FORUM Nebojse.si

starša, otroka, odraslega? brala sem o manični depresiji..a imamo mi iste blokade kot menični depresivci v down fazi? vsi? ker v nadaljevanju  je pisalo tudi o tistih, ki niso dobili nobenih spodbud od staršev..to bi naj bili dolgočasni starši..ne vem kam se naj uvrstim...prosim če kdo ve...  :rozicodam:

 :-[ ma, mi ni čist jasno vprašanje... sprašuješ, če smo koga odpikali? jp, smo...

Verjetno misliš na ego-stanja iz koncepta Transakcijske analize (TA).

Moje mnenje je, da uvrščanje sebe v teoretske koncepte kot take ne prinese rešitve.
Vsak človek je individum, s svojo lastno zgodbo ...
Biti v procesu psihoterapije, ki deluje po koncept TA pa zagotovo prinese nova spoznanja o sebi.

Če naši starši niso bili ljubeči in se niso odzivali na naše potrebe,
potem lahko naš notranji negujoč Starš ni dovolj razvit, je pa lahko zato glas notranjega kritičnega Starša zelo močan ... zelo odvisno od posameznika, kakšna sporočila dobva v otroštvu, katera od njih ponotranji in katera ne. Prav tako je v nas samih lahko zelo glasen prilagojen Otrok, dočim svoboden Otrok, ki bi si upal raziskovat svet pa je zatrt (in nam sproža anxo recimo) ..... Vse te vzvode svojega delovanja ozavestimo, raziščemo in nadgradimo skozi psihoterapijo.

vauuu aslan, zelo razumljivo in točno to, kar me je zanimalo


tnxxxxxxxx  :rozicodam:

Kje sploh preberete takšne stvari? Obstaja kakšna zanimiva knjiga?

Rozi, nekateri študirajo psihoterapijo :) in nam tako lahko dajo nasvet.Drugače imaš pa v knjižnici tudi dovolj knjig, kar povprašaj :rozicodam:

Če naši starši niso imeli dobrih vzorcev, ki bi jih prenašali na svoje potomce, potem ne gre pričakovati, da se bo otrok razvijal  v vse najboljše. In bo iskal sam že v fazi sodelovanja s straši ali brez njih ter na koncu prišel do določenih spoznanj v praksi, če se lahko obrnem na gesto teorije knjig, po kateri sprašuje uporabnica.
Prebirala sem knjige kot mala punčka, ki je ostala sama na svetu, sama s seboj. Skozi prakso sem le potrdila teorijo, čeprav z vzponi in padci, vendar sem z vztrajnostjo dosegla prakso, ki jo potrjuje teorija. Zato ne berem več knjig, temveč prakticiram le še prakso. Naenkrat se zaveš, kako je teorija drugačna od prakse. Slednja drži. Zmožen jo je vsak vpeljati v svoje življenje, čeprav je potrebno ogromno truda, da absorbiraš celoto. To vem, zato lažje živim.

In če kdaj povem resnico, ki ni ujčkanje tu gor, ne potrebujem pritožb, če me nekdo prizadane, se mi ne opraviči in se grdo na ta račun obnaša do mene. Tudi meni ni potrebno poslušati jokanja, pa ga toleriram. Ko ima nekdo nečesa dovolj. Pa morda nič ne stori zato, da bi se kaj spremenilo.
Kako gre tista, vsi smo si ralični, drugače občutimo, čutimo, delujemo. Mar moram požreti marsikaj, čeprav žaljenje, ker tako jamrajo tu gor, da pozabijo na druge, ko koga prizadanejo? Nisem predpražnik, zato ne dovolim, da se to izvaja iz strani uporabnikov.

Če bom blokirana prav, vendar je potrebno pogledati vse zorne kote, ko druga stran ne pomisli, da s početjem koga nehote užali, prizadane, ker ima sam s seboj težave.

Toleriram marsikaj, to, da me nekdo žali in prizadane, pač ne. Zato je na vsakem, da se zbrihta in pomisli, kaj bo s svojimi besedami podal sogovorniku. Nisem robot. Ne razumem, zakaj pritožbe, če nekdo sam nekaj stori in mu nekdo samo nakaže, kako se je obnašal do nekoga in je cela "veselica". Zakaj?
Vsak naj premisli, kaj komu z besedami nameni. Nisem se vtikala, dokler se niso začeli vtikati vame, v moja občutja in čustva.

Ne bom blokirana zaradi nekaterih, ki ne poznajo manir, ker se ne pustim teptati! Kot le ti v realnem življenju in le to prakticirajo. Prosim!

Če bi želela, bi storila cel halo že prvič. Pa ga nisem, ker razumem. Pa sem bila napadena.

Menim, da težave ljudi niso razlog, da se lahko znašajo nad nekom. Če sem se temu uprla, upravičeno, me pač blokirajte. Vsak pa naj pri sebi malo počisti, da bo uvidel, kje je presegel svojo mejo do drugega. :'(

Starš, otrok, odrasel... Če že vpeljemo ta koncept je treba vpeljati tudi to, da so vsi trije v nas različno prisotni in razviti. Recimo, če otroka že od rojstva nimamo uveljavljenega, potem ga tudi blokiranega ne moremo imeti. Nekaj nam je vsem skupno, nekaj nam je pač različno. Vsi imamo torej starša otroka in odraslega, vendar  različnih intenzitetah.