila takrat karkoli na sebi...ne bi bila več jaz...menim, da bi se spremenila tudi karakterno...
vedno želim, da me ljudje VIDIJO...ne vidijo na zunaj...vidijo MENE...mene, kot celoto...
ne bi želela biti lutkica za v vitrino...

kaj je sploh lepota? a te silikonske ženske naj bi bile lepe? pa saj so vse enake...isti joški, iste žnable, isti nohti....en sam dolgčas...
tudi vrtnice niso vse enake...ene so rdeče, duge rumene, tretje pisane, četrte majhne, pete velike...
ampak vsaka je nekomu všeč

 :oki: :clap: :oki:

Miš, hvala za tvoj prispevek. Dobesedno je tak, kot da bi ga sam napisal. Pa še ravno ob pravem času je bil...

Jaz lahko rečem samo:
1) Če si res grd / nenormalnega videza, ti tega ne bo nihče, ampak res nihče nikoli omenil. Niti posredno. Vem iz primera enega sodelavca iz prve službe, ki je imel nek genetsko-medicinski problem (akromegalija?). Podobno, kot invalidu na vozičku noben ne reče, kak kripel da je. Ti si kao dobil neke pripombe na to temo, tako da si čisto normalnega videza.

2) Verjetno je vzrok nelagodja ob svojem videzu in glasu samo nenavajenost nanju. Za glas ti to mora biti jasno, glede na odgovore v tej temi. Verjetno so edini, ki se jim zdi njihov glas OK, radijski govorci in filmski igralci. No, oni se potem verjetno sekirajo, da mora biti njihov glas res 100% izpiljen in zapaničarijo ob najmanjši hripavosti ali piskanju. Za videz pa ... Če sklepam po sebi, se nisi nikoli kaj dosti ukvarjal z njim, tako da se nisi dosti videl v ogledalu od daleč in se posledično nisi navadil na to podobo. Veliko ljudi gre v puberteti skozi fazo, ko se kako leto ali dve non stop gledajo v ogledalu in jokajo nad tem, kako jim ušesa štrlijo, da imajo predolge noge itd. Ampak potem se navadijo nase.