FORUM Nebojse.si

Ojla!

Sem nova, uporabniško ime sem si nadela Sofija iz sestave so-cialna f-obija.

Stara sem 32 let in ujeta v črno temo. Zelo na kratko: pred puberteto se svoje rahle invalidnosti nisem zavedala, ali pa sem se jo, vendar sem jo sprejemala. Bila sem priljubljena, sproščena, vesela, zadovoljna, s parimi prijateljicami, v družbi non stop in celo rada sem nastopala pred razredom.

Ko pa je prišla puberteta, sta me prijateljici zapustili, ker sta se obe odselili, ostala sem sama v razredu, postala sem žrtev medvrstniškega nasilja, ki se je odvijalo non stop 3 leta. Zasovražila sem se, vendar sem nekako sfolglala skozi življenje.

Danes, ko sem dokaj uspešna, pa sem po drugi strani en sam strah na dveh nogah. Navkljub zagotovljeni službi z visoko izobrazbo in urejenim bivanjskim pogojem (živim sama, s kreditom seveda), ne maram družbe, še med prijatelji mi je težko, kjer pa je gužva, pa itak umrem. Ne maram avtobusov, ker je preveč ljudi, ki bi me ocenjevalo, ne maram iti k zdravniku, ker me vsi gledajo, ne maram v trgovino, kjer je too much folka,...,skratka, kjer je eden ali več ljudi, sfriznem! V službi grem komaj na wc, preštudirano imam, kdaj največkrat gredo ljudje mimo moje pisarne, če slučajno koga srečam, se ustavim in brskam po telefonu, da gre človek mimo mene.

Ne vem zakaj sem taka postala in to me obdaja z grozo. Naj povem, da imam lahko dobre dneve, ko sem pred leti (po medvrstniškem nasilju) delala v službah kot študetnka/dijakinja, kjer je bilo treba veliko med ljudmi, pa nisem imelai takih strahiov kot jih imam danes. Najbolj pa me je prizadel dogodek, ko sem nekega dne, prihajala do moje mami, ki me je čakala v nekem baru, in ko sem mela občutek, da me ocenjuje, me je napadel sram in kar nisem mogla do jne. OBUP!

Skratka, ne vem kaj naj naredim, vem pa, da bi rada spet našla tisto samo sebe, ko sem se sprejela na 100% in kjer je prišla moja osebnost na plan. Danes, pa sem en sam strah. Vsi tisti moji sošolci, ki so mi odrpli vrata v sobo tesnobe, kamor sem sama vstopila imajo danes družine in so srečni, nihče pa ne ve, da so meni leta 1993-95 ubili del mene  :jok:

Lep sončen pozdrav! Sofija

Jaz mislim, da gre zgolj za motnjo, v samih findamentih tvoje osebnosti pa ne gre za nepotencial za socialno interakcijo. Mislim, da potrebuješ zdravljenje in ko se bo to uredilo boš spet odprta in zabavna. Vprašanja je le, to bodo bolj drugi vedeli, ali je tvojo motnjo povzročil kakšen dražljaj v otroštvo, ki te je tako zaznamoval, da je prišlo do kronične motnje.

Saj to je drugi največji problem; po kateri poti iti do zdravljenja?

Psihoterapevt: kateri, kam, kako, cena???  ??? :o :unsure:
Skupina za samopomoč  :oki: bi šla, sam ne vem, kje ste??? Mislim, vem, kje ste, vsaj po branju te strani, samo, rada bi, da mi kdo mal več pove, vaše izkušnje  :pomezik:

Sem pa naročila knjigo SF za telebane: upam, da ne bom ostala teleban z še večjo SF  :sesmejem:

sodeč po pisanju sklepam, da je precej vidna?


kakšen je pa drugače kaj vajin odnos? pa z očetom? pa z brati/sestrami? (če so)...

hja, kaj konkretno pa želiš slišat? jaz lahko rečem le, da je meni osebno kranjska skupina zelo pomagala

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=433&Itemid=66


 

Kar se cene tiče, je pri nas glavna razlika med tistimi s koncesijo in tistimi brez ("zasebniki"). Prvi so izredno redki in se plačajo iz zdr. zavarovanja (torej so "zastonj"), drugi iz tvojega žepa, cca. 40-80 € na uro. Več v http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,4362.0.html (http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,4362.0.html). Seznam psihiatrov in psihologov s koncesijo je na http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37 (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37). Mislim, da vsi od njih ne izvajajo terapije oz. vsaj na tem seznamu ni označeno. Zasebnike najlažje najdeš preko www.najdi.si - vtipkaj notri "psihoterapija" ali pa "psihoterapevt".

Med pristopi terapevtov so velike razlike, tako teoretske (metode različnih šol psihoterapije/psihoterapije, ki jih uporabljajo) kot seveda čisto osebnostne. Kaj točno bi tebi ustrezalo, se da žal zares ugotoviti šele v praksi, po par sestankih s terapevtom.

K tistemu od Arwen bi dodal samo to, da se je do sedaj že nekajkrat izvajala skupinska delavnica glede socialne fobije. Mogoče se bo spet kdaj. Nimam pa nobenih izkušenj ne s prvim ne z drugim.

Upam, da ti bo knjiga pomagala. Edino to bi ti svetoval, da se ne koncentriraj preveč na razne simptome in diagnoze, ampak na konkretne predloge, kako kaj narediti ali spremeniti.

Ojla!

Hvala vam vsem za odgovore.

Bom pisala mal kasnej k bom bolš volje. Lp

Nič ne hiti Sofija. Vse Sofije (Sofijci :sesmejem:) tega sveta te razumemo.  :sesmejem:

P.S. Oprosti na smehu, a tako je lažje.

se mi zdi, da če sm zdj s tem forumom odkrila par zelo pomembnih stvari o sebi in mojem lajfu, in kao pridobila nekaj upanja, se mi dozdeva, realno, da verjetn ne bom prišla iz dreka na travnik cvetočih rožic, ob družbi metuljčkov in ptičkov, z jasnim nebom s soncem obdan in toplim dežkom nastlan ;)

Po moje je vse brez veze in končno sm spoznala, da luknja je! 20 let! 20 let sem že bednik na tem svetu. Zdj pa še cvilim na tem forumu. Great

 :ne: potemtakem smo vsi bedniki al kako?  :kiselnasmeh:

jaz pa z vso gotovostjo in realnostjo trdim, da je tole
še kako možno in izvedljivo (v okviru realnosti seveda - ker dejstvo je, da ni vedno samo sonček)

Evo, danes sm tooooooook živčna tlle na šihtu, k er mamo eno predavanje in morm bit met folkom, da sm že skor na meji togotnosti - kar bi blo super, ker bi bla bolj "sproščena". Ob 8h mam upam, da preživim.

Arwen enkrat si me vprašal o odnosih z družino: z mami se super razumem, sam da je včasih živčna in se ne da vedno sklepat kompromisov, drgač je pa the best. Fotr je tud sila v redu, samo ..... pr njih doma je bilo logično, da se o čustvih niso pogovarjal, da je vedno igral žrtev (še tok bolj, če je bil kdaj res po krivem obtožen), da sta njegova starša v času spora tudi 10 let nista govorila. Tok o njima. Men je šele ne faksu potegnilo, kako čustva vplivajo na nas, in še bolj zatiranja le teh. Ko sem začela doma o tem govoriti namreč, da si povejmo, če je kaj narobe, ne pa da so zamere, tihe ure, jeza, ipd., in čez 5 let zvem za eno napako ki mi jo je zameril, se ni dal ravno pomeniti.

No sama sem videla, da doma ne morem ostati in da moram nujno ven. Sploh, ko sta me pri 30 še neki tok ponižala, da nisem mogla verjet, da lahko to delata. Da se razumemo: vse jima odpuščam, ker sigurno sta to počela nezavedno in tudi sicer skupaj držimo ko se kaj resnega zgodi enemu izmed nas - ampak tega je malo in zato tudi malo skp držimo :)

Skratka, delam na seb in zgolj sama sem kriva, da sem v stopila v svet groze, zosa in zmešnjave. saj ne hote ampak verjetno sem se spotaknila in vrata so se zaprla. Sedaj pa v temi iščem ključ - na tleh jih je pa vsaj 1000. Bom še odgovoril ana vaša vprašanja in hvala ker se pogovarjate z mano. Mi je lažje

Draga Sofia! Vem, boš mislila...klišejsko..ampak vem, kako se počutiš. Tudi jaz iščem ključ. Moj ključ do vrat, za katerimi so moji problemi. Ga hočem najti? Rešiti probleme? Ne vem... zdi se mi da nimam moči. Vendar pa..ko najdem ključ, bom kljub temu vrata odprla! Tudi ti boš izmed tistih 1000 izbrala pravega. Le zaupaj vase. Ti si! Prva! Potem je vse ostalo!  :ok: 

Oglasi se!  :rozicodam:

Ojla vsem!

Danes sem mal več prebrala vaše teme in skoraj v vsaki sem se globoko našla. Osamljenost, sure, itd. Se spomnim, ko nas je enkrat prfoksa vprašala če se kdaj počutimo totalno u nuli (misleč valda, da bodo naši odgovori "ja včasih"), pa sm po nesreč in še na glas zinla: "vsak dan!". Sicer so se smejali, ker so mislili, da se hecam, jst pa sem uvidela, da ni to fajn in da b blo treba kej ukrent. Kaj? Nisem vedela, ker sem vedno imela odg.: "ah, sj bo" al pa "sj sm močna". Aha, pa vidim, kam me je to pripeljalo. Ne bom spet rekla do bednega stanja, ker se ful sekiram, ko me je Arven vprašala, če smo pol vsi bedniki, na mojo predtrditev, da sem sama bedna, ker že 20 let travmiram. Nbenga nisem hotla žalt in vse kar bom rekla slabo, bo vedno in zgolj veljalo samo zame. Ne morem si odpustiti, da sem dovolila, da sem pristala v takšnem stanju kot sem!! Zakaj?! Mogoče zato, ker sem parkrat bila nemočna al pa so se me še v šoli fizično lotili, pa ko sem uspela ziniti za pomoč koga od odraslih (očeta, razrednika - moškega jasno), mi nista znala pomagati. Mislim, da sem takrat zaključila poglavje in svoj biser, sebe, zaprla kot školjka, ter verjetno hotela tako zavarovati. Namest da bi tiste sošolce na gobec pa bi mi potem mir dal. Potem sem se pa še krivo počutila, ko je v zadnjem razredu prišel v naš klas sicer moj prijatelj, in so se na njega spravli, jst pa nisem nč ukrepala, sam da sm mela mir. Ampak takrat so mi že pokazali vrata hudiča  :-[ Vedno sm trdila, da če bi mi takrat svetovalka ponudila pogovr, da bi šla. Tako pa nbenga nisem mela, še danes ne; še huje, jst moram domačim pokazati, da je prav da se o čustvih govori in se jih ne taji. Že rak živžga o tem, da bo pršu, če bomo čustva tajili in se notranje žrli; moj fotr sicer nekak napreduje v tem, samo še vedno pa tako izrazito zna pokazati, kdaj mu grem na k.... 90% svojega časa je siten, tečen in gleda s tistim prezirom. Pa dobro, ne bi analizirala o njemu, samo, jst svojemu otroku tega ne bom nkol naredila. Tko pa sem se skozi lajf prebijala ob družbi svojih živalic, ki sem jih imela veliko in so mi dajale svojo ljubezen, nežnost, igro, skrb, veselje. Tako malo je potrebno, da si srečen in isto tako malo, da se vrzeš v Ljubljanico.

Mogoče tudi najbolj zamerim (čeprav sem parkrat rekla, da sem odpustila, ampak če kaj še nisem, delam na tem), da sta mi lastna starša govorila naj ne hodim grdo!! Kako pa naj ob diagnozi?? Pa četudi bi, se človeka vzpodbuja ne pa zatira. Tudi oče ni nikol hotu priznati, da sem hodila v srednjo šolo za invalide - navkljub dane končnai 7 st.iz. in tudi z zaposlitivijo (nočem se hvaliti, ampak povedati, da sem tudi napredovali, kajti nekateri invalidi resda končajo faks, vendar so otoroka silili v študij oni, pa če zmmore ali eni, potem pa še na učitelje pritiskajo. V živeljnu pa se ne more zaposliti, pa ne zaradi fiz. omejitev temveč umskih). Tudi mojo karto za invalide prime kot bi jaz žnoder.

Ko te zadeve prežulim, me je pa tudi grozno strah prihodnosto. Vedni skrbim kaj bo, kako bo. Za lastno zdravje sem en sam panik, pa čeprav mi nkol ni nč blo  :A) Ko sem imela zdr. pregled, za eno življensko zavarovanje, sem šla raj prej kri darovat, prvič, spustit 4dcl krvi samo za to, da ugotovijo, ali imam AIDS, hepatitis in ne vem česa še. No, ko nisem mela, sem šla sproščeno na ta zdr.pr. No, pri darovanju bom pa le ostala in zdj v novembru grem spet. A čem o tem, kakšna kriza je med folk it? No pa bom. Srečo sem imela, da je bilo bolj prazno in sm bla kr sproščena. Sj kadar srečam koga iz facetoface, itak gledam nekam drugam, da ne sfriznem. No, ko pa sem hotela izbrati ležalnik, kajti vedno izberem stvar na koncu in čim bolj v kotu, me sestra da na sredino. To je tko kot bi požar gasil na sredo!! Obup. Ampak ker je blo bolj prazno, je še nekak šlo. Ampak glejga zlomka. Sestra misli ostat ob meni, kar pa meni to ne ustreza, ker hočem bit sama. Pol pa pride še druga in se hoče pogovarjat z mano, jst pa že čutim kuhanje v sebi in strah. Pa še sedeli sta kot da sem v sendviču, plus poza sedeža na sredini in sm kr hotla kri dat v šusu, sam da grem. No, nekak sem preživela, se odpuzala ven na varno in skratka, preživela.

Tudi danes na seminarju v službi, sem prišla 10 min prej, da preverim okolje. Mize in položaj stolov. Ker je bilo v krogu in z mizo, mi je bilo OK, kajti krog brez mize, mi je smrt. Problem imam, ali se usesti bolj ob predavatelju, pa ga lahko slabše slišim, pa še folk mam za sabo, kar tega ne prenesem, ali pa zadaj, in imam vse na vidiku, poleg tega imam blizu izhod, da grem lahko ven brez da bi mi bilo treb it mimo vseh teh ljudi. Tako, da se vedno usedem zadaj :) Šlo je OK, samo ko je bilo konec, in nisem prva zapustila sobe, me je zajel strah-pred-joj-gledajo-me, in sem čakala na luknjo, da spizdim ven.

Evo toliko za danes, upam da nisem zamorila preveč, samo danes k sreči nisem bila trnuljčica (kadar ima sila napet psihoday, me po šihtu zmanjka in spim, spim, spim). Oz. me je nekaj lizalo in za to pikico je vredno živeti - moja kužika. Včasih imam grde pomisleke, da sem si kupila karto za daljše življenje, ko pa bi brez karte lahko ga takoj končala. Khm-nevemzakajtako bom že zvedela ;)

Lp


Sofi vas ma rada  ;D

Iz tvojega zapisa se čuti, da pravzaprav imaš rada življenje in vse kar ponuja, če le ne bi bilo ljudi, ki "gledajo" vate. Veš vedno bodo ljudje s predsodki. Na tebi pa je, da to sprejmeš. Da vedno bodo ljudje, ki te bodo "gledali, ocenjevali". In to je pri vseh enako, tudi če nimaš težave s hojo, tudi če si vizualno tipi topi. Nikoli ne boš vsem ok. Vendar tisti ljudje niso pomembni. Pomembni so tisti, ki te sprejmejo. Za ostale pa se bo potrebno naučit, da sicer obstajajo, ampak naj ti bo vseeno, če imajo oni problem s sabo in polni predsodkov.
Mislim, da si na super poti že s tem, da si se pridružila forumu. :oki: Tudi napotnico si šla iskat. Počasi boš napredovala in vem, da boš zmagala tole bitko!
Do zmage pa ti bomo že nekako stali tukaj ob strani.

Ne bi bilo slabo, če bi se res priključila kakšni skupini za samopomoč. Že pogovor o svojih travmah, strahovih, o sebi... zelo pomaga. Boža dušo ...

Srečno Sofija!

lp, soncnica

PS: kar se izživljanja sošolcev tiče: mi je znano. In ne samo par let, ampak kar celih 8-9 ...

Sofie  ... baby ... we love you!  :kermit:



Drž se!  :wav:

Pa zapomni si še nekaj. Tisti, ki se bo primerjal s tabo in iskal napake v tebi... To lahko pomeni, da te ima rad. :oki:

Sofia, tvoja zgodba nikakor ni prijetna, ampak moram ti napisati, da veje iz nje
ogromno energije in pozitivizma, pa še tako nekako, kljub težkim trenutkom, si jo prav humorno začinila. :)

Vidim te, kot eno pozitivno osebo in vesela sem , da si zašla med nas,
kadar ne bo nikogar, vedi , da smo tu mi, ki ti bomo stali ob strani.

Korak si že naredila, zdaj naredi še drugega in zavedaj se, da boš zakorakala
v srečno življenje.  :clap:

 :rozicodam:

Hehe, le kako bi lahko. Tvoji prispevki so tako osvežujoče konkretni in jih je prijetno brati. Še posebej, kadar najdem v njih odseve stvari, ki jih počnem tudi sam. Za piko na i pa iz njih veje prijeten zmerni optimizem.

Vso srečo!

Dragi moji!

Danes sem cel dan razmišljala o...kom kej...VAS! Naj vam prvo zaupam, da imava z mojo psičko obmesečnico, 1 mesec, kar sva prvič ble skp in prespali v novem domeku. Sicer sva zdj kot dva vampeža na kavču, ker sva si dali duška in se najedli dobrot  :P OK, do naslednje plače bova jedli pelate, če bo 13. plača, pa bova morbit lahko začinile s česnovo začimbo hihi.

No, zaupala bi vam še nekaj: kot veste, sem sila rada v družbi in gneči, kar hrepenim po pažnji in se kar tresem od navdušenja; tresem se res, hrepenim po miru in kar megli se mi od groze. Vendar sem tudi tukaj "čudna" (saj niti ne potrebujem dajati izraz v narekovaje, ker sem uiber čudaška): ko sem delala v službi, ki je moj foh, sem se po 1,5 letu sprostila in vzela sodelavce za svoje. Bil je piknik in prvič v lajfu sem se prijavila za šport (sicer itak sploh čudež, da sem šla). Prijavila sem se za pikado. Skratka, bili smo tam, bila sem vesela, tudi hrano sem si uspela znositi za mizo (odkar mam strah pred družbo, se mi roke tok tresejo, da ne morem nesti hrane, kaj šele pijače). S kančkom prevare sem hrano nesla in sicer po principu nobel-food, ki je ogromen krožnik in trije grahki :) No, ko je bil čas tekmovanja, sem si rekla, kar bo pa bo. In kaj se je zgodilo - naša ekipa je zasedla (z mano btw) 1. mesto!!! Kjer sem bila jaz, je tista ekipa obvezno izgubila, sedaj pa to. No, potem sem službe menjala, ne po moji krivdi (skoz sm nadomeščala porodniške). V predzadnji službi (ni moj foh), sem se super ujela s sodelavci, radi so me mela in blablabla. Sam jst nkol nisem šla z njimi na pijačo, še to 2x dol v spodnje prostore, ko sem jaz častila (beri: bila sem prva dol, in zadnja gor, vse, samo da mi ni treba med družbo špancirat). Skratka imajo me za super sodelavko, jst pa v sebi skrivam bolečino, sram in jezo, da ne grem z njimi žurat. Pa se 1x opogumim, da grem z njimi na piknik, pa je blo tko tko, ker so vsi ti moji, poznali še druge kolege iz drugih sektorjev, jaz pa samo iz našega, zato so se presedali....skratka, znašla sem se v čistem 100-tem sektorju, med samimi deci, po hrano sploh šla nisem, pogovarjal so se o nogometu, pride končno ena punca, si mislim, super, bova kakšno rekli, pa je bla fuzbal fun, pol veste, kaj sem rekla. Skratka bila sem sama kot česen, še bolj v depri. Pa še lačna.
Zdaj, v novi službi (ni moj foh), kjer sem že pol leta, je tud kar ql, vendar se ne morem nikakor sprostiti. Vsi so prijazni, jaz pa k nuna Agata, s stisnjenimi ustnicami. Sicer komuniciram in tudi kdaj se nasmejimo, vendar, ko je bil piknik, nisem šla. Nisem zmogla. Sedaj me vabi predzadnje podjetje (kjer sem malo prej opisovala o super sodelavcih), pa me kar črviči, pa tako rada bi šla. Povabil me je na praznovanje roj.d. sodelavec iz te firme, in nisem šla. Ne morem! In zakaj zdj stokam? Eden izmed vas bo rekel, da zakaj ne preberem tistih zadev, ki mi jih je posredoval, zato mu sporočam, da bom, vendar rabim mir in čas. Tudi eno knjigo sem tako brala, prvo poglavje sem premlevala pol leta v sebi (in kar(!) uspevam), ko je bilo drugo poglavje o naši preteklosti, še zdaj nisem prebrala. Knjiga pa ima 18 poglavij!!
Skratka, glede tistega piknika bi probala iti, pa čeprav lahko umrem, saj bo tam 200 folka. Probala bi poklicati 2 sodelavki, ki sta mi best in da bi skupaj šli. Potem bi bila bolj sproščena - al pa če ruknem prej 5 štemperlov. Potem bom verjetno še karaoke pela ;) Hočem povedati, da kdor bere moje izkušnje, da bi mu rada tudi pomagala s tem, kako jaz rešujem določene težave. Skratka, skoraj vedno načrtujem kje bom in kako bo. Prostor je zame odločilen, kajti če vstopim v prostor, kjer smo si iz obraz v obraz, je z mano tako, kot bi sneženi mož vstopil v pekel. Če pa vstopim v prostor, kjer mi ljudje kažejo hrbet, imam tudi čas, da odmislim slabe misli in celo uspem priti do klopce. Brez da bi se tresla kot vibrator :D
Moram povedati, da vse kar sedaj spravljam ven iz sebe, na "papir", da nekak to zavedno vem, mislim pa, da v podzavesti ta prava videnja ne pridejo zaradi vozlov iz preteklosti, ki jih nisem odvezala. Ne vem. Skratka, čez vikend me čaka knjiga SF za telebane, vzela pa si bom tudi velik časa za linke, ki so mi bili posredovani od ene dobre duše. Poročam, kako se soočam s prebranim. Če me pol leta nau, spet razmišljam o prebranem hihihi.

Pozdravček, in smejte se fobijam v brk!!! T.

 :) si se že prijavila na srečanje damovcev?

A srečanje v živo??!!??  :seznojim:

Dobro jutro vsem! Petek je in mislite na to, da boste dobre volje - pri nas je toook pihal veter, da če ni mene odpihnilo, je pa madeže z moje duše  :sesmejem:

Neki bi vas vprašala in sicer, glede na to, da že skoraj ves teden hodim spat ob 1h, vstajam pa pred 5h, sm še kar dobra, in ker razmišljam res non stop o fobijah, vzrokih, znakih, počutjih, ipd., kaj če zame ni upanja?

Mislim, poglejte, kaj če jaz vem vzrok svojih težav (pa ne da bi bla pametna k sto mater), ampak do rešitve vseeno ne pridem? Kaj če obstanem na mrtvi točki? To sem danes razmišljala med vožnjo v službo in skoraj zapeljala na njivo matr. Sploh ne vem kaj naj naredim??? Po eni strani nekaj vem, po drugi opažam in spoznavam na novo, in če sem prišla do konca, kaj zdaj? Če nisem, potem mam še cajt al kaj?

  mhm

ja, pa je

V živo, v živo...A se boš na mrtvo fajn imela.  :sesmejem: In vedi, da še niti eden  podoben tebi ni umrl. Tudi ti ne boš. Imela se boš lepo, spoznala sotrpine in komaj čakala naslednjega snidenja z nami.
Prijavi se čimprej.

uf, kar nekaj pomembnih podatkov se tule skriva

Kaj Arwen  :-\ (zdj me pa že skrbi)

a kaj, ja, vse....


... in ne, ni samo to 
razlog za trenutno stanje ampak soslednje vseh dogodkov, ki jih opisuješ...

pa sem spet pri "20 letih trpljenja" in "nikamor ne pridem"...

... zato pa sem se nekak sedaj odločila, da temu naredim konec, tako ali drugače.

Kajti kokr me zdaj matra, me še nkol ni in in tudi sita sm že tega vsega. Kot sem rekla, jutri začnem prebirati knjige, v ponedeljek grem k zdravnici in poročam

/pliz, vzpodbujajte me, ker zdravnikov se osebno zelo bojim saj imam same slabe izkušnje že zarad diagnoze in so mi res trn v nohtu! Da ne omenjam čakalnice polne folka  :color:/

Pozdrvček....Sofi

 :oki: in nestrpno čakam poročilo!  :rozicodam:

matr, komi se spravim poklicat in izustit kaj želim......................pa dela v sredo popoldne grrrrrrrrrrrrrrrr

no, bojda bo v sredo naliv, pa nau tok folka in bom sama ? HOPE

Evo potrjeno naročilo za sredo pr zdravnici  :o

upam, da nam tam sedela kot Stephen Hawkins

 :oki:

Arwen, prestavli so mi na ponedeljek ob 17h.

Že tko se morm ful psihično prpravt, pol pa sprememba, ki niti slučajno ni dobrodošla za ljudi s pretirano živčnostjo!! Grrrrr

In zdj do pon. spet tuhtat in tuhtat in tuhtat, pa nč stuhtat ;) Bemti!

ja, ok, pa pač v ponedeljek... bova pa do takrat skupaj na trnih  :) ma itaq pa vem, da bo vse OK  :oki: :rozicodam:

Well. Očitno je ponedeljek dober dan. Tudi jaz sem naročena, pri psihoterapevtki sicer, pri zdravnici itaq ni kaj dosti za diskutirat. Sofia, nič kaj preveč ne tuhtaj, vzemi robčke s seboj, delaj se, da nikogar ne vidiš in meditiraj/sanjaj kaj lepega dokler si v čakalnici  ;D

Lp, A*

Sm raj drugo varjanto nardila -

kontaktirala sem eno psihot. in čakam, da se dogovoriva za termin  :)

Ne zaupam državnim zdravnikom in psihiatrom. žal! ne bom pa 3x ponavljala in razgaljala svoje duše kot kaka cheap cipa. No.no.no

A misliš, da ti bo druženje z bežnimi znanci in čebljanje z vsemi fejk vljudnostnimi nasmeški res tolk koristilo, kot misliš, da ti bo?

No, če imaš s sabo družbo, ki jo dobro poznaš, potem gre a ne. Sam, da nis pol tam ko en trotl in kao "making friends"... kao kao kao

 :zvizgam:

nism šla na ke, ker bi itak umrla.

vmes, ko sm razmišljala, kok sm smotana (najmilejši izraz sm dala namesto najbolj močnega v neg.smislu) in gledela proti vratom, kjer je zabava, kot zapornik skozi rešetke svobodo, sem pomislila, da kanček dobrega pa sm le nardila danes - zmenila sem se za termin, kjer bom jaz tokrat sekirala, nažirala in odirala SF.

V sredo 24.11. ob 9 uri imam prvo pohajkovanje po stopnicah piramide do vrha na svobodo. Psihoterapijo!!!

Hja, vljudnostne fraze... Tega tudi jaz ne prenesem. V prvi vrsti je pomembno, da se zavedaš kdaj gre za vljudnostno frazo in kdaj za iskreno.

Kaj veš, Liber... Morda pa Sofia sreča kakšno osebo, s katero si bosta simpaična in sčasoma postala iskrena drug do drugega.

Na začeteku vsakega poznanstva je težko takoj biti "iskren". Neke osnovne vljudnostne fraze za začetek pač pašejo zraven. :kiselnasmeh:  Ne da se drugače. Nekako je treba prebiti led, a ne da. Potem pa itak počasi ugotoviš s kom imaš določene stične točke in skupne interese.
Takoj, da bo vse "kliknilo" pač ni za verjeti.  :ne:

Bravo Sofija, res sem vesela zate.... :rozicodam:

Res res, mal družbe pa že, sam kolk pa vas je takih ki na taklih piknikih res koga spozna in kolk je takih, ki sam gruntajo kako bojo spokal od tam?

Pravm pač ...

Dobr trenutn je sistem pač tak. Da se srečujemo na nekih eventih. ma sej js itak sem že zgubu mal kompasa .. ne me poslušat  :nazdravje:

Hvala Toja in ostalim!

Sicer, sem si nakopala še en strah več, tokrat zavedni, ampak kup pepela se ne sesuje, če je še en prah več.

Ko ga bom pa razpihala, je pa že druga zgodba....  :oki:

sam počutim se pa toooooooooooooooooook negotovo in obupno

Liber.... eno je, če nisi tok v downu ali pa si in si alkoholik (pol folka je blo že pijanga), in greš res na tovrstne zabave zgolj iz negativnega egoizma (ješ,piješ,greš) ali pa, ne uživaš in se prisiliš da greš.

Jst, če hočem it, grem in če nočem, ne grem. Ko grem, sem tam zarad ljudi, ki jih poznam, se hočem pogovarjat in zabavat, ipd. To je iskrenost. Da si tam s srcem in z dušo, ne da se delaš, da ti je ql, nasledji dan pa kurcaš naokol, kok je blo zanič.

Danes pač nisem šla, ker je bil strah in občutek lastnega nezadovoljstva večji od želje. Fotr me je silu, da grem, pa mat tud, jst pa sem rekla tokrat prvič, da mi ne paše! Nisem hotla povedat direkt zakaj ne (SF), ampak sem rekla, da jote mi ne paše jest, pogovarjat se pa itak ne moreš, ker je muzka preglasno. Da imam raje piknike zunaj, kjer se lahko presedlaš in tudi pogovarjaš. Zdaj me lahko držijo  za jezik  :)

Je pa res, da lansko leto sem šla na to zabavo, na katero danes nism, vendar sem sedela z drugimi, ki jih sploh nisem poznala. Po hrano valda nism šla, ker sm bla živčna, pa tudi prinesti jo ne bi mogla do mize. Tudi na lansko letnem pikniku sem bla, kjer je blo tud bl tko tko. Spet nbenga od mojih, mal sm se uspela prebiti skoz grupe ljudi, čeprav mi je blo ful bad.

So trenutki, ko še grem med folk in ko me že sam en zmoti, pa sproži signale živčnosti ipd. Vendar mislim, da če zdj ne bi storila ta korak, ko sem se prijavila na forumu in že kar delček sebe dala ven, pa v sredo s to psihot., da bi na koncu bla sam še za križ kot Jezus!

nn, toliko vez kolikor piknikov a ;)

 :unsure: Kaj?

To je večumno.

sj sm narobi povedala  :sesmejem: hotla sm rečt kolkor piknikov tolko vez  :pomezik:

vsakič ko je kak piknik, sklepamo srčke  :srce-utrip:  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

to se hecam valda, da nau kdo kj resno mislil  :pomezik:

Jaz pa mojga sem na službeni zabavi spoznala in sva ravno včeraj imela 4 leta. Tako da.....se da, vidite.... :-*

Ribica

Nekaj bi še dodala okrog mojega doživljanja sveta in se opravičujem, če morim, sam moram ven dat in to lahko samo tukaj.

Odkar sem začela sem "hoditi", mislim, da se je "zver" v meni prestrašila, da grem po pravi poti, da jo odženem in me sedaj še bolj trga kot sicer.

Prej, ko nisem tako intenzivno razmišljala o sebi, ko sem stvari potlačevala in tlačila do konca in čez, sem nekak funkcionirala, edino občasno sem tresnila na tla, pa še pohojena bla, ampak sem napol vstala in se spuzala dalje.

Danes pa, ko razpredam o tem, ko se z vami pogovarjam in odkrivam, ko mi nekateri od vas resnično namenjate ogromno časa (biljonkrat tnx), sem čist prestrašena. Roke se mi skoz tresejo, diham pa tko plitko, kot bi šparala z zrakom za nevemkajže. Zalotila sem se tudi, da je moj pogled kot pogled moje drage pokojne kužike, ko je umirala in preden je umrla. Ena sama tuga in razočaranje. Vendar ko sem doma, sem dokaj zadovoljna, čeprav imam občasne napade depre, vendar čutim, da sem na varnem. Ko grem iz stanovanja na sprehod, misli že blodijo. KO pa sem v službi, pa itak crkujem in trpim.

Opažam tudi, da čeprav nočem misliti na smrt, me zvok vlaka neznansko privabi, ko se vozim v avtu, razmišljam o nesreči, ko se fenam, pomislim na elektriko - čeprav sem se zavestno odločila od zadnjič, da ne bom o tem sploh upala pomisliti. Saj ne, spontano me zvleče ke.

Mislim, da je sreda moja zadnja postaja. In spet mi misli begajo (pa nisem po naravi panik, sploh ne - če se kaj groznega zgodi, sem kvečjemu tiho in pr dmah od groze) iz ene skrajnosti v drugo: kaj če jst vem čemu vsa ta motnja in bodo rekli, ja ne moremo ti pomagat, ker vemo vzrok, po drugi strani pa, da bi rekli ah saj to ni nič, vzem babyčaj in pejt spat pa bo OK. Pa si mislim: dokler imam občutek, da strahu ne obvladujem je to to - oz. da čutim, da strah obvladuje mene. Torej je le potrebno iskati globje odgovor mar ne?

Opažam tudi moja nihanja razpoloženja, od super dobro do super slabo - in to ne samo v enem dnevu, temveč lahko tudi v 5 urah.

Danes sem tisti svoji edini prijateljici povedala, da bom šla na PSHT, pa še to sem zmogla samo sms poslati - počutila sem se za sekundo človek s težavo, potem pa bi najraj vse skenslala, ker sem pokazala ranljivost in ne vem kaj še.

Marsikdo bi rekel, da če imaš otroka, imaš razlog živeti in zakaj travmiraš v tri krasne, ali nakup stanovanja, spet, kaj bluziš, ali zagotovljeno službo - ja, res, je, te stvari so lahko bilka opore, vendar močnejši kovinski ročaj, kjer plezaš po gori, pa je potreben ob reševanju psihe. Takrat šele vidiš, kako je pomembno, da so motnjeno nemoten. Ali, da je duša mirna. Kako zelo pomembno je notranje ravnovesje, notranja harmonija, notranja uglasitev, se pokaže, ko ti nč več ni pomembno razen smrti. In poskušaš zmagati, da ne obupaš, potem da preživiš vsak sleherni dan in šele nazadnje, da zadovoljno živiš.

Pomembno je imeti družino, partnerja ali kogarkoli, ki te spodbuja in te ima rad.

Takrat se iz dreka spet vrneš v okolje, prenovljen, z izkušnjami in novo notranjo močjo.

Sedaj pa si grem narditi kopel in čez čas se javim na čvekčvek-u.

Pa še enkrat eksjuz, ker sem morila - nimam nbenga, razen foruma!!  :srce-utrip:Sofie  :srce-utrip:

Dober večer!

Sem rekla, da bom šla spat ob 23h, pa mi ni dalo miru, da še malo opišem stanje pred big-day-P (psihoterapija).

Danes v službi mi je bilo najtežje in nikoli se nisem tako počutila, da je s psiho navzdol šlo še s telesom. Ponavadi je bilo eno ali drugo, ne pa skupaj. Že začel se je dan fascinantno, sam še diamantni prstan v šampanjcu je manjkal.

Zbudila sem se velikoooo prepozno, pred ščetkanjem sem dobila preblisk o obupu, pa ravno sem bila skulirana, se ustrašla, pozabila zobe ščetkat in skor ščetko pojedla, in razmišljala čemu take misli. Seveda, film dan pred tem o ljubavi med ljudmi in sreči oh in sploh, medtem, ko jaz tukaj sama ždim kot prepeličje jajce v zmajevem gnezdu.
V službi pa obup!!! Tema v duši, tema v glavi, tema v srcu in tema v pljučih, roke težke, komaj sem opravljala delo. Noge čist lahkotne, kar pomeni, da sem bila živčna, preveč, v duši se mi je pa itak dogajalo kot bi si Guliver z mojo dušo brisal rit!! Potem še par pikrih opazk, kajti če nimamo plošče za pikado, nastavimo mene in puščice opazk letijo kamor pač letijo. Zakaj nič ne rečem, se ne branim ali postavim meje? Že odgovorim nazaj, vendar če ima človek preveč problemov sam s sabo, se mora znest na drugega; in to takega, ki ima tudi milijon problemov, vendar se ne znaša na ostale. Zato mi je zadnje čase sekret prostor miru (zanimivo, prej sm tolikokrat drek povezovala s sranjskim stanjem duše ipd., sedaj pa bova frenda??!!) - ko grem tja, se zaklenem in samo sedim ali stojim pri miru, se naslonim na zid in meditiram! V cekretu!! Pa kam sem padla!!

Po službi oz. doma s svojo pikico in mojim forumom, sem sproščena in nekako pomirjena. Kot sem že opisala v drugem postu, na tem forumu srečujem izjemne ljudi, kjer je toliko pozitivizima nakljub naši žalosti in drugih tegob, toliko je bodrenja, vzpodbujanja, lepih misli in besed, da se kar čudim. Čudim se, da je človek lahko tako dober, ko pa se ga "bojim", ker mi je naredil tako "zlo"!! Ampak tukaj mi je varni pristan, še bolj kot doma prej pri starših - me posvojite?  :)

In jutri še en Vegradov dan: ko se v službi matraš in delaš v dobro, pa to ni cenjeno in še namesto plačila dobiš krivične obtožbe s sprenevedano prijaznostjo!? Jutri dodatnih 8 ur, katere mi je že sedaj muka. In to samo zato, ker imam v sredo nekaj, kar bi morala imeti že pred 20 leti, ali prej. In sedaj, bom prišla k rešitvi vsa zlomljena, pohojena, obupana, razočarana, prizadeta in še vsaj 50 podobnih pojmov - z velikim a tihim upanjem, da mi uspe! Da se lahko vrnem takšna, kot sem bila ustvarjena in ne kot so me prikrojili grdi dogodki. Čutim sram in poraz, kot že neštetokrat, vendar s to razliko, da čutim tudi kanček zmage, poguma, uspeha, sreče. Naj ne bo to fatamorgana! Naj ne bodo to sanje! In še manj nočne more!

Naj bo to nov začetek - katerikoli že.....

Pozdravček....Sofie

p.s.deklico še vedno držim in je ne spustim

Poročam glede prve, t.j. spoznavne psht:

Prvo kot prvo, me je zmotilo, da moraš biti bos, kajti jaz se v čevljih počutim varno. Seveda sem se po muki sezula, potem pa izvem, da sploh nisem na ta pravih vratih in da imajo 2 vhoda, ki sta med sabo oddaljena 50-100m. Ok, grem na prvega, sezut in odplazit se v sobo (natikačev, ki so jih imeli, ne morem nositi).

Spoznam gospo, soba zelo(!!!) prijetna, tepih (zdaj vem, zakaj sezuti se), barve zidov marelična, strop bel (čisto taka kot moja bivša sobica), sedeži fajni, čeprav sem se usedla kot pijanec, ker me je že vhod v sobo, bos, psihično izmučil!! Ampak sem tudi ugotovila, da sem sproščena  :clap:

Sedeli sva pa kot puščica: gospa odprta, jaz pa pravokotno in čim bolj stran :) Ko je rekla, da zdaj pa lahko začnem.....pa TEMA! Nisem mogla. Ker je bila na desni, sem pogled usmerila levo in preštela vseh 60 igračk na polici. Potem pa sem si rekla, da moram začeti.....in sem. Sicer z muko in kot bi ribo dal v kisikovo komoro!!

Povedala sem res tiste najbolj pomembne zadeve, kajti 30min je hitro minilo. Moram povedati, da mi je bilo sprva predlagana družinska terapija, kar sem se odločno uprla, saj hočem delati izključno na sebi, starši (in ostali svet) pa bodo delovali po svoje in kot sami želijo....pomembno je samo, da se jaz vzdignem in ob naslednjih travmah uspešno znam reševati travme.

Poklicala me je že psiht., katero naj bi imela.

Danes sem jim po mejlu poslala še podatek, da sm 2x hotla nardit S in da me tud zdj vleče, pa stiska še večja, da me še forum mineva ipd. .....

čudno, da me tega niso vprašal - po počutju ipd.

mah ne vem....bomo vidl....upam, da dobim OK terapevta

Tudi mene ni vprašala po S, ko sem ji povedala, pa je tako na široko odprla oči, da sem se je kar malo ustrašila  :kiselnasmeh: Mogoče mali opomnik, da se sam spomniš reči, ki se tebi zdijo pomembne. Kar je včasih malo težje, saj se po glavi podi 1000 "malenkosti"... :)

 :rozicodam:

itak. ma če sm šla v nazaj v deep prihodnost, da sem komaj pristala v sedanjosti

Evo, sporočilo bilo (u)slišano. Jutri imam ob 20:30h.

Matr se počutim k pek k ga namakajo v Ljubljanico (počutje) in kar dost mam že teh popadkov psihe matr

Sofie

Sm mela problem, ker sta moja2 na vsak način hotla, da pridem danes t.j. petek k njima da prespim (zakaj le, sj se sam kregamo), jst pa da bi pršla v soboto, ker mam v petek pač PSHT - in valda nism povedala kaj imam.

Nism pa hotla pridt danes ke in se zlagat, da grem na drinko s prijateljicami - zvečer. Pa gruntam, kaj čem rečt, pa kaj izmislit, nč pametnega našla, .... pa se zdealam z mat, da prideva jutri.

Tjulen cel in medved sit  :oki:

/Ja,ja, spet sm ql volje, sam to me skrbi, ker nkol nism tok nihala z voljo! Upam, da danes tam dobim kanček razsvetljenstva, oz. dva, ker enega že imam s knjigo./

Pozdravček.......smuknjena Sofie



** še to: ker moraš tam met copatke, sm si kupla une velike, kosmate, v bistvu tjulnčka  :sesmejem: **

Sofija... :rozicodam:, dobro si tole izpeljala, saj si  izrazila svojo voljo
in nisi takoj skočila na klic...čeprav imaš za danes razlog.
Priporočam ti, da tudi drugače začneš postavljati meje...v začetku
bo malo hudo, čudno te bodo gledali, vendar se ne obremenjuj,
kajti prej bodo popustili oni in stvar bo v tvojih rokah. :clap:

Za danes ti svetujem, da si za terapevtko pripraviš oporne točke
na list papirja, ker boš tako lažje izpostavila svoje težave. :oki:

Želim ti, da danes lepo opraviš in stopiš
na pot razsvetljenjstva, kot sama praviš!

**** cool za copatke****  :rozicodam:

Toja  :rozicodam: hvala!  :rozicodam:

Že cel dan gruntam, kaj rečt terapevtki, pa bom kar tisto, kar mi je najtežje, ker se vedno delam da je vse ql, pa se smehljam, hecam in blazno uživam v lajfu, da bom kar povedala kako se v resnic počutim.

Da duša trga, telo ne diha in psiha črviči. Da vsak dan komaj preživim, in da sem kot puščavnik, ki se puza vpuščavi stran od oaze. Zmotil? Ne, fentat se gre  :pomezik:

Tist kar mi je najtežje, bom torej dala ven!!! Končno enkrat in za vselej. Sam rum mi manjka, za pogum!

Sofie  :rozicodam:

Evo poročam:

V službi je bilo super, saj sem sama vodila pisarno in skratka, vse je štimal, oddelal smo vse, sneg je zunaj padal, sodelavke so jamrale jaz pa sem gledala snežinke in ob 14 sem šla lahko domov. Pridem domov, hitro s kužko ven, potem futr, mal obiska na forumu in potem počitek od 17 do 19 ure. KOMAJ vstala, vrtelo se mi je od utrujenosti, zvonilo v ušesih, pa še snega je bilo še več kot popoldne, mene pa čaka 30 km vožnje po nespluženi cesti in še na striptiz duše (psht). Ok, se scijazim in odpravim, pridem celo pol ure prej  :) Čakam v avtu in razmišljam kaj bo, kako bo, blablabla....itak, spet kup vpr. in zero odg. Kar nehi Sofie, si rečem.
Grem not.
Prvo preverim, če ni nbenga človeka, da grem lahko not. Super, nbenga ni. Še bolj super, zaklenjeno je!!! A zdj pa spet gor po štengah do zvonca in nazaj dol, kjer bom že koga srečala in naum mogla hodt??!! Pa čakam tam pred vrati kot deklica z vžigalicami in čakam, da bo kdo prišel vsaj vrata odpret. Pa pride en tip, ki je bil še bolj zmeden od mene in je kar skakal v zoknih gor pa dol, ter še ven šel. Sm si mislila, ok, ko bom jst obula tjulnčke (copate katere sem kupila), ga bom verjetno premagala  v kategoriji Kateremu se bolj fuzla :pomezik: Skratka, potem sem šla not v sobo....

.... in povedala najtežje stvari!!! To sem si zadala in to sm hotla izpeljat. Samomor in diagnoza. Sem veliko govorila, ampak še vedno se mi zdi, da sem fuuul spustila. Ma ok, sj mam še čas.

Mal so me zafrknili z aktom Dogovor s terapevtom, kjer se ne smeš fentat. (Danes sem ga le podpisala). Zelo se je osredotočila na ta samomor in ob pogovoru sama dojamem, da sem že kar pred 5 leti aktivno že o tem razmišljala - na kar sem čist pozabila!! In to zato, ker sem vedno rekla da je OK, da ni to nč, skratka tlačila sem smeti v podzavest, kante pa nisem praznila!! In sedaj sem rekla, da grem do konca, da povem vse in da naj mi ne bo nerodno. (je celo rekla, da zgledam ful umirjena... sj bi ona tud bila, če bi vse življenjske funkcije prestavila na mirovanje, kot to storiš pr PC-ju!!).

Zmotilo me je to: ko je rekla, da je že ful zmatrana (imeli sva ob 20:30), pa tudi ta opazka, da zgledam čist ql, pa da se nasmiham, da ne zgledam v pizdi, čeprav sem ji rekla, da je to moj obrambni mehanizem, čigar lahko diham z njim kot s slamico pod vodo, čeprav je slamica že na 10-ih koncih zamašena. No ob koncu ter. nisem imela volje nasmihati se.
Ampak opažam, da mi gre zadnje cajte vse na živce zato sem tudi tok dlakocepska. Verjamem, da so tudi psht. ljudje, vendar ne vem,..., mislim, da se mi morajo sedaj vsi pokoriti al kaj? Če sem že tok v luni, pa naj se še malo spustim! No, saj mi je dala mobi št., če bo kriza, kar jo drgač ne daje, pa tud tko, me je upoštevala kar sem prosila (radiator zraven mene, ko pa me je že itak psiha prekuhavala in ga je odmaknila, njo revčko pa je zeblo pa še dve zadevčici, ki mi je velik pomenilo). No sj pravim, da mi je ql in po kakem mesecu bom videla ali sva za tango ali ne.

Zgrozilo me je tole dejstvo: še pol ure nazaj sem ji rekla, da valda da naum delala neumnosti (S), ker sm zdj že itak na pol poti do recimo temu ozdravitve, ko pa sem se peljala po idilični zasneženi cesti v naravi sama domov, sem 2x pomislila, da bi kar zavila v jarek. In to močna želja, ne kar preblisk. Čez tire pa itak zapeljem že brez da pogledam ali je frej in močno upam, da ni. Grrrrr

Danes zjutraj, prelepa narava, sneg in sonce. Sva s kužiko se peljali na en obisk in sicer zaznam te lepote vse, ampak čutim, da me premagujejo črne misli in vsrk v jamo! Čutim tako močno, kot bi se prvezal za norim bikom, ki te vleče in premetava. Poleg čustvene neizmerne osamljenosti!!!

In še to bi delila z vami. V petek grem spet v tretji štuk in si skoz govorim nesmiselen strah, nesmiselen strah, nesmiselen strah, in ko že čutim da bo mogoče šlo, začutim negativne misli o tem kako me gledajo in posmehujejo, ki sicer resda ne morejo po isti poti, kamo so dosegle poz.misli, pač pa gredo naokrog. Kar vidla sem to sliko. Pa to ni res!!!

Torej, to bi bilo to, občutki so taki zmešani oz. niti ne vem, kaj naj si mislim, edino kar čutim zadnje cajte je nabijanje srca, nemoč duše v rešetkah in tiste globlje neg. misli o iti po skrajšani poti do miru. Vendar ne dušnega miru, temveč večnega.

Mogoče je to cena, ker hočem zmagati. Kar je dobro. ALi pa bo to vsega nakup enkrat preveč. Pojma nimam!

Skratka, upam, da ste ostali dobro in da niste žalostni, nejevoljni, strahcani, ipd. Mene gor držijo tudi dokumentarci na Zone Reality ali pa film, kot bo ta danes ob 22 na A Kanalu o ženski, ki je zaradi otroške zlorabe razvila 16 osebnosti!

Zadnjič ko sem gledala Gospodinje, sem se hotela kar čez okno vreči, da koliko je tega sprenevedanja, podtikanj, laži, hinavskosti ipd., pa to ob majhnih problemih, ko pa bi vse te zadeve lahko rešili z odkritostjo, pogovorom in predvsem človečnostjo, ne pa, da nas je tega sram in smo raje roboti!! Ostri, mrzli, nedostopni in borbeni v vojni, čim več ljudi pohodit?!

Sofie  :rozicodam:

Sofija težka je pot po stopnicah, a vendar si jo premagala... :clap:,
zavedaj se, da bo vsakič lažje.... :rozicodam:

Lepa in zanimiva je ta tvoja izpoved... :rozicodam:

Nekaj pomembnega sem spoznala v svojem samozdravljenju (kadar nisem s terapevtko):

pisala sem že, kako sem se nekega dne spet podala v boj z negativnimi mislimi in pohod v tretji štuk mimo ljudi. Neprestano sem si govorila: "nesmiseln strah", "nesmiseln strah", "nesmiseln strah", potem pa mi od drugod pride neg. misel: "ocenjujejo te", "lej kaka si", "zasmehoval te bodo",... in ker te misli niso mogle po isti poti kjer so bile poz.misli, so šle po ovinku(!) in do možganov....vse to sem jasno videla in pol si lohk mislite, kako sem se počutila. Kot v trojčku, vendar samo jaz (butasto) gledam. :sesmejem:

Ok, dost šale. To mi je dalo misliti. In ker svoje možgane večkrat teram na pašo, sem tudi dojela možnost takšnega, da ne rečem inteligentnega razmišljanja lastnih neg. misli in njihovem obvozu;

kar imam lepo samopodobo o sebi, je levi lopar, kar slabo, desni, in ta dva sta sedaj skupaj, kar pride popačena slika. Namesto, da bi bila narazen, vsak na svojem koncu. Igrati ne moremo, če levi lopar ni v backingu in desni v forwardu, ščitimo si le obraz, čeprav nam nihče nič noče, in ne igramo igre življenja!!! Stojimo pri miru in se strahujemo.
Čeprav se zavedam o nečem, razmišljam o tem istem drugače, četudi mi škodi!!??
In ta dva loparja morata biti narazen, če hočem udariti partijo tenisa (igro življenja ne?), medtem, ko so žogice naši padci in uspehi v življenju. Lahko jo zadanemo, lahko falimo, lahko nam v glavo prileti, ali čez igrišče, ampak igramo dalje! In vedno jo (se) poberemo!!!

Pa še to je: igraš z enim loparjem in ne dvema, če ne samo opletaš kot veša!! En ti je  oviro! Izbereš pač tistega, ki boljše tolče žogce  :sesmejem:

No, to se mi je zdelo sila pomembno!

POzdravček............. Sofie   :rozicodam:

Aja, glavno pa sem pozabila omeniti: bivšemu (ta zadnjemu) sem tudi povedala, da imam psht., sicer po mejlu, ker drgač ne b mogla  :oki:

Kokr širim krog zaveščanja, tko bo zgleda se krog prjatljov ožil....

no, ta pravih ne - hope! Lp-Sofie

ej Zofka, človek ima 2-3 res dobre prijatelje, vse več pač niso prijaltelji, ja so znanci, tisti ki se družimo, niso pa prijatelji v pravem pomenu besede.. Saj veš, to je oseba, ki ji lahko poveš najbolj intimne , osebne, družinske, službene stvari , si bo vzela čas.. jaz imam samo dve taki.. Čisto dovolj. :poljubnjej:

Zato se ne sekiraj, če zgubljaš.. Na številki 1 ali 2 se bo kazalec sigurno ustavil..  :uratece:

Sicer pa, koga pa briga , kaj "tebe matra",.. saj ni traba na široko in dolgo jim razlagati..

psht .. predvidevam, da to misliš "psihične težave"  :pomezik: .. mah, saj smi vsi na tem.. "normalni " in "nenormalni"  :sesmejem:

Tačka oj! Maš prav, 1-2 prijateljici imam tudi jaz, ki jima lahko vse zaupam in mi je kar lažje ob tem spoznanju, saj izgleda, zelo hitro in tiho padeš pod vpliv, več prijateljev, več si vreden. Ko pa si v težavah, pa se prijatelji razpršijo kot razpršilec zraka!!

PSHT= psihoterapija_______________________________________ __________________

Drgač pa, poročam, kaj sem še spoznala v vezi z motnjo - po knjigi o Anks.za telebane:

Bi že včeraj poročala, če ne bi, jst gigantski butl, pozabla knjigo na šihtu. In to je pri meni tako, kot, če bi olagumi pozabil v samostanu!!

Skratka, poleg tega, da sem na mojo žalost, čisto vse simptome za SF obkljukala, pa čeprav nisem hotela, sem spoznala tudi to, da nisem "edina in posebna" v neg. smislu. Glede SF ni zadosti, da imaš strah pred ljudmi, psihični, ampak, da si medtem še kot hodajoča jelka, okrašena z elektriko - ko ves bingljaš v duši, se treseš, srce ti nabija kot cerkveni zvon in kar izgubljaš tla pod nogami. Skratka, pijana osvetlena jelka, poleti, med listavci!!

Pa sem prišla do poglavja, ki me je najbolj zanimal: Premagovanje ovir na poti do sprememb! :) Zdaj pa bo! Prvo preberem, da se moram zavedati, da včasih na pot do sprememb stopimo z najboljšimi nameni, nato pa se nenadoma znajdemo na poledeneli cesti, izgubimo stik s cestiščem, vrtimo kolesa v prazno in zdrsnemo s ceste. Torej, japanke dol in Cormoran čevlje gor :D Všeč mi je bila tudi primerjava (samo)zdravljenja kot sol in pesek na cesto, da gremo lahko naprej!

Anksioznost ne pride kar od nikoder, ampak so njeni 3 dejavniki (glavni zlobneži hahaha):
- genetika - biološka dediščina TE NIMAM
- starševski stil - vzgoja ŽAL, LAHKO PRIPIŠEM PLUS
- travma - pripet grozne stvari DVA PLUSA

In ker imam že tako in tako anksioznost, se potem sekiram še za to, ker jo imam. Skratka, zakaj bi se enojno sekirala, če se lahko dvojno!!?? NE! Grem na varianto enojnega sekiranja ali še bolje, nultega sekiranja (govorim seveda o nepotrebnem strahu)!
I
Začela sem že s seznamom "krivcev" za mojo anksioznost, čeprav moram priznati, še predno sem prišla do tega poglavja v knjigi (op.p. kako sprejeti samega sebe), da sem že par stvari sama ugotovila in kar vesela postala, da le nisem tak brezupnež. No, po tem pregledamo dogodke, ki so nam sprožili tesnobnost in na koncu, ko naštejemo vse mogoče krivce, ki so vodili v težave, si zastavimo temeljna vprašanja:
1. ALI SEM ZA SVOJO ANK. KRIV? NISEM
2. ALI SEM KDAJ V ŽIVLJENJU DEJANSKO ŽELELA BITI TESNOBNA? GLEDE NA TO DA NISEM MAZO, TOK SE MAM ŠE RADA, JE ODG. NE
3. ALI SEM SAMA KRIVA ZA SVOJE SKRBI? DELNO JA, KER SEM TO DOPUSTILA, DA ME JE PRIZADELO, NE PA ZATO, KER ČE NE BI TEGA IZKUSILA, BI BILA ZDAJ "NORMALNA"
4. KOLIKŠEN % KRIVDE LAHKO REALISTIČNO PRIPIŠEM SEBI V PRIMERJAVI Z GENI, VZGOJO TER STARIMI IN NOVIMI DOGODKI? 35% (AHA, ZDAJ VIDIM, DA SE NANAŠA NA VPR. ŠT. 3 :) )
5. ČE BI NEKAJ MOJIH PRIJATELJEV TRPELO ZA ANKS., KOT GA IMAM O SEBI?
- ALI BI MISLILA, DA JE KRIVDA NJIHOVA? NE (KHM, ZANIMIVO, A ZASE PA JA?!)
- BI O NJIH IMEL TAKO SLABO MNENJE, KOT GA IMAM O SEBI? (NE. MI JE PA ŽE JASNO, NA KAJ SE NANAŠA. HVALA KNJIGA!!)
6. ALI MI MOJE SLABO MNENJE O SEBI POMAGA PREMAGOVATI ANKS.? NIKAKOR NE!
7. ČE BI SE ODLOČILA, DA SE NEHAM TRPINČITI, ALI BI IMELA VEČ ENERGIJE ZA SPOPRIJEMANJE S SVOJIMI TEŽAVAMI? VSEKAKOR JA!

Evo, spregledala! In tukaj bom končala, ker si moram ta vprašanja sedaj vgravirati v možgane, samo gravator še najdem ;) No, verjetno bom še kdaj padla v samoobtoževanje, vendar je VELIKO LAŽJE, ker sedaj vidim, kje je problemček, ki vodi do big boss problema! IN kot pravi moja prijateljica (t.j. knjiga): ta vprašanja so lahko v pomoč na poti do sprejemanja samega sebe in pri odkrivanju, da anks. nima nobene veze s tem, koliko smo vredni kot človeško bitje (kaj sem v prejšnjih postih skoz tulila o počutiti se kot človek??!!). Takrat bomo morda do sebe malce prizanesljivejši.

Upam, da sem s prepisovanjem delčkov iz knjige in z opisom svojih izkušenj vsaj komu pomagala!

Vaša........... VREDNA Sofie  :rozicodam:

tokrat seanse nimam na 1 teden ampak že čez 3 dni (al 2, skratka v pon.).

potem pa ima dopust, če sem prav razumela....

....  :jok:

Ojla!

Moja 3. terapija je potekala veliko bolje, saj sva sedeli na tleh, kar mi je velikooooooooooo boljše od stola!!

Na psht je tko, da je psihično itak zelo mučno in stresno, govorim o bolečih zadevah, pol me je pa vprašala banalno vprašanje ala kako se počutim tukaj in zdaj, pa sam tupo gledam, ker mam prazno glavo in se počutim kot bi me vprašala kvantno fiziko!!
Čez čas le dojela, da ti to delajo zato, da ne zaplavaš v pret., da se vrneš v sed., in da znaš realizirat oz. povezat dogodke.

In ravno zaradi teh poti, ala, dobre misli desno, slabe levo in ne pomešano, sem danes bila parkrat kar sproščena v službi (oz. zunaj pisarne  :clap: ). Prebrala sem tudi, ne vem že kje, da je potrebno, da je um prazen list papirja, kjer so sicer barve, vendar glavno je, da ostane bel. (če koga zanima podrobno, bom našla zadevo!). In ker sem včera spet spucala svoje miselne kanale, mislim, da je bilo to to. Vse je bilo isto kot 20 let nazaj, samo moj um je bil tokrat bolj "bel" in ni bil popacan.

Drgač pa sm tko.... danes me je silno raznerviral dogodek že ob 7 zjutraj, ko se je šefica zjokala, da ji je umrla prjatlca in jst sm bla čist paf. Sam vidla sm jok, pa smrt, pa bolezen-rak, pa žalost, žalost, neizmerno žalost.

AMPAK ona se je skulirala čez dan, jaz pa ne! Čutila, da je moja psiho-sposobnost na 80% in da gre dol. Strah me je, da se nekaj z mano resnega dogaja, da se ne  bom mela v kontroli, da.... ne vem!
Tonem v žalost in sam slišim gljub, gljub, gljub. Na psht sva se zdj nazadnje vse lepo pomenili, vse sem povedala ampak res vse, še prekinila me je 2x (to je tisto, ko me je hotla zmest in da se vrnem v tukaj in zdaj, pa se nism mogla in se je vmes vrinil še strah,....).

Skupaj sva šle ven iz sobe (kar sem jo nazadnje prosila, da bi raje šla sama potem pa sem se počutila še bolj bad....sj kdaj se zadnje cajte sploh ne??!!), ampak ven iz stavbe pa ne....in sm spet čutila poraz.

Tak ti je to! Ampak upam, da enkrat  nekoč rečem: tak ti je to blo!

Pozravček!!! Sofie  :(

Zanimivo, da je tebe tista smrt bolj šokirala, kot šefico. A vidiš kakšna dobrina si. :clap:

Od včeraj naprej je moja "dobrina" minljiva kot led v lavi za to šefico.

Tokrat me je že namočila, jaz pa sem bila toliko zadev pripravljena storiti za njo, da je tega nepreklicno konec.

Vprašanje je samo še, ali naj zahtevam opravičilo za njen včerajšnji neutemeljeni napad ali požrem to in ob naslednjem postavim, ne mejo, ampak bodečo žico?

Zarad nje pa res ne mislim slabe volje prihajat v službo - mam že tko al tko veliko vzrokov za slabo voljo

Sofie  :rozicodam:

jaz bi temu drugače rekla....

Butl?

 :sesmejem: ne, Sofia, res ne! (joj, tko prisrčno tole zveni, da sem se prav zasmejala - čeprav vem, da ni smešno, sploh, ker približno vem, kako te stvari potekajo...)

Človek je mojster v t.i. boju in begu, v obrambnih mehanizmih... in tekom let oblikuje razno razne strategije, si nadene razno razne maske... vse za preživetje in vse za to, da nas z leti čimmanj boli...(v bistvu pa pravzaprav ves čas bijemo bitko za naklonjenost)  in skozi vse to se v nas oblikujejo napačna čustva (osebno rada uporabim oznako čustveni invalid) - in posledično nas smrt nekoga, ki nima z nami pravzaprav nobene veze, prizadane....

Se zelo strinjam, draga Arwen!

Učenje je sedaj na tem, da že neham vpijati bolečino celega sveta, ker mam že svoje zadost in da realiziram, kdaj žalovati in kdaj ne, kdaj si podreti dober dan in kdaj ne, predvsem pa realizirati miselne vzorce o svoji samopodobi, ki je vse prej kot podoba - prej polomija.

Ampak, delamo, delamo..... Oz. garamo, garamo :) LPS

Najslabši dan danes, pa je trajal samo 38min (psht.), da mi je vse dol padl in spet sm doooool .....  :jok:

Danes sem kontaktirala drugo terapevtko...  :oki:

...vidim, da se upanje pri meni spet vrača, nekaj volje je tudi že, ....  :oki:

... vem pa kaj je pomagalo: smski, chatki (sicer spanje ob 00:30h ne  :) ), zs-jčki, podpora, mir na šihtu, petek, ipd.  :rozicodam:

*sam čutim pa nekje drugje uiber močn filing nazadovanja oz. poraza....khm, kdaj bo že tega vsega konec??? *  :(

Bolj ko silim zrak vohat, bolj dobivam cunjo aldehida v nos  >:(

Sofi  :rozicodam:

Včeraj sem pisala mejl svojii psht glede svojih občutkov po zadnji terapiji, namreč, da je blo strašno in da sm zdj še bolj živčna in v nazadujočem stanju namesto napredujočem. (opazila sem samo to, da kar se mi danes nekak dogajajo krivice, da se znam ubraniti in ne popuščam, še vvedno pa sem obstala v preteklosti in paničarim za prihodnost - kot naprimer zdele, ko mi je že scary že cel teden za naprej.). Zaprla sem se, kar sem prej govorila o sebi in najtežjih stvareh, danes niti pisati ne morem več o tem (oz. če že moram, zelooo težko). In tudi, da me je strah nasl. ter., ki je v torek, ter da bi raje čez 2 tedna (beri: never!). In da kaj bova sedaj, kaj priporoča?

Odpisala mi je, da bi bilo dobro, če bi vseeno prišla, kajti vse to je del terapije in da če sem v stiski, da naj jo vseeno pokličem.
(če bi bla žleht, bi pomislila, da jih skrbi, da ne bi poravnala stroškov! Vendar, sem že pisala kam naj jim pošljem denar tak da ni panike.)

Ok, fajn. Zadovoljna z odg.

Samo..... kako hudiča, ko pa sem zdj čist hroma od strahu, ko me ne veseli nič več, ko ne berem niti moje biblije več Ank. za telebane, ko so mi sveče na tirih spet kot notranji mir v duši (to sm ji pozabla al pa nism hotla, ne vem več, oment), ko itak nben moj frend nima časa zame, tisti novi iz tukaj, pa me vabijo ven, jaz butl pa nečem/ne morem (čeprav bi rada šla!!!), in ko omenim drugi svoji best frendici tudi socialki svoje stiske, prvič seveda, pa mi nazaj ne reče ne bu ne mu, ko se ne počutim več človek ? ? ? ? ? ?

Če bi se počutila kot človek, bi se počutila vredno in bi se počutila kot človek s težavami, ki jih rešuje. Tko pa se počutim kot ena smet, ki ni vredna žvet! Ni vredna težav imet, ni vredna da pojamra, ni vredna družbe, pohval, sreče. Niti besede "vredna".
"Vredna" je vse slabega!

Moja babica, ki je umrla decembra, je rekla, da si zelo želi doživeti še zadnjo pomlad. To si tudi jaz želim.
------------------------------------------------------------------------------------------
Dodajam kar tukaj: skenslala sem vse terapije, nehala sem se tresti, jutri se dobim z dvema iz foruma. Mogoče bom umrla od strahu, ampak Ok, ke grem vseeno :)
Vrgla se bom v prelepi ocean družbe, in zaplavala. Ali pa utonila. Ampak do danes še nisem, ker vsaj pod vodo znam plavati :D Ne vem, na terapiji sem dala skozi kar mi je bilo najtežje, pač govoriti o svoji diagnozi in samomoru (kristus jezus), spoznala sem, da nekaj še moram pospraviti v preteklosti, kar ne vem česa še, ampak da se danes kar borbeno soočam s krivicami in bodo zobozdravniki obogateli, ker bodo ljudje ob meni samo še po nove zobe hodili  :sesmejem: Predvsem pa to, da moram gledati lepe stvari, stvari, ki jih imam in jih cenim, stvari, ki so mi dane....porkafliks, saj imam špegle, ali moram res gledati vso to svinjarijo in ji dajati prednost. Upam, da ne. IN naslednja postaja? Da se fliknem kdaj na karaoke zapet  :) in počnem vse tisto, kar bi rada, pa me je nerazumsko strah. Bomo videli kak bo šlo. Zaenkrat kaže dobru, saj sem dobila spet zagon in življenjsko energijo. IN predvsem razum, da se spodbujam in strah sprejmem in kot sem že rekla....ga počasi in vljudno pospremim ven!

Če bodo ljudje razumeli moj strah in včasih še vedno kakšno fobijco, so zame, če pa ne, pa naj gredo stran od mene! Sofie...........  :rozicodam: p.s. če me ne bo usoda zafrknila, mislim še par pomladi doživet in tudi temne dni preživet.

Včeraj sem skenslala vse psht, ker najbolj potrebujem srčne ljudi ob sebi, da se malo pogovorimo, o mojih, tvojih težavah, da vidim, da so še ljudje okoli mene, ko vidijo človeka s težavami in tudi veseljem, ne pa ljudi, ki vidijo samo človeka-ki-ga-je-treba-zjebat ali izkoristit.

Sita sem te oves hrane za dušo in rabm eno orng porcijo! :)

Ker odločitev ni kar tako in se zavedam tudi možnih posledic, se bom zdaj 1 mesec opazovala, kako bo z mano.

Čeprav sem danes 2x sfriznila, da nism mogla do človeka, sem si odpustila in rekla: saj bo Sofie, saj bo. In zvečer sem le stopila iz začaranega kroga ven, ko sem se dobila s super človekoma iz tle (op.p. foruma Nebojse.si) in smo se super imeli, vsaj jaz :)

Imam kolikor toliko kontrolo nad sabo, samo trenutno zdele že čutim tesnobo - pa ne vem zakaj??? Vendar, ker grem kmalu spat, čeprav sem rekla to že pred 2 urama, ampak OK, vem, da bo tesnoba minila. Če ne jo bom s svetilko po buč.

December me ne iritira več toliko, nasprotno, lep mi je postal. Pač jeb.... ga, delam cel december, ampak bo pa toliko bolj fajn, k bo manj folka v službi, pa sami pridni bomo hahaha.

Počasi grem naprej, počasi, ne upam prehitro, ker sem videla kam me to pelje. Moram pa nujno knjige začet brat, kar sem sedaj to malce opustila. Bomo videli kako bo naprej. Zaenkrat mi laufa samokontrola - navkljub občasni izjemni živčnosti!

Malce se obračam na Višjo silo, da mi le pomaga ;) Čez par let bom pa verjetno že skakala po oglju ---> žerjavici  :sesmejem:

 :rozicodam:

 :sesmejem: a na grad si mogla it... :zardevam:  :sesmejem: :sesmejem:

sj, če sm včer bla ok, mora dons hudič pokazat zobe.

dons mi je blo tok bad, da sm kr šla k zdravnici.... in ji z muko povem kaj in kako, pa predtem obvezno, da nism vajena o čustvih govorit in da lahko povedano izpade napačno iterpretirano, v smislu, saj ni tako grozno....

1.) sred sestanka dobi urgenco in sva končali (hotla sm vsaj tablete za sprostitev, da vsaj funkcioniram namesto zdajšnjih 1,2% vsaj 40% pa bom že najbolj hepi človek na svetu)

2.) reče da sm ok!!!!!!!!!!?????????

 :jok: :jok: :jok:

Jutri mava kao nadaljevanje........... čega kej........... da sm tok kul da grem lahko komot za miss.

Ej pa komi sem se sprvla ke........ pa še povedala sem ji, da so zame čakalnice kot miški kačji brlog....
Porajtala sm da sploh ne jem več tok, ker mi iitak ne paše......... aja, sj sm tok ql, da za missico morm bit suha!!!

pa kaj če sm živčna k električna žica, znervirana, da spim ne, da jem ne, da mi do družbe ni, da se sovraštvo sam še veča, da sm že tokrat bla down, da mi bo hudič že najemnino dal ............. vse je brez smisla, ............. KOmi gor, pa spet duplo dol...za koji k.... ???

Za mene zgleda več ne, za ostale pa itak...........sam se rodiš in sam umreš!!!

Sofia, kaj naj rečem? imaš na izbiro še kakega drugega zdravnika, če se ti zdi, da sedanja ni ravno OK?


jah, to pa itaq  :kiselnasmeh:

 :rozicodam:

ne vem kaj bom naredila... danes bo dan D

Se mi že kar zdi groteskno se na forum Ne-boj-se prjavlat, ker sm že en sam velik strah in obup in utrujenček...

Kot bi se barbique perutnička hotla družit z lačnim volkom..... (pa tle ne mislim na forum ampak sebe)

ej ej ej ej ej  :ne: tak vendar!  :nehvala: ustav konje  :rozicodam:
daleč od tega, Sofia, daleč od tega! si korajžna zelo!  :oki:

Evo, že dajem dušo na natezalnico....

čez 20 min mam spet zdravnico in me praaaaaaaaaaaav zanima, kaj bo nardila oz. dala? Jst sam neki vem, da se tam ne morm zjokat, lahko pa povem vse kar me teži in če iz tega ne razbere bremena, potem je bolje, da grem razlagat fikusu.

moja psht me je prosila, da se zmeniva in da se vidiva 28.12.2010 ob 18h. Kaj naj povem? Ker bo tišina. Ko bo tišina, me to še bolj mori!! Naj spijem prej 3 štemperle, da bom spet govorila in odprla vse zavore, ki niso zdaj samo enojne ampak že dvojne. (sam če bom spila alko, bom še sproščena matr - kar ni dobro, pa spet je...zame!).

Opažam, da v službi svoje dobre sodelavce sploh več ne pozdravljam in se zdj prisilim, da rečem "Haj".... sam kaj, ko se skoz zafrkavajo, men pa ni do tega. Pri ostalih smotanih pa itak že dolgo igram da ne rečem pantonimo - tko kot se odvija pogovor, tko gledam ............. in se nasmiham........... čutim pa nč ne. Kot bi Ančko (medicinsko lutko) hoteli zares oživiti!

Res me zanima o čem bova govorili v torek: če bo hotla o samomoru, kein problem, premagam avtorico zgodb Umor je napisala, če bo hotla o pozitivnih zadevah, se trenutno spomnim 2 ali 3, če pa o negativnih zadevah, bota minili leti dve! Mi je vseeno in se ne sekiram. Kdor me že zdj ni zjebu, naj se postavi v vrsto - nekaj moči še imam.

pa sem dosegla dno.

dogajajo se mi lepe stvari, čudežne, pa tega ne čutim več. pri zdravnici sem bila skoraj 1h, od tega je bil sklep najinega pogovora:

-da imamo vsi slabe in dobre dneve  ??? (a res? kdo pa še stoji na tirih in/ali ga sveče v spomin pomirjajo in dajejo upanje na tisti večni mir, spokoj, tišino),

-da sem zelo pozitivna in močna  :o (ja? kaj pa ko ne morem mimo enega človeka, da ne sfriznem? Ko sem danes non stop!!! živčna, in še rekla sem ji, da kolikor imam pozitivizma v sebi, toliko je tudi negativizima - pa je bila tiho)

- pomirjeval pa ja ne rabiš, mi (op.p. zdravniki) smo ful proti temu  ??? (a ja? zakaj pa je tok zadetkov naokoli? pa jst ko jih res ne zlorabljam ampak vzamem samo ko je res nujno - bemtiš, da se ne predam, da jih ne dobim in si zaslužim vsaj tistih 15min normalne sproščenosti in funkcioniuram, ne pa da sem kot zmrznjeno motorno olje za avto! In dobila sem Xanax)

- ne vem ali boš dobila psihiatra (vmes še rekla za istega človeka, da je psihoanalitik?!) in ali bo samoplačniško ali na napotnico?  ??? nisem vedela, da sem omenila, da je moj drugi priimek Gates (Bill Gates - $$$ )
Ne zmorem več financ, dokler nisem vsaj 2 meseca nad več kot 300 ali vsaj 200 EUR, ne pa v minusu.

Dobila sem človeka, ki se lahko nanj obrnem kadarkoli (!) in to mi pomeni toliko, res toliko, da bom 3x premislila, preden se grem naslednjič fentat. In dobila sem prijateljico, ki me razume in bodri. In obema sem dolžna - življenje!!! Čeprav ne vem zakaj ga/me cenita ali....

Moje stanje je od 1-10 je:

živčnost 20 /ne pretiravam/
tesnoba 11
depra 5 in 9,9 kadar so dobri oz. slabi dnevi

Še bi lahko naštevala, pa naj bo to nekak za danes. Če pojem 1 xanax in bom manj živčna za 1%, bom hvaležna! Ker to živčnost, ki jo sedaj doživljam, je Michael J. Fox mumija napram meni.

pa saj ljudje tega NE vedo! pojma nimajo, kako reagiraš oz. kaj se dogaja v tebi, ko moraš mimo koga it - in to se splača izkoristit!


super :oki: - ker sedaj je samo še pot: NAVZGOR  :ok:

Danes mi je bil tak zanimiv dan; za praznike mi je voščil en sodelavec, šefici pa ne  :pomezik:

Ker je bilo ogrooooooooooomno dela, sploh nisem videla turobe zunaj, ko pa sem šla domov, pa se mi ni več ljubilo ukvarjati se z vremenom.

Ugotovila sem, da sem vse radiatorje pustila prižgane 10h, da so hajcal na 5., in ne vem kaj ali koga sem grela......... razen položnic za gretje!? Butara!!

Vesela sem, da sem spet nekako na gladini, ker ta teden sem sam gljub gljub delala: enkrat nad vodo, enkrat pod. Če se sam spomnim, kako OBUPEN mi je bil ponedeljek, spet črne misli in tesnoba na max., da sem se spravila kar k zdravnici, kar mi je smrt k dohtarjem it + čakalnice,.... sem danes res OK, saj še niti 1 tablete za pomir. nisem vzela. Jih tok šparam..... ker ko bo ena šla, jih bo sam še 29, ko druga, sam še 28,.... kaj bom pa pol? Kajti razbrala sem iz pogovora zdr., da mi jih nau več dala. Morbit pa bo, če bom začela kar tam moliti k Alahu za xanax  :)

Včeraj, ko je bilo tudi kar burno v službi, pa še to 9h, ko sem se kar iskrila od živčnosti in glavobola, potem pa ko še pridem domov, sem pucala pasje kozlanje, ker je nekdo zjutraj žrl kurjo kožo vzun, da sm še dlake na koži videla, sem si kar privoščila malo alkohola in kar čutila sem, kako gre stres dooooooool, in umirjenost goooooooooooor. In potem tista malce zanesena veselost, ampak OK, je še dosti borovničk in pijače ostalo  :pomezik: Nisem pretiravala, ker nasl.dan, t.j. danes, je bilo treba spet garat - prve 2h nisem smela prehitro vstat, ker sm bla čist mehka  :sesmejem: Pa sm se izgovorila, da sem slabo spala - hja, res šla ob 1h zjutri matr  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Tak da, no, ne vem, mogoče delček že lahko vidim prihodnost, ali vsaj januar 2011, napram prej, ko sem resnično čutila, da pomladi ne bom doživela, lahko pa sem jo v mislih intenzivno(!) čutila, vohala, ipd.  :-\

Danes je naša reka ful narastla, deroča in umazana........pa sem jo mogla pogledat, da vidim ali čutim črne misli........ pa jih nekak nisem. Oz. sem, sam sem takoj porajtala drevo na sred reke, in da bi se ga oprijela!  :oki:

Upam, da upanje bo. Da se umirim in zaživim! Sofie  :rozicodam:

Ne me razumeti napak Sofie, ampak mislim, da zmoreš ti tudi brez alkohola. Pa tudi če so samo borovničke.  :kiselnasmeh:  Za nas počenčke alkohol ni dober.  :ne:

alexx hvala za skrb....ampak ves ta boj, poraba energije in potem še šiht, kjer so čist znorel zdj decembra....si mal prvoščim alkohola, da sem vsaj za delček od 24h/dan sproščena, pa četud se potem počutim bad, ker vsaj vem, da je to zarad alko, kot pa, da se počutim bad, pa razmišljam intenzivno zakaj-nek, pa potem včas uspem zgruntat vzroke, rešitve pa vseeno še ni...........  :slabost:

si pa happy-hours privoščim sam tkole za te večje praznike, in kak roj.d., drgač pa mam še živo sliko, kako alkohol človeka spremeni v zver.

Ok no, men popustijo zavore in sem vesela.....  :kiselnasmeh: Pa tudi zavedam se kaj delam, imam kontrolo, občutke isto, nasl. dan se spomnim vsega... Samo vse je bolj veselo, sproščeno in zibajoče  :P (enim pa udar na vso slabost, ki jo imajo v sebi in potem verbalno pokosujejo nedolžne duše!!!)

Pozdravček ........Sofie  :rozicodam:

Saj razumem Sofi.  :)

Sem se spomnila še ene hecne prigode:

z drugim bivšim sva za novo leto (2006/2007) bila v apartmaju v Savinjski, kjer so imeli lastniki tudi enga sila luštanga psa. Valda, jst pa živali.... :srce-utrip:

Pa sva zvečer jedla panceto in sm rekla, da morava po novem letu, ko odbije polnoč, nujno odnesti psu mal pancete. Aha, midva pojeva, popijeva vso Žametno črnino (en hud rdeč vin) in soba je bila kot v ladji, ladja pa v neurju  :sesmejem: In se šele po pijači spomnim, da morava še nest panceto kužiju.

Sure....... štenge dol, pa to velik. Komaj sva se prpuzala po štengah dol, kolikor toliko v tišini, čeprav se nama je smejal in spotikaval, končno prideva do kužija, ki je s slastjo popapcal pancetko!!! Ampak, bila je pa težka pot do tja  :sesmejem:

Nazadnje sem imela zelo dobro izkušnjo s psihiatrom, v sredo mislim da.

V cca 1h mi je butnil psiho na gor, počutila sem se vredno in cenjeno. Zmenila sva se za skupino kjer bo 17 folka, in grem! Oz. bi šla. (Valda ve za mojo SF).

Me je poslušal, slišal in izjemno svetoval!!!!!!!!!!!!!  NKOL POZABLA!!!! Glede na to, da me je blo ful strah tega obiska, namreč pri psihiatru(!), pa spet pr 3. strokovnjaku (prej psihoterapevtka in os. zdravnica), ki me lahko psihično dotolče, kot sem to doživljala zadnje cajte, pa tudi druga razočaranja s strani nekaterih "svetovalcev" z izkušnjami s fobijami...

sem bila potem v občutju same sebe, skoraj 70% !!!! Po skoraj 20 letih sem se počutila dokaj izpopolnjeno....... Razen dela v prvi službi (2006-2007), kjer sem tudi duhovno rasla, in bila uspešna, močna, zadovoljna, skratka ČLOVEK ČLOVEK ČLOVEK OZ. STROKOVNJAK, STRUČKO, MOČNA OSEBNOST..

Počutila sem se 10, navkljub še nekaterim znakom tesnobe, ampak psihično sm bla ZMAGOVALNO IN MOČNA!

Včeraj pa se mi je vse zasukalo na glavo,................ in potem čez 2 h še enkrat!

Dragi moji, če se ne vidmo več, lepo je bilo sodelovat z vami, ampak jst zaključujem ta boj, ker je pretežko in premal podpore! Oz. preveč hudih zadev, tako novih kot starih! Tudi smet enkrat zgnije v zemlji...

Sofie

Kako to mislis, da zakljucujes ??? Halooo

Na silvestrovo.........šiht. Prejšnjo noč prejokala zaradi prijatelja, ker sem se zbala zanj. Nos vijolčen, oči kot neuspešno nagačena sova s strani pripavnika. Cela štala skratka v duši,.... cela jeba....

Na šihtu zabava, pol folka napol pijanega, vsi nekaj veseli, zaradi učinka alko, pred tem zamorjeni!!?? Halo.... Mene skrbi za prijatelja, vem, da ne bom dočakala novega leta, če se zgodi najhujše pr njemu....

Usoda se naju je usmilila, oz. bolj mene.... pr njemu je bilo OK.... in zmenila sva se, da se dobiva!!! Dan šel na gor..... pa me silijo, da grem na zabavo, kjer je bilo v zg.štuku disko muzka..........ne lub, ker sm bla čist zdeprisirana.... ko se z dobrim sodelavcem rokujeva "srečnga pa zdravga", me je ful kušnu, jst pa ga nism htela spustit, 3x je htel roko izvleč, misleč da se zadnjič vidiva!!!
Spet me kličejo na zabavo, zvlečejo gor.... grem z muko gor,.... zabava uiber,..... pol folka ne vem ali ima epilepsijo ali pleše, druga polovica, kot da je na sedmini.... ne morem soka piti, ker sem že tako imela povišan sladkor od tega pogleda na hudo "zabavo" (pa to ne moreš verjeti!!!), da sem ruknla kar šampanc, pa bi še 2 ali 3, pa ostale likerje, pa vsejga nism ker sm vedela, da se ne smem sprostiti, saj me čaka še prijatelj in pa seveda vožnja domov. Popijem tist šampanček in ruknem dol v svoje varno zavetje.

Vmes sodelavka in druga vrtajo vame če je kaj narobe.... na meji da b se zjokala, pa se nism, ampak v drugo sem malce povedala da me skrbi za prijatelja...

V mislih imela dogodke, ko me je prej 2 tedna spravljal gor, da se nisem fentala, mi nudil podporo, peljal kužko ven....sedaj pa se bojim, da mu ne bom mogla vrniti pomoči, da se bo zaprl in ..... skratka, miljon skrbi in nobenega pametnega odgovora. Ko bi lahko pomagala, pa morbid naum mogla??? Ker se nej odpru?!

Šihta tnxgod konec, čeprav roko na srce, sploh ne vem, zakaj nisem šla ob uri ko bi lahko prej šli ampak sem kar tam bila in se pogovarjala s folkom, ki je res best!!!

Domov pridem kot bi me masiral slon, grem ležat in čakam na svojega angela... in pride..... bila vesela, pomirjena da je OK in da je z njegovo situacijo OK.

Skratka, preživela sva lep vikend, v podpori in neskončnem človeškem toplem odnosu, pogovoru,................... da nisem sama, da ni on sam, da se ne zaprem, ko bom v težavah, da se ne zapre, ko bo v težavah, da se pokličieva, da se zjokava (to njemu še ni uspelo pri meni!!! - žal, sem prebutasta, da bi dušo spustila na plan.....).

Novo leto sva prespala  :A) Ampak j.... ga... lajf teče dalje, in glavno sva dorekla. Petarde so me izživcirale, pes je stravmatiziran, ne serje,... ne je.... Bomo pocrklal pa bo.

Za novo leto, zaradi petard, sem bila tako živčna, da sem mogla pojest xanax, in čez 3h še enega.... bila dokaj sproščena. Danes jeba.... prva misel ob prebujanju: naredila bi samomor! Whyyyyyyyyyyyyyy??????????????? Pa se zjokam, čemu takšne misli!!??? Črn dan, zakaj se fentat???? Od obupa se zjokam. Sama, ker je prijatelj bil v dnevni. Ko kuhava kavo, se pogovoriva, vendar hoče, da se zjokam jst pa ne. Ni mu uspelo. Uspelo pa je meni nekaj............... pomislim, da je za to stanje kriv XANAX. Že 2 dni sem vedela, da bova šla danes dop. ven na eno super belo kavo in zjutraj se je nisem veselila!!! Ko v kuhni pomislim na krivca, xanax in potem na kofe, čutim veselje! To je ta jeba..... xanax!!!!

VRŽEM GA V WC!!!!! Že parkrat me je zjebal ko sem ga vzela, ali ni nič pomagal ali z zamikom, ali pa sm mogla že 2 vzet in me je malček sprostilo v zaspanost ali pa se mi je kar vrtelo............. v vseh primerih pa tesnoba na max. in misli na samomor na višku, pa vse brez vzroka! Jebeš xanax, zakaj mi ga zdr. predpiše, če ve da imam tesnobo in misli na samomor, potem pa po internetnih navodilih prebereš, da so njegovit str. učinki med drugim, da poveča tesnobo in samomorilne misli, pa tega sploh nisem vedela, dokler mi ni ta angel pokazal! Pa dobro no, nisem roza zajček za preskuse zdravil halooooooooo! Niti zajček si to konec koncu ne zasluži!

Skratka, z dušo sem spet na nekih temeljih, s spoznanjem, da zaenkrat kontroliram svoje počutje in stanje in predvsem to, da se bo v življenju dogajalo še veliko groznih stvari, ampak me to ne sme vreči. Aha, sem odkrila toplo vodo?! Ne, samo, ko se človek enkrat sesuje, in spet nazaj sestavlja, je zelo pomembno, da ima to vedenje pred sabo non stop in da me spet ne sesuje kakšna tragedija- sicer, takrat pr prjatlu ni bilo tragedije tnxgod..... vendar, nikoli se ne ve zate, zame ali za druge. Vem pa, da je treba živet in se z življenjem spoprijet oz. s težavami, drgač pa čim lepše živet, če imaš možnost!

Čez 19 dni imam rojstni dan.... kmalu bo pomlad in kmalu poletje..... vsega se spet veselim. Ne glede na to kaj se bo zgodilo, želim samo, da imam trdne svoje 4 temelje življenja; In če pomislim, da sem svoja angela spoznala, svojega prijatelja in prijateljico, ki sta me vseskozi bodrila, bolj kot 24h oskrba v domovih za stare, ravno na obletnico smrti svoje drage kužke.... potem mislim, da me življenje malček le čuva, sedaj pa je na meni, da shodim in stečem naproti vsemu, kar ponuja...........ŽIVLJENJE!

Pozdravček Sofie............ držte se vsi!!!!!!!!!  :rozicodam:

Nimaš razloga, da bi storila samomor. Pri tebi mislim, da bi bilo res treba s tabletami stabilizirati razpoloženje in pa nekako omejiti misli, ki te preveč obdajajo. Res, treba je nekaj narediti. Predstavljaj si, da se bo takno nihanje razpoloženja pojavljalo v nedogled.

No, važno da si ta "veseli" december dala skozi. Še rojstni dan pa bo. Vem, nisi edina, ki jo "veliki dnevi" zamorijo.

Praviš, da je bilo v redu v družbi. SUper, potem gre vednarle stvar na bolje, eden od korakov pri premagovanju SF...

Ufff NN, ko bi bilo tako enostavno....  :kiselnasmeh:

Vsak dan bijem boj.... in načrtujem kako preživeti dan in trenutke (da premagam strah/-ove),....

Pride še tesnoba, ko spet rečem, saj bo minila, čeprav kar traja, ampak res pa tudi mine...

Pol tresenje za kar na vem.... pa tudi to mine..... včas.

V službi sem živčna ampak se obvladujem.... Glede samomora je tak, da res me zanima, kaj bo še lajf prnesu, pa četud kej slabga....ne vem.... no, hočem DOBRE ZADEVE!!!!

Glede razpoloženja je pa tak.... v sredo imam itak psihiatra in SKUPINO 17 FOLKA. Bo že vidu a me mora v red spravt al je moja maska predobra.... ne vem.... trenutno je tak, da pazim nase in se ujčkam :)

Pa glavno...... JEST SEM ZAČELA IN SPET ZAČELA UŽIVATI V HRANI!!!!!!!!! To me je bolj skrbel, glede na to, da sem hrano oboževala in živela samo zaradi nje hehehe.

No, se vidimo kaj zvečer. Tablet pa nečem več, ker tak obup, ko ga doživiš že brez, potem pa še s, pa še to z napačnimi.... nej, nej, tega nisem zaslužila!!!! Naj farmacija služi drugje, pr meni nau!!! Sofie

Če skristaliziram um za 5 sek., brez spominov in izkušenj, kakšen je trenutni dan in jutri kk bo, si mislim, čist normalno, miren, psička zdj spi in se ne sekira, jutri bom pol dneva na šihtu in pol grem v skupino.

Ko "zares" pomislim, sem danes cel dan zavozila z mislimi o fentanju, pa bolj ko sem jih stran odganjala, bolj se me privijale k sebi, da sem že kar vohala pomlad in videla slike pomladi, ki bo resnično in zgolj izkušena le, če se fentam  ???

Prespala cel dan. Spet! Odgnala svoja angela. Kužko le ven pelala obakrat in zdj zvečer sm se kar mal zbistrila, zato sem tudi pokukala v nebojse, ker drgač sm bla prej 5h fosil na kavču.

Jutri pa.... nej vem... skupina ne vem... v precepu psihiater / psihoanalitik a če vprašam svoje srce in spomin, se spomnim prelepega občutka in zaznavanje sebe ko sem bila samo 1x pr psihiatru!!! Ok, držala se bom tega, čeprav me je skupine tako strah....tam not... med folk.... kjer te vsi gledajo  :slabost:

Kaj pa kofetek pol z mojima angelčkoma???  :'( Kk, ko pa sem rekla ne, pa tudi za nkamor nisem (več), Sofie izginja,.... pohn kufer imam sebe in SF!!!

In sedaj pesem za našo Sofie.... Daleč, daleč je za naju pomlad.... no, sj nekaj Sofie je pa še

Evo, pa sem premagala strah tudi pred skupino. Ni blo 17 folka, ampak sam 13. Sicer pri meni ni problem, da nekam ne bi šla in potem ko grem, da pa strah kar šijuuuuuu.
BIG PROBLEM JE, ker grem lohk jst še 100x v skupino, isto al različno, se ne morem otresti neg. misli o sebi. In skoz mislim, da me ocenjujejo, da sem slaba, da sem bad,....., in potem pride živčnost in vsa pi***rija.

Tak da, nasl.teden sicer grem spet v skupino in bom tudi vodila teme, ker drgač bomo spet govoril o mobitelih in ekonomiji in se bom potem res fentala, če bomo ponovili ta dolgčas. Joke!

Pol folka, z mano vred je bilo tiho ali delno tiho, druga polovica, ki je govorila, bi bilo pa bolje če bi bila tiho, ker so sam oni govoril in še to ne o problemih glede duš. zdravja ipd. No sj, naslednjič Sofie prevzame vajeti in socialne veščine  :)

Glede na to, da sem bila spet 2 dni v taki depri, da nbenga nism hotla vidt, in sem se en dan čist izklopila iz sveta, drugi dan pa neki vegetirala, sem trenutno kar OK. Od jutri mam še celo jebo na šihtu in to kar dva dni....ampak bo treba zdržat, ker če ne bo še večja štala. Tega pa nečem! Še vedno pravim in se držim: kužka, prijatelji in šiht ne sme zarad mene trpet!

Aja, spet sem začela razvijati svojo socialno mrežo oz. jo bolj krpati in šivati, pa limati in spenjati! V petek dobim eno družbo, v nedeljo z mojima angeloma, nasl. teden pa z mojima prijateljicama, kateri sem nazadnje skenslala. Glede na to, da me sam duša jebe, telo pa ne in ne bom zbolela, kot vsi ostali okoli mene, sem rekla, da v primeru, da bi me zvilo ravn takrat, ko se dobimo me tri, da pridem, pa četudi s plinsko jeklenko. Oz. kisikovo!  :sesmejem:

A ha še to: sem mislila, da mi ne bo uspelo napisati 35 pozitivnih lastnosti o sebi na psihiatrovo pobudo, sploh, ker sem bila 2 dni v dreku, pa tudi prazniki so se bolj spuzali pri meni kot ne, pa tudi, ker nisem vedela, ali bom sploh šla na skupino, dokler se 2h pred odhodom nisem vsaj za silo skulirala... skratka, pa sem šla še pisat svoje poz. sposobnosti ............. in uspelo mi je napisati vseh 30 (5 je bonusa, k morajo prijatelji dopisati hehehe).

Skratka, če me črne misli pustijo pr dmah, potem kr funkcioniram....samo v ponedeljek je bilo pa prvič tako močno, ko sem čutila, da se me prijemljejo misli o smrti in rešitvi zgolj s fentanjem in bolj kot sem silila mislita v drugo smer, bolj me je prijemljelo. Kot udav. Samo, da me ni davilo ampak ovijalo v lažno udobnost nekega better lajfa - halooo. Scary. Res!
Pa kr odsotna sm bla....mi je sodelavka 2x neki rekla, jst pa kot mesečnik. Da ne omenjam, danes zjutraj ko bi buziju (buzeratorju na avtocesti, ki se ti prisesa na rit) skoraj zabremzala, da bi bla nesreča, me je že oblil mrzel pot, tisti smrten strah, pred DO IT, pa pomislim, kaj če ima družino??? In, se mu umaknem. Čez čas se spomnim, da bi mu le lahko dala lekcijo, da naj ne buzerira več!!! SAMO, vsi delamo napake, in ne bi rada, da je zaradi mene oz. moje in njegove neumnosti on invalid ali na parah.

Skratka...... trenutno sem s počutjem nekje na 30% funkcioniranja. Glede spanja je že tako, da itak ne spim, ko pa že, pa se zjutri zbudim kot 100x nategnjen špaget, pa če grem spat za 10 ur ali 5 ur.... in potem hitim po cesti .... in vedno pridem 6:30h. Ne vem ali sem munjena ali prfuknjena ali čudno odgovorna..... Vem pa, da se moram skulirat vsaj na 70%, ker sam še bluzim in lovim bilke lajfa. Bolj ko rešujem svoj problem, bolj se oddaljujem od sebe??!! Ampak, enkrat se moram snideti s sabo mar ne?

Pozdravček.............Sofie  :rozicodam:

Evo, spet jaz.

Od srede, ko sem imela skupino in sem odkrito povedala, 2x da se počutim GROZNO in zakaj, sem spet slišala tisti slavni: pa saj ne zgledaš. Ko sem hotela včeraj po mejlu opisati svoje občutke psihiatru, ker očitno, če me folk in STROKOVNJAKI vidijo, kot sindrom sreče in sonca, nisem zmogla, ker sem spet v "višavah" (beri: down), in sem šla spat ob 17h. /valda, pesek bil preskrbljen!!/

Se resno sprašujem, a nihče še ni delal z "lažnivci", skrivalci ipd.? Sploh, če že zinem, da grozno???

Ker itak nisem dobro spala sem še sanjala, da je moja kužka na smrt bolana in valda............ sem bla best volje. Celi čas med rihtanjem za šiht, sem razmišljala kaj čem nardit sama s sabo? Skoz neki letam od dr. do dr., pa nič, danes spet k os. zdr., ji razlagat, ker je vidla, ko sem tudi njej poslala mejl o svojih dnevih od 28.12. dalje, da le ni tako rožnato, kot izgledam. Ko sem sicer nekaj mmalega napisala kot zapiske za psihiatra (ki mu jih potem nisem dala), o svojih najbolj temnih dnevih in malo manj temnih, sem videla, da se mi kar dogaja (se ustrašla), ker tudi sama,  ko se skuliram, avtomatično spet potisnem globoko nazaj v nevemkam oz. kero skladišče.

Dans obiski, jst pa na tem da jih skenslam. Spet! Ker dneve furam bolj po metodi, da se dan že spelje (šiht in druge obveznosti, potem pa spat al pa tugovat), in to zadnje cajte kar konstantno, ko me nič ne veseli, sem se spomnila vsaj to, da opažam, da se nekateri ful trudijo okoli mene in to tisti, ki ne vejo za moje stanje (poleg seveda tistih ki vedo - no to sta zaenkrat samo moja anglečka, pa nekateri tle na forumu, ker drugi ki vedo, od mojih prjatlov, me še niti 1x niso vprašali po počutju), jst pa čutim sicer hvaležnost, a hkrati strašno krivico, da se trudijo zame, ko pa je res(!) nepotrebno in izguba cajta, ker se nič ne premakne pri meni. Sam še na dol drsi...... in zadnje cajte vsakdan

hmmmm...... vaša Sofie

aja?

Ja Arwen, ker sem vajena reševati probleme (izzive bi reku psihiater), dandanes pa ne rešujem nič, edino odvijajo se mi novi in novi slabi spomini.

Pa še to sm opazila: sicer ko grem ven z družbo, se potem delno skuliram (in še ne zamorim družbe, upam, to lohk sam oni povejo) in hočem pozabit na vse.... ko pa sem doma, sama ali v službi, kjer je vse napeto in pod pritiskom, sm pa k ekonom lonec.

Sofie, če primerjam tvoje poste tam iz novembra in tiste od zadnjih par tednov, je videti, da si se izboljšala.

No, tole je velik napredek za socialofoba  :oki:

Če pa jst prebiram poste, je pa tak, da je prej še blo nekak upanje, pa vsaj nekak happy days-ov, zdj pa sam pišem o porazih. Bereva iste zadeve?

 :) Sofia, saj veš, kdaj je noč najtemnejša, a ne?

Evo čez 5 min grem k os.zdr.

Sploh ne vem zakaj morm spet ke, ker itak karkol me bo vprašala mi bo v pododgovor dala: ja sj, to je normalno, eni tak drugi tak.

Sploh ne vem kaj čem ji rešt, itak sem ji vse v majlu obrazložila do potankosti (sj zato me pa kliče matr) in lohk vidi stanje. Jst mam že pohn kufer strokovnjakov, ki me ne spregledajo (pri R. še nisem bla na drugem razgovoru, kjer bi se sama zares pomenila), navkljub mojem opozorilu, da ne pokažem stiske.

Mah, pa še obiske mam, pa jih ne bi rada videla. Edin za kar trenutno skrbim, je za svojo kužiko, ki jo mam tok rada, da sploh ne vem, kaj čem.... rada bi šla, pa je ne morem same zapustiti? Če je ne zapustim, morm hirat na tem svetu.

Morm hirat na tem svetu.....

Os.zdr. mi je predpisala AD Asentro 50 mg.

V pon. mam pri novi psihiatrinji obisk, v torek pr os.zdr., v sredo pa skupino pr drugem psihiatru - pa sm rekla, da nimam časa za prostovoljstvo??!!!

Skratka, zaradi pravega opisa stanja svojega počutja, je le videla, da ni tako nedolžno kot se sprva zdi (roko na srce, ko sem sama prebirala za nazaj, sem tudi marsikaj spoznala). Na, zdj pa mam.

Strah me je, da bodo to spet ena kr-neki zdravila, pa kaki strans.uč.,......., že brezb vsega tega sranja se 80% ful bad počutim, že zarad šihta, pol pa nekje pride al neka skuliranost doma, al pa spet spanje za 11h.

Bom vidla kaj bo..... Če ne drugega, kot sem že rekla, se vsaj fentaš z nasmehom na ustih!!!    SOFIE

Konkretno: šla si k psihiatru in zdržala čakalnico. Uspelo ti je iti celo v skupino 13 ljudi. Našla si 2 dobra prijatelja med DAMovci. Preživela si novo leto, ki je za marsikoga v podobni situaciji hudičevo stresno. Sprobala ene tablete (Xanax), niso bile OK, vrgla stran. Vseeno imela dovolj poguma, da boš poizkusila z ADji.

Je pa res, da več kot stvari sprobaš in več kot "delaš na sebi", več je priložnosti za poraze. In več imaš materiala, zaradi katerega se sekiraš. Pogosto čisto brez potrebe, če je pri tebi podobno kot pri meni...

Včeraj sem bila pri drugem psihiatru oz. psihiatrinji po navodilih svoje osebne zdravnice.

Ko sem prišla v ZD, me je že prvo in takoj zmotilo to, da je psihiater čisto na koncu hodnika - glede na to, da tja večinoma zahajamo strahci in fobisti, je čisti nonsense, da je prostor na koncu, kjer moraš mimo fuuuul folka, pa še to na koncu, kot bi hoteli biti zakriti.

Psihiatrinja mora imeti svoje prostore na začetku skupnih prostorov!!!

Skratka, čakam tam pol ure!! Ni treba omenjati, da sem komaj preživela pohod mimo ljudi in do klopi, potem pa še čakanje in opazovanje, kako se čedalje več folka zbira na hodniku in mi zatira izhod.

Pridem not.... 2 minuti nisem mogla nič rečt, potem pa ji le povem, da me je ubil sistem njihove čakalnice in da se moram zbrat. Pa reče super-strokovnjakinja: no povejte kaj vas teži v 2, 3 stavkih!!!  ??? Halo!!! Takoj sem vedela, da sva tudi časovno natempirani in da nau nč z osebnim pogovorom. No, ko povem, naj mi oprosti gospa, v 4 stavkih, kaj me mori, je rekla: ja, rešitve so ali skupine v DAM-u, ali kognitivna terapija, ki jo izvajam zasebno in jo zelo priporočam, ali pa isto terapijo preko konc., vendar bo to zelo okrnjena psihoterapija!!

Od obupa, ko sem spoznala, da je njen odnos bolj mrzel od ledu v skrinji, sem se skoraj zjokala. Ven sem šla kot bi bila zadeta in se spraševala, ali je možno, da se zgodi takšna obravnava!!??

Zmenjeni sva sicer čez 1 mesec, ampak samo zato, da mi dobim 100mg Asentro... drgač pa me ta gospa NE VIDI NIKOLI VEČ!!!

Pa še to: danes sem povedala staršema za svoj problem in rekla sta JA za obravnavo pri mojem najboljšem psihiatru Rejcu  :clap: :clap: :clap:

BRAVO SOFIE!!!! ODLOČILA SEM SE ZA ŽIVLJENJE!!!!

(p.s. čeprav me strah pred ljudmi še zelo hudo daje... vendar je tudi ljubezni do same sebe malček več, kar je pa le strup za strah hahahaha)!!!

Sofie  :rozicodam:
(p.s.1.: ker sem še vedno jezna na super doc.dr.psih.fičfiričko, si strokovno upam trditi, kot sem že rekla, da bi žid imel več podpore pri Hitlerju, ko bi ga le ta pospremil v krematorij!!!)  >:(

p.s.2.: in pol se ne čudim, da se ljudje bojijo raznih ustanov!!! Pa komaj smo si malo ugleda priborili (tle govorim kot strokovna delavka in kot "pacientka")!!

Ali je možno Sofie, da nam namigneš kdo je ta. V Ljubljani? Njegoševa 4? Dobro je vedeti nam ostalim strahcem. :kiselnasmeh:

Niti ne iz dveh razlogov:

1. da si ne nakopljem tožbe
2. ker lahko nekomu drugemu vseeno ona odgovarja - meni pač ni

Vsak pa, ki bo stopil do nje, lahko sam odloča ali bo ostal ali ne. Jaz samo vem, da bom svoji os.zdr. o tem poročala in da naj me da drugam ali pa napotnico, pa si sama izberem psihiatra! Ker k Mengeli ne grem več!!!

Itak imam pa svojega Rejca in to mi čisto ustreza!!! Ne ustreza, moja duša in duhovnost kar plavata ob vsakem njegovem obisku - in to potrebujem!!!

Lp-Sofie

Spoštujem željo.  :oki: Imaš prav. Kar velikim pa ne ustreza dr.Rejec.  Različni smo si...thanks god. :kiselnasmeh: npr. http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,5210.0.html

no ampak ravno zaradi kritik, sem se skoraj usr...ala in ne bi tisti dan, ki je bil pod must zaradi stiske, šla k Rejcu.

Prvi obisk je trajal skoraj 1h.

In še to: ko sem ga vprašala za AD, je rekel, da malo počakava in ni čist tko, kot vsi pišejo, da šopa zdravila. (AD, ki jih zdj jemljem, mi je dala os.zdr.)

To so moje izkušnje, pozitivne in tak je blo :)

Mislim pa, da je bistvena razlika v kritiki, ali ti nekdo ne odgovarja zaradi terapije, ali pa ko ti oseba reče: no povejte problem v 2 stavkih!!?? Tukaj, pa je kritika! In to za neprofesionalen odnos. Utemeljena in grda kritika, kot tudi to, da bi se lahko v cajtnge dalo: ja, terapija je na privat ravni, lahko pa je tudi na koncesionarni, vendar bo zelo okrnjena psihoterapija - to se mi pa zdi svinjsko!

Lp-Sofie

Res je svinjsko Sofie. Se strinjam.  :kiselnasmeh:

Za malo denarja malo muzike. Saj veš, kdo plačuje koncesionarje, ne? Pa verjetno si kaj podobnega doživela tudi pri drugih zdravnikih? Jaz se še vedno živo spomnim tega, ko mi je ortoped z zelo zaskrbljenim izrazom na obrazu in skoraj tresočim glasom pisal "zelo nujno" na napotnico za preiskave (in podčrtal s flurescenčnim flumastrom), sestra me je pa hkrati dobesedno ven iz pisarne podila.

BTW, a pri tebi, ko si delala na sociali, ni bilo nobenih norm, npr. tolikointoliko "obdelanih" ljudi na mesec?

(mogoče tudi moje besede zvenijo grobo ... se oproščam, če pomaga, odpri http://www.geekalerts.com/u/tyrannosaurus-replica2.jpg pa ga parkrat boksni v ksiht)

ne na sociali ni blo teh norm, so ble druge, ki se jih nisem držala. tudi to, da maš za stranko 10min če je prvič, drgač 5min...pr men so ble vse stranke po 20min ali več, ker sem se z njimi pogovorila in niso bli sam produkti revščine za oddajanje vlog.

vgl., men je že vse dol padlo; enkrat gre na gor, drugič na dol: če sm včer povedala staršem za svoje stanje in bosta šla v skupino, se danes že tooook slabo počutim od teh AD-jev tak da sploh ne vem, kako bo nasl.teden če bom mogla v službo!! Vse slabo se mi je zdj iz 3x zvišal na 5x, vse dobro pa je itak uničl. Živčna sm pa tok, da če že kužka kihne, se zdrznem.

A je to nek lajf??? Sofie

Mogla bom pustit AD! Nujno! Ker ni hujšega stanja, da se zavedaš lastne turobnosti, pa ne moreš iz svoje kože. Ker če si tako turoben, zarad počutja, se tako tudi počutiš, pr men zdaj pa vem, da je to umetno stanje! Ki ga še prekleto čutim!!!

Počutim se brez življenja, sonca ne opazim (kar sem se najbolj bala tega stanja), čutim praznino, edina čustva, ki vzplamtijo pa so jeza in neke vrste otopelost ..... zdaj šele vidim, da prej s strahom, ki sem ga kotrolilrala resda komaj 55%, se je še dalo živeti, danes pa z 2% kontrole in je to cela jeba!

Definitivno se to stanje mora končati in jst zgleda nism za tablete, razen lekadola!

Sofia, pri ADjih je tako, da se najprej stanje poslabša, simptomi se okrepijo...jaz sem se počutila obupno in to skoraj dva meseca. Komaj sem se vlekla po tem svetu....ma kje šele, da bi opazila kaj pozitivnega okrog sebe.
Če želiš učinek, potem moraš vztrajati, tako je moje mnenje.

2 mesca???

kdo me bo pa prenašal?????

že prej sm trpela k me je SF povozila, zdj sm pa res k povožena lasulja na cesti!!! AD je definitivno zmagal! pa še zima oz. mukotrpni dnevi???

če bom 1 mesec preživela, se bom izljubila, pa čeprav nimam ustnic kot Angelina Jolie!!!

Groza, groza....kam sm padla!!??!! Sofie  :rozicodam:

Sofie....vsi smo bli v tem zosu...jaz sem štela ure dneva, da mi prime AD...pa obupavala, depresirala....Taka je ta stvar, nč ne gre po hitrem postopku....čas in strpnost, pa prilezemo mal naprej.
Vsi smo trpeli ali pa še trpimo in vemo, kako je težko splezat na zeleno vejo.

Sofi, tudi jaz sem trpela, hudo, jaz se še za računalnik nisem mogla spravit, da bi kaj napisala, komaj sem spravila tri tedne iz sebe kaj ven. Potem je šlo pa samo navzgor.
Ob podpori sotrpinov sem vzdržala, čeprav sem vsak dan odštevala, prištevala dneve, kdaj bo AD prijel.
Ja, stranski učinki znajo bit zelo hudi. Jaz sem imela vse stranske, ki so bili našteti v navodilih, pa me zdaj poglej :wav:, sem potrpela, sem trpela, zdaj nič več, razen občasno.

Bodi vztrajna in ne obupaj :rozicodam:

Malo prej sem šla ven s kužiko....

...ful lepo vreme, sočnek (aleluja, opazim vreme!!!)...

.... ampak samo med par ljudi sem mogla it, še to ne v skupini ampak en po en, ko se pač srečaš na sprehodu....

.... PA SM ZDELE ČIST HIN, BREZ ENERGIJE, VOLJE, ZEBE, IDT.

Tko pred ADji nism nkol čutla oz. tazga strahu!!!

lp-Sofie v k....!

Sofi...res je, da se večina pri začetku jemanja AD-jev zelo slabo počuti. Tako hudo me ji zate. Drži se. :-*


P.S. Katere že jemlješ?

Asentra 50 mg, pol pa 100 mg .... če naum prej prenehala, ker to ni za nkamor. Ne morm manjkat na šihtu 2 mesca!!!  :nehvala:

Poskusi še malo izdržati Sofi. Vem iz lastnih izkušenj, da traja skoraj povsod okrog mesec dni (raje še kak dan več), da je najhuje za nami.

 :rozicodam:

Hvala alexx.

Na srečo imam sila razumevajočo os.zdr., čeprav sm sprva mislila, da me ne razume. No, zdaj me je rešila, ker če bi me zdj, v tem stanju poslala na šiht, bi se pa res sesedla - ker zdaj ob Asentri sem že 5x bolj živčna, napeta in sfriznem ob ljudeh, čisto vsakomur!!!

No, dejstvo je, da če se 1% ne bom čutila izboljšanja, in me bo vseeno poslala na šiht, bom byby, ker tega res ne morm, ne bom, in ne zmorm prenašat! Ok, dost javkanja  :nehvala: , gremo step by step  :oki:

ok, sam danes 8x tesnoba, drgač se pa počutim "enkratno"  >:(

počasi me vse mineva....

sem hotla ta teden brat literaturo o samozavesti ipd. - pa me je minilo!

sem imela danes psihiatra, ki mi je the best - sm skenslala

bi mogla met obisk - sm skenslala

edino dobro stvar, ki jo bom na tem svet naredila je, da bom jutri pomagala staršem drva zlagat, potem grem pa domu.

najbolj pa me mori, da imam sedaj tak strah pred vsem (družbo, gužvo in službo), da me dobesedno OHROMI! torej, kako naj grem ven iz hiše? k dr.? k psih.? nikako!

vatever, vse je v naši glavi, res, samo nisem vedela, da je lahko tako nemogoče dostopati v lasten bit, um, duševnost in ne vem čega še; v lasten mene!? Sofie

No, pa sm spet mal "up", da lahko poročam, kako poteka mein kampf  :sesmejem:

Skratka, od 7.1.2011 prvič v lajfu jemljem AD (Asentro). Niti sanjalo se mi ni, da me bo to tako zatolko in pobilo. Pa kok sm bla šele sitna!!??

V tem času sem tudi staršem že povedala svojo zgodbo, roko na srce, v zelo olepšani obliki! Pač dost je že, da sm omenla pojme kot so: težava (slavna jaz, ki zmorem vse sama), poraz, strah pred ljudmi, sram, psihiater, psihoterapija, zdravnica, pomirjevala in ene tablete. Izpustila sem: samomori, prisilne misli, depresija, spanje v dnevih, hujšanje, karting po (avto)cesti, ipd.
Starša sta sprejela stanje, marsikaj sem tudi sama spoznala (priznanje mami, da tudi ne mara družbe, očetovo nesprejemanje mene v 2 zadevah (ni dost v samo eni, ne?)), in šla bosta v skupino staršev pri mojem best psihiatru.

V skoraj 2 tedenskem jemanju AD ni treba posebej omenjati, da se ti vse slabo v tebi povzdigne za 3,5,10x, vse dobro pa izgine. Počutila sem se prazno, nič več me ni veselilo in sam čakala sem, kdaj bom spet šla iz tega sveta. Spet! Grrrrrrrr
Dolgo sem se počutila na 1 (na lestvici od 1 do 10, kar je zame 1 pomenilo, da si z eno nogo že v grobu!).

Pa spet iz obupa kontaktiram psihiatra, da kaj naj naredim??!! Vse že morim, mineval me je vse, sam še vegetirala sem. Najbolj sem se bala, da če bi bila 2 meseca doma, da ne bi imela pravih AD in bi jih potem menjala???!!!! No, v službo če me pošlje os.zdr. tisti trenutek zapeljem z avtom nekam, ker enostavno duševno ne zmorem met folk.
Da ne zaplezam.
Skratka, psihiater me je danes potolažil, da ti neg.uč. morajo biti, kajti če jih ne bi bilo, bi to pomenilo, da ni pravi AD. Ker pa so, pa bo prišlo do izboljšanja (iz njegovih ust v božje bobniče!!). Jutri bo 14 dni kar jih jemljem in se počutim kot kompostnik - kjer se vse smeti nabirajo in še ni njegova vloga, da nahrani vrt, kjer bodo rastle rožice in se pasle čebelice  :pomezik:
Zaenkrat so samo še muhe, CC, une ta velike zelene, kosmate in ta težke.

Ampak, upanje ostaja in spet sem se premaknila za en korak naprej..........čeprav me čaka še 365.000 stopnic.

Sem pa kar utrujena od vsega tega, kar se dogaja. Upam, da bo vsaj vnukom zanimiva ta zgodba  :sesmejem:

Hja, celo noč ne bodo potem spali, ker bodo čakali na ta moj strah, Sofko strah!!!

Pozdravček.....Sofie  :rozicodam:

Sofia,

redno prebiram tvoje postre, čeprav sama najbolj trpim za paničnimi napadi. Sama jem Asentro 100mg ze 10 tednov, + Helex, pa stanje se vedno ni dobro. Nekaj dni vmes sem ze bila ok, vceraj in danes pa groza. Komaj se lovim, da ne bom zgrmela, glava me boli, srce mi tolče. Komaj sem odpeljala hčerko do smucisca, tam sem mislila, da bom omedlela. Grozno mi je, edino ok je, ko lezim.

Vse dobro,

Piaa

Hojla Pia!

Lahko ti samo rečem, da sem od ponedeljka (17.1.) stalno vegetirala doma, se počutila prazno in sam čakala sem, da se fentam. Tako, da sem potem nujno kontaktirala psihiatra, kjer me je pomiril in sem bila tisti dan cel dan zadovoljna, lahko clo rečem srečna.

Kaj pa danes? Na moj rojstni dan?

Skrbi me, ampak bom priznala na glas....čeprav sem ga nekak vesela in tudi vidim lepe stvari okoli mene, kar prej nisem, cenim bitja, ki so okoli mene (starši, prijatelji, kužka,...),..., vseeno po tihem razmišljam o koncu!!?? In tega me je strah.

Pa vem, da morajo nekak prijeti ti AD, če ne mi ni nekak spasa al kk? Nagibam se k temu, da bi šla nazaj na psihoterapijo vendar k drugemu seveda. Pa tud drug SIP.... samo ne vem kam??? Kateri je OK, da se ne bom spet zaj....!

Tak da, se vračam v življenje, vendar vseeno, nekaj me vleče v globino, pa ne vem kaj in zakaj. Možno, da ves ta strah, ki je zdaj ob jemanju AD zeloooo velik in ga ne morem kontrolirati, kar upam, da bo potem šijuuuuu!!

Kaj naj rečem? Držmo se. Vsi!

Pozdravček.......Sofie danes stara eno leto več kot včeraj!!!  :rozicodam:

Seveda veš Sofi. Samo še malo časa še rabiš, da se iskristalizira. Sploh pa poskusi ne razmišljati o globini. Razmišljaj o širini...zelenih poljih in modrem nebu. Pa tudi AD-ji bodo počasi še prijeli, in bo kmalu bolje.

32 let...še vse je pred tabo. Moja najboljša leta so bila od 36 do 40. Tako, da imaš še čas. :oki:

 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Sofia,

ne razmišljaj tako, vse bo še dobro. Sama sicer nimam črnih misli, vendar tudi mene napadi panike ubijajo. Vendar potrebno je verjeti, da bo nekoč bolje, vsem nam. Kakšno imaš pa službo?

Sicer pa, vse naj naj za tvoj rojstni dan, preživi ga mirno in v krogu ljudi, ki jih imaš rada.

Piaa

Sofia :rozicodam:
Tudi mene velikokrat potegnejo globine Sofi,pa še zmerom nek svetli žarek posije,četudi sem zelo globoko,...drži se,si ena fajn punca in v tebi je ogromno pozitivne energije..

tole pa drži kot pribito, se strinjam :oki: Ampak Alexx, tudi med 40 in 50 znajo bit lepa leta :pomezik:

Sofi, drži se :rozicodam:

Se strinjam, s tabo. 100%. Jaz najlepša še čakam. :wav:

kdor čaka , dočaka, ziher, sem prepričana. Ti si pa itak na dobri poti, bejbi :poljubnjej: :poljubnjej:

živjo sofija!

prebrala sem zadnjih 10 tvojih sporočil in ti moram povedat, da so identične mojim misli! pred enim letom sem delala samomor ko sem zapeljala z avtom pred vlak. nikoli ne bom pozabila trenutka pred trkom, smrtni strah, trobljav vlaka, zavore, trk, zvok, prevračanje, lomljenje stekla, sproženje blazine, odvrtavanje sveta in tema. preživela sem! zelo dolgo sem se zdravila v bolnici in ni dolgo, ko sem šele prišla domov. danes hodim k psihiatru zaradi tablet in k psihoterapevtu. ne bom rekla, da sem bolje, se pa veliko boljše počutim, ker sem dobila še eno možnost. zato bi ti rada rekla, da te zelo dobro razumem: imela sem predtem veliko misli o samomoru, preden pa sem ga zares storila, sem se počutila tako kot ti danes. tudi jaz se bojim vlakov, takrat pa mi je bilo čisto vseeno zame.

želela bi ti svetovati, da prvo, kar moraš nujno narediti je, da najdeš dobrega psihiatra ali terapevta!! sama sem pred samoomrom čutila veliko osamljenost, da me nihče ne razume, čeprav sem obiskovala skupino za samopomoč. vendar v tistem mesecu obupa, ni bilo toliko glasu od mojih prijateljev, bila sem sama in enkrat sem imela zadosti. zato sofija, strokovnjak je tam, da ti pomaga, vedno in kadarkoli. ljudje so včasih ob tebi, včasih pa ne in ravno sedaj čutim, da si sama. še posebej, ko praviš, da je že vse brezveze. ni brezveze! verjemi mi! najdi si dobrega psihiatra/terapevta in ti bo lažje. to so ljudje, ki poznajo stisko in še bolje, poznajo rešitev. manjka samo še povezava med vama in empatija, pa je rešitev na vidiku.

sofija, stara sem 35 let, samska in če želiš, me lahko kontaktiraš kadarkoli. jaz vem, kako je, če rečeš A, pa se ravno v tistem trenutku ne najde nihče, ki bi rekel samo B - da bi ti bilo lažje. a imam prav?
kaj šele za kakšen kratko vzpodbudno besedo, ali klepet.

ko sem se jaz odmaknila od skupine in foruma, pa sem bila vsak dan prisotna, je bil to že znak, da me mineva živeti. znak, da se počutim samo. znak, da se počutim nemočno in ko je smrt edino prava rešitev. in enkrat sem res to storila. spomnin se, da je bilo pred tem glavnim obupom, veliko jeze in nemoči, kar razbiram iz tvojih občutkov. javljaj se sofi - jaz vem, kako se lahko zgodba konča.

sončen pozdrav od K.
(katarina)

Hvala Klinček

Klinček, še malo odgovarjam  :) (pa tudi ostalim)

Rabla sem 1 dan, da se skuliram, saj predolgo ždnenje v "temi" ne prinaša pozitivnih rezultatov. Ja, veliko razmišljam o S., sanjam o njemu.... meša se mi! Pa pogledam svojo kužiko in si mislim, da ji ne morem tega storiti - ampak depra je prevelika.
Pogledam svoje starše, isto razmišljam - depra zmaga!
Pomislim na prijatelje, isto - isto glede depre. Začaran krog! Po eni strani mi je škoda vseh, še avta, po drugi strani pa ničesar, z mano vred ne.

Danes zjutraj sem doživela veeeeeeeeeeelik strah, ki se me je lotil z mislijo: KAJ SEDAJ? Sedela sem na wc-ju in 3x mela drisko, spet sem se tresla (kar je ravno nehal ta neg.uč. AD!!), v sredo moram v skupino pa ne zmorem zarad povečanega strahu, bolniška se mi izteka, psihiatra nimam niti terapevta...... GRRRRRRRRRRRRRRRRRRRRRRR!!!!

Potem pa sem pomislila: ma kur*ac, ne morem še končat lajfa. NE MOREM! Že tako je veliko smrti po svetu, malo čudežev, še manj pravih poti, imam pa še vedno več lepega za doživet navkljub slabim spominom, ki trenutno prevladujejo - posebno pa ne ob misli, da sem nekoč bila 100% T.K., torej sem lahko spet!!! Čeprav sem danes razsuta kot razbito steklo, jeb*i ga.... pobrat ga je treba in sestavit nazaj! MORAM! Oz. ne moram, ŽELIM. In ZMOREM to.

Me je pa hudičevo STRAH podati se po tej poti, kjer je veliko ovir, prepadov, jaz pa kot pijana hodim levo, desno in lovim ravnotežje ŽIVLJENJA. Ne vem, če mi bo ratalo.

Zdele po tem zapisu grem nardit seznam psihoterapevtov in se odločiti za enega. To je že PRVI KORAK DO USPEHA. Kajti psihoterapija dejansko pomaga pri miselnih vzorcih, ki so v meni danes pomešani kot sračje gnezdo.

Prihaja pomlad, prihaja upanje in prihaja želja po zmagi oz. vssaj borbi zaenkrat  :pomezik:

Cel lajf je ena sama borba, pri meni pa sploh, torej, kako sem lahko pozabila, da bi pa sedaj kar obupala??  :kiselnasmeh: Valda, Sofie bo še mal trpela, preden bo užila sadove življenja - itak  :oki: Pa dobro, pa gremo v to!

Aja, Klinček, hvala za vzpodbudo! Sam mislim, da nekak ne bom jamrala več, ker se potem duplo slabš počutim kot če sem tiho.  :oki:

Pozdravček........Sofie  :rozicodam:

Mogoče bi bil boljši cilj to, da z nami deliš najboljšo stvar, ki se ti je zgodila (tisti dan, teden ... pač kadarkoli se počutiš, da moraš kaj napisati)? Pa čeprav je bila najboljša stvar čisto banalna ali pa samo najmanj slaba od vseh.

BTW, kaj se je zgodilo s tvojim avatarjem (slikico na levi pod tvojim imenom)?

Rabla sem 1 dan, da se skuliram, saj predolgo ždnenje v "temi" ne prinaša pozitivnih rezultatov. Ja, veliko razmišljam o S., sanjam o njemu.... meša se mi! Pa pogledam svojo kužiko in si mislim, da ji ne morem tega storiti - ampak depra je pre
a tudi ti mogoče prebolevaš bivšo ljubezen
to je zelo boleče

ah kje   a*n*a ....... toliko vzponov in padcov pri ljubezni je blo, da me sploh ne zdrma več!

edino bivšo ljubezen, ki sem jo pa res rada mela in jo kličem nazaj pa je, ljubezen do sebe :clap:

Lp-Sofie  :rozicodam:

Kaj misliš?

Dol sem dala, ker sem bla že prepričana v odhod v "lepše" kraje...

Lp-Sofie  :rozicodam:

Kje boš pa našla "lepše" kraje, kot tu. Vse imaš...depro, ankso, sociofobijo...pa en kup nas "počenih" frendov.  :sesmejem: :laughing:

btw...nismo ti dovolili.  ;D :-*

alexx  :rozicodam:

bom še mal tle "uživala" potem pa res upam, da bom že kdaj tud zaživela! Lp-S!

FUL, FUL, FUL ME SKRBI, DA SM DOBILA PEOPLEFOBIJO!!!

Ne se smejat ampak jst dejansko od jemanja Asentre ne morem pred nobenega človeka!!!!!!!!

Danes sva šli z mami neki do mojga bloka in mi je že pred njo blo bad - sm bla že živčna, pa nervozna,....

Jst pol dejansko nimam rešitve, da se rešim, če mi bo mogel pomagat človek, ko pa ne grem pred njega ... a bom mogla izvajat pleše z volkovi? Ali vzgoja po pasje? Skratka, ali me lahko ozdravijo samo živali ali pa rastline????

Sploh ne vem kaj naj naredim? Sj se mi nau treba fentat.....pred folk grem, pa bom itak umrla!!!

TO SE MI ŠE NI NKOL ZGODILO!!!!  :( Sofie aja, btw, še v mislih si ne morem predstavljati, da bi bla kje v družbi ali z enim človekom, še TV ko gledam kako nanizanko, in si rečem, a bi bla tle v tej situaciji kjer so ljudje: NE! Great, great.

Sofia! :rozicodam:

Jaz se ti ne bom niti slučajno smejala, ker sem jaz šla čez zelo podobne občutke...

Bilo je zelo neprijetno in zelo obremenjujoče, ker tudi jaz ravno tako nisem prenesla nikogar ob sebi, in sicer tudi tistih mojih najbližjih. To je bilo resnično zelo boleče zame in za še tiste ljudi, ki so ostali ob meni, saj drugi, ki tega niso razumeli, so tako ali tako že zdavnaj obupali in odšli...

Počasi, ampak res počasi sem z zame primerno tehniko sproščanja te občutke začela minimizirati.

Je pa bilo težko, ker si jaz v najtežji fazi sploh nisem znala predstavljati, da bi sploh kam šla. Takrat se še po telefonu nisem zmogla pogovarjati. In sicer tudi z mojo sestro ne, s katero sva si zelo blizu.

Najhuje pa je bilo, ker sem moje napade anksioznosti imela tudi, ko je mama prišla. To mi je bilo najtežje, ker je bila ona ena od mojih res najbližjih oseb, ki mi je vedno stala ob strani in mi vedno pomagala...

Sofia, občutki so grozni, pa vendar ne obupaj. Jaz sem prišla ven iz tega, in sicer popolnoma sama. Seveda s pomočjo mame, sestre in mogoče še koga. Je bila pa moja pot dolga, ker nisem vedela, kaj mi je, nisem si poiskala strokovne pomoči...

Jaz verjamem, da ti bo uspelo! In tudi meni bo, saj mi ni še popolnoma. Je pa že veliko bolje kot takrat, ko je bilo najhuje.

Ne obupaj in poišči si kakšno tehniko sproščanja, ki jo boš redno izvajala.

To je mene potegnilo iz najhujšega. In sicer v tem smislu, da sem lahko potem resno začela delati na sebi in ne samo 'vegetirati' in umirati na obroke.

Uspelo ti bo, ker si pripravljena delati.

Kero tehniko sproščanja pa janja, kera ti je pomagala? Drgač pa ful hvala za zaupane izkušnje ... spet mi je malce lažje, da nisem edina. In težje, ker je treba spet korak naprej nardit. Jst še vedno upam, da je krivec asentra in ne spet duša!

Morm še mal poročat. Oziroma ven dat. Pa če mi kaj lepega napišete al pa ne.

Kaj naj rečem? Včeraj sem preko emaila sporočila svoji os.zdr. svoje stanje, da sem že cel teden taka ->  :'( , pa taka ->   ??? in še bolje taka ->  :o (omotica). Depra u nulo, ne zanima me nič, za mizo hitro pojem hrano, ker sem živčna v družbi, spim slabo, sanjam same samomore, umore in druge smrti (nazadnje, da sem bila zraven ob eksploziji v Moskvi!!), pa smrti lepih modrih ptičev....
Še za svoj rojstni dan sem bila  :palecdol: :palecdol: :palecdol: (pa kokr sm se silila bit ok).

Pa mi je rekla, da naj izberem bolnico. Tak, za kratek čas. Aha, ja, Sofia med ljudmi ali pa zdravniki, ki jih tudi obožujem kot drevo lubadarja. Sem rekla, da bom še počakala, kak mesec, mal več, da le prime ta Asentra, za katero imam vsak dan neki več od slabih uč. Od včeraj sem prešaltala iz 50 na 100mg - pa sm spet neki bolj živčna!!

Skratka, bolniška se mi podalša do konca februarja oz. neki čez marca. Hočem delati na sebi..... pa bo treba kar nekaj volje zbrat! Počutim se kot seme, ki mora ponovno vzkliti in cilj postati - GOZD! Khm, ja....

Zadnč mi je bivši reku, da kaj pa če bi mi vlak noge odrezal in bi preživela? Pa sm rekla, bi pa proteze mela pa ne b bla več tok živčna, ker bi možgani nadzirali samo 1/3 noge, ostalo pa ne :mah:

Sam potem se spomnim na svojega best kolega, ki ga je kot mladeniča avto povozil, je ostal brez roke, imel protezo ali ne, skratka, ni se videlo in sploh je izgledalo OK,.., pa tega ni mogu sprejet in je 9.4.2005 šel pod vlak. Kako ga razumem.

Nč, grem si kofe skuhat pa spet gruntat, kam se dam, kako naj končam dan, kako izlesti ven iz glave zmešnjav......? Pozdravček........Sofie  :rozicodam:

Sofia! :rozicodam:

Ne vem, če je krivec ravno Asentra. Jaz sem imela podobne občutke brez medikamentoznega zdravljenja. Se pa lahko zgodi, da se po jemanju AD-jev lahko stanje poslabša. To ni moje mnenje, to sem razbrala iz izkušenj drugih, ki so o tem pisali na forumu.

Glede tehnike pa naslednje: jaz sem okoli leta 1989 pričela z avtogenim treningom. Poslušala sem kaseto, in sicer takoj zjutraj. Ko sem poslušala kaseto, sem se počutila umirjeno. Ta umirjenost pa se je nehala takoj, ko sem prišla na avtobus. In potem se je to nadaljevalo na predavanjih na faksu, v slaščičarni, ko sem bila s prijateljicami... Skratka povsod. Doživljala sem prave nočne more. In resnično nisem vedela, kaj naj naredim. To pomeni, da meni avtogeni trening ni pomagal toliko kot bi mi moral.

Čez približno deset let sem po raznoraznih iskanjih prišla do moje tehnike, ki jo sedaj izvajam. V bistvu ne gre za tehniko sproščanja, ampak za nekaj drugega, vendar mene sprosti in mi pomaga pri moji simptomatiki. Izvira pa iz alternative, zato o tem ne pišem, ker ne želim, da bi kdo mislim, da kaj propagiram, ker ne. Jaz vem samo to, da je meni to rešilo življenje.

Postopek pa izvajam vsako jutro in po potrebi v situacijah, ko čutim, da se vrača moja nežela simptomatika. Je pa dobro to, da to lahko izvedem kjerkoli, in sicer pri zobozdravniku, v cvetličarni, trgovini, med vožnjo, skratka povsod...

Je pa tako, da sem mnenja, da si mora čisto vsak posameznik poiskati svojo tehniko, ki mu bo pomagala.

Ti pa resnično predlagam, da malo pobrskaš po internetu in najdeš kaj primernega zase. Ključno pri vsej zadevi je, da si ti lahko pomagaš na tak način, da si sposobna iti vsaj do terapevta, saj namreč vem, kako zelo je hudo, ko resnično ne moreš iti prav nikamor. Tudi jaz sem bila na tem...

Pri takšnih občutkih je ključnega pomena tudi to, da si sposoben delati korake naprej. Z veliko ponovitvami in z uspehi so tudi stiske manjše in manjše.

Drži se, pa napiši še kaj!

Sofia  :rozicodam: si v mojih mislih  :)

Hvala vama Janja in Arwen!!! Čeprav janja, bom kar dolgo iskala svojo tehniko sproščanja, razen če ne dobim kakšen majhen namig preko ZS  :pomezik:

Skratka......... po moji "uspešni" akciji in izkušenj glede psihoterapije, psihiatra, ipd., sem danes kontaktirala z zelo OK psihiatrom - pač, preko zveze -.
Ker seveda nočem hoditi k uni na vrhniki, moj Rejec pa ima samo študente, sem bila premorana najti drugega!!

Pa pokličem tega gospoda in mi pravi:
- je zeloooo zaseden  :(
- dobiva se v ponedeljek, samoplačniško  :-\
- 80 EUR !!!  :o
- če pa preko konc. ima čas aprila, in še to imajo nalogo, da samo 15-20 min obravnave!!!  ???
- in da bom v skupini  :seznojim: (kar itak že vsi veste, da je mene dat v tem stanju v skupino kot kuro v mikrovalovko) - kar sem mu že itak rekla, da ne bom šla v skupino

Halo, pa kaj je zdaj ratalo čist vse samo za bogataše!!?? Sicer grem v pon. ke, in se bom tud zdilala za manj plačila (je neki namignu, da lahko), nadalje pa bom izbrala drugo taktiko - obdržala uno na vrhniki ker mi je blizu pa ker potrebujem enga psihiatra, potem pa k Rejcu v skupino (če že lih morm), pa potem kar pri njemu pogovor.

Ma ne bodo me več j....! To ni res! Že na sociali se svinjarije dogajajo, za katere javnost ne ve, v zdravstvu, zdj pa tkole psihiatrija - fuuuuuul zasedeni, če se že ne ubiješ do termina (3-4 mesce za čakat), imaš čas v 3 stavkih povedah svoje travme, če pa imaš $$$, pa smo ti takoj na razpolago, za 1h in še na dom pridemo??!!

TO JE ZELO, ZELO NAROBE. ČE JE BILA PSIHIATRIJA PREJ ZGOLJ INSTITUCIJA ZA FILANJE S TABLETAMI, IPD., JE DANDANES RESDA BOLJ ODPRTEGA TIPA, VENDAR NAVIDEZNO DOSEGLJIVA VSEM(!). S KONC. NE PRIDEŠ DALEČ, NE PSIHIATER NE STRANKA, ZA PLAČILO PA SE VSE NAJDE (ČAS+TERMIN+DOBRA VOLJA?!) IN TO NE POCENI. TERAPEVTI PA ISTO... STARI Z IZKUŠNJAMI SE NITI NE JAVLJALO, OSTAJAJO MLADI, KI NIMAJO KILOMETRINE V SVOJI STROKI IN SI POTEM KOT ROZA ZAJČEK NA FOTELJU. JAZ PA RABIM POMOČ, TUDI PLAČALA BI, VENDAR NE ZMOREM S TAKO PLAČO >>> BOLNIŠKO!!

Jaz sam neki povem: če bom kdaj šla študirat psihiatrijo, in me tudi mika, enostavno moramo premakniti stroko naprej tako, da bo dosegljiva tudi revnim!!! Kajti, stisk bo čedalje več, torej potrebujemo tudi veliko več psihiatrov/terapevtov in ne odvetnikov ;)

Grrrrrrrrrrrr, to bo še zanimiva prihodnost!!!! Pa ne za ljudi v raznih zbornicah!!!

Lp-Sofie

Aleluja......nekaj se le obrača na dobro  :clap:

Končno sem dobila termin od:

- psihoterapevta
- moškega
- z nekaj kilometrine v svojem delu
- normalna cena (40 EUR) glede na to, da je vodja SIP-a

No, ko bom šla pa ke, bo pa reku, da me bo dal k kaki mlajši in ne tok izkušeni!!  :ne:

Ok, začetek je že, psihiatra za 80 EUR med-brati, pa sem tudi skenslala. Raje za ta denar kupim kužki najdražje in kvalitetne brikete 3x po 25 EUR, pa še priboljšek!

 >:( >:( >:( Sofie  :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Brezplačn bo prvi obisk!!
 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

 :clap:

Sofija moram ti povedati, da poznam tega terapevta in je zelo super...predvidevam, da gre za vodjo terapevrov na SIP-u v LJ :happy:

Verjemi, da  če boš vztrajala, da želiš ostati pri njem, te bo sprejel,
terapije boš imela po 45min-60min in to v začetku vsak teden,
ja res je prvi razgovor je brezplačen...morda imaš s sabo oporne točke
napisane, da bo lažje in hitreje šlo, pa tudi čas bosta bolj kvalitetno
izkoristila... :oki:

Tudi jaz hodim na SIP center v Celju in ti povem, ni mi žal,
prav prijetni in sproščeni trenutki...mislim, pa da jih je tudi tukaj
na forumu nekaj, ki hodijo na terapijo v sklopu centra.

Drži se...nebojse.si.... :sesmejem:

Jaz bi pa naredila drugače Sofie. Tistega z 80€ bi vseeno še en krat poklicala in ga prosila naj te sprejme na koncesijo, pa če tudi bo aprila.
Z plačanimi obiski je pa ponavadi tako. Dva-tri krat plačaš sam (2 in tretji obisk je itaq od 40-60€), potem te pa uvrstijo na svojo koncesijo. Tako delajo v Dironi, Temzi, pri Hrovatičevi, Prinčičevi in pri Žagarju. 100%. V Dironi so ta teden še sprejemali takoj na koncesijo, pa še moškega terapevta imajo tudi. Poskusi. Kaj te stane. :kiselnasmeh:

Saj veš kako je. Morda ti ta na SIP-u ne bo všeč. :kiselnasmeh:

Alexx, bi dala teh 80 E + počakala do aprila.... sam kaj, ko je reku, da bi ble potem seanse itak dolge 15-20 min, kar mi ni všeč, pa da bi me dal v skupino, kar pa imam takšno obravnavo itak že pri Rejcu, ki mi zelo ustreza. Se pravi, skoraj ista zadeva, samo pršparala bom ene 400 E že v štartu. Pa za 80 E imam jst že 2x orng psihoterapijo.  :kiselnasmeh:

Je pa tud res, da sm že čiiiiiiiiiist zmešaaaaaaana od vsega tega, od iskanja rešitev, do strahu ipd. Ampak vem pa, da se vdat ne smem. Ker pol je konec. Vsega! Jaz bi pa rada sebe še vidla v 100% sijaju  :A)

Edino mislim, da mi bo pomagala psihoterapija, ravno zaradi miselnih vzorcev. Ne vem. Upam!  :happy:

Toja, ja je un. In sm že slišala pohvale glede njega.  :oki:

Pozdravček.......S. :rozicodam:

Prav Sofie. Samo naj koristi, da boš čim prej naša super Sofie. :oki:

iiiiiiiiiiiiiiiii, hvala!!!

 :ok:

Danes sem imela pa sila zanimiv dan!!!

Imela sem obisk pri zdravnici, kar mi je v današnjem stanju isto kot če bi imela nastop v Cankarjevem domu - death! In sm že 3 dni se živcirala okrog tega...

Reče mami, če gre zraven, pa jst njej, da ne (ker me je bilo sram, da bi me videla kako frizem pred enim človekom, ki ga srečam, a na dan samo v 5 min, bi jih to blo cca 10). Pa sm se pol premislila, češ, saj ve za moje probleme in sm jo vseeno povabila.

Avto sem parkirala 2cm od vrat ZD, da mi je na bo treba daleč hodt!! PReden sem odprla vrata čakalnice, sem se ustavila in pomislila: Sofie, to je IZZIV, in ZMOREŠ ga! IN tko ene 5x.

PRidem not, not samo 1 človek, in ves izziv je pobegnil kot čivava pred levom!!! Pa sem rekla mami, da gre lahko komot cigaret pokadit ven (bom že sama se stresla do klopi). Mami gre ven. Jaz pa otrpnla. Kaj zdaj? Tip me je pa še gledu. Pa si rečem: Sofie, zmoreš! zmoreš! zmoreš! In sem res vsa tresoča se slekla, bundo uspela obesit in šla kr OK do klopi. Čeprav je bil to 1% zmage, SEM BILA VESELA.

No, pri zdravnici me je pa zvilo in bi skor talebnla od vsega strahu! Ampak, je.. ga, sem svoj zaveznik. Opravile sva sila dobro, ven sem šla komaj!!!!, ampak sem šla!

Dobila sem svojo Asentro v večji dozi, pa še Helexe, za katero sem se mogla kar boriti  :pomezik:

TOrej, z izzivi grem naprej, naslednji je v sredo: skupina, 11.2. psihoterapija, 21.2. psihiatrinja ki-jo-ne-maram, pa še vmes obisk pri prejšnji psihoterapevtki, ker bi mi rada nekaj povedala.

Aja, skoraj me je zdravnica dala v bolnico zarad samomorilnih misli, pa sem ji rekla, da se bolnice grozno bojim, sploh psihiatrične (mi je rekla, a bolnica za zlomljeno nogo je lahko, za zlomljeno dušo pa ne? ja na žalost, jst v službi ne morem povedati, da sem se zlomila, lahko pa rečem, da imam zlomljeno nogo!). To bom aprila, če mi asentra ne bo nič prijela, ker potem bom pa res v k....! AMPAK, tudi to sem se naučila: P*O*T*R*P*E*Ž*L*J*I*V*O*S*T! Kar je bila meni to bolj neverlina kot vrlina, vendar tudi to spreminjam.

Sofie se spreminja, danes je vesela, čeprav imam še vedno strah v sebi, ampak tudi 1% poguma že čutim!!!  :clap:

Pozdravček.......Sofie  :rozicodam:

 :rozicodam:    :oki:

BRAVO Sofija...zelo dobro si se odrezala, vsak še tako majhen korak
pomeni pot k uspehu.... :rozicodam:

Kmalu boš lahko zamenjala naslov "Iz skrivača v komedijanta"  :sesmejem:,
ker ti gre zelo dobro....veseli smo, ker si z nami... :rozicodam:

Bravo Sofika. You can do it.  :clap: :rozicodam:

Zmaga te doleti edino tako, da se vržeš v poti, kjer je možno, da izgubiš ali pa zmagaš!!

Nikoli ni dolgčas  :sesmejem: Vedno bo napeto  :sesmejem:

Če pa se skrivaš in ne rizkiraš ....... pa tko obstaneš!  :ne:

Sofie  :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

hehehehe....sm vedla, da bo danes "na-pol up" day;

Če sem se včeraj počutila DOBRO, čutila sem svojo življenjsko moč, svoj steber opore, življenja in spet moči....

....sem danes kar nekaj nejevoljna! Pa spet gruntam ZAKAJ??? Živčna sm uiber, BAD mi je, nobene ideje nimam za pisat drugim na forumu, kar nekak prazna, ampak ne pa tak, samomorilna - tle zgleda AD že deluje  :-[

Pa sem si rekla, mah klinac, tle hoče Strahko spet mal prtisnt, ker je bil zgleda včeraj njegov bad-day, ampak bom že nafilala svojo življenjsko moč in šla spet izzivom na proti. VAŽNO je, da sem še vedno sama svoj ZAVEZNIK, da se SPODBUJAM, da se NE OBREMENJUJEM PREVEČ, da pustim času čas in se POČASI, A VZTRAJNO POMIKAM NAPREJ K ZMAGI ------> 100% SOFIE!

Nekaj bo že iz mene; če ne potica, pa štrudl  :pomezik:

Pozdravček...Sofie  :rozicodam:

Good mououning  :) Čeprav je ura 16h  :) :) :)

Kaj naj rečem o svojih dnevih in borbi in življenju in da-sem-še-tu? Mnogo!


Odkar sem začela z main kampfom, se mi dogajajo čudne reči. Čeprav sem še vedno večina časa živčna, strah me je vsega, napeta, zobje me bolijo (zaradi nenehnega stiskanja čeljusti in če naum nehala, bom podobna kobili, kar pa v kitajskem horoskopu to itak sem :sesmejem: )......... se mi dogajajo TUDI NEIZMERNO LEPE STVARI, ki bi jih naštela:

1. z DAM-om sem v živo spoznala dva forumovca, ki sta me resnično rešila!!!! Majč, Dani ---  :-* :-* :-*

2. Lost mi je ogromno pomagal in tudi rešil, zato Lost  :rozicodam: , nadalje sledijo Arwen :rozicodam: alexx :rozicodam: Aslan :rozicodam: Toja :rozicodam: anuška1  :rozicodam: tiranozaver  :rozicodam: trzinka :rozicodam: noname1  :rozicodam: Liber  :rozicodam: Slavka  :rozicodam: Suzy :rozicodam: KDŽJI :rozicodam: Ajla :rozicodam: Dean77 :rozicodam: in še ostali :rozicodam:

3. spoznala sem dobre in manj dobre psihiatre, terapevte, OK os. zdravnico - predvsem pa IZJEMNO LITERATURO O SEBI in DA SEM ZAČELA DELATI NA SEBI oz. PREDVSEM GOJITI LJUBEZEN DO SEBE IN NA SAMO GNOJA POLIVATI NASE! To spoznanje mi POMENI OGROMNO.

4. Kar je za "zdrave" ljudi NEKAJ NORMALNO, so zame NOVI KORAKI...VENDAR SE Z VSAKIM NOVIM KORAKOM VESELIM TE SREČE IN MAJHNIH STVARI. Če ne bi izkusila podna, dna, globine in samomorilnih dejanj, NE BI CENILA USPEHOV, ZA KATERE SE MORAM DANES VEEEELIKO POTRUDITI ... IN SEM VESELA! Veseli me vse, čeprav imam hkrati še vedno prisoten strah v sebi...ampak se bo že zmanjšal od vse te pozitive v meni  :pomezik:

5. Spoznavam, kdo mi je prijatelj zadnji dni in kdo ne več. Spoznavam, da je kar nekaj ljudi razumelo duševno stisko in mi čestitalo za pogum  :oki: Bila sem surprise!

6. Moje življenje se je, navkljub še vedno z veliko prisotnosti ankse, obrnilo na bolje. Gledam bolj pozitivno, veselim se več in moje misli OBLEGAJO POZITIVNE BESEDE IN MISLI, ker nočem razmišljati manj lepo (načrtno ne pišem neg. besed), še posebno, če nimam razloga za to. Razlogov bo še za temne dni, vendar bom tudi takrat poskusila najti sončni žarek. Absurdno pa je v lepih dneh biti ne-svetlogled  :sonce:

Mogoče bo spet kdo rekel: "Aha, Sofie ima spet napad dobre volje, ki bo čez 3h že spremenjena"? Sploh ne...že davno sem porajtala te svoje umetne dneve dobre volje in s temi sem zaključila. Oz. ko sem jih spoznala, jih sedaj nimam več. Ne vem, kaj je pripomoglo ampak jih ni.
Še posebno pa danes ne, ker me glava že ceeeeeeeel dan boli in nabija, pa tudi nobene ideje nimam za svetovanje drugim tle na forumu, že 2. dan ... AMPAK SE NE SEKIRAM. Danes je tak dan, jutri bo bolje. Pa tud če ne. Važno, DA IMAM V DUŠI MIR IN POZITIVNO NARAVNANO DUŠEVNOST.

Mogoče me bo v sredo zvilo, ker mam skupino, kamor nisem šla od začetka jemanja Asentre....vendar sem se odločila, da grem, pa če skp padem. Grem! Ker če ne grem, se nisem izpostavila in nisem imela možnost zmagati. Tako bi izgubila dvakrat! Pol pa raje 1x, če mi ne uspe zmagat in bom res v nezavest padla  :sesmejem:

7. zadnje: nikoli mi nobeden ni spekel torte (ki je bila božanska) in nikoli mi ni nobeden iz lesa izrezal in narisal podobo moje psičke! HVALA VAMA!!! :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip:

Anksa, čeprav si me dotolkla in spet vzdignila, je čas, da se umakneš, da zrastem v višino, kajti v globino več ne gre  :oki:

Vaša Sofie  :rozicodam:

 :rozicodam: :pomezik:

Jau Sofija. Nikar no. Tole je kot nekakšno poslovilno pismo. :D

Radi te imamo, in ni nam vseeno, kako ti gre. Naša si. Jaz osebno verjamem vate in tvojo moč. In prepričana sem, da boš že v bližnji prihodnosti stala na zmagovalnih stopničkah.  :oki:

 MWA :-*

Sofi :oki:, pa če te glava boli, jo daj nazaj :pomezik:

Tudi jaz sem istega mišljenja,... :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Meni se zdi, da ni. Pri tapravih so zahvale na koncu, tle so na začetku. Še bolj pomembno, Sofie piše o konkretnih planih za ta teden - skupina v sredo.

Sofie, super ti gre. Drži se!

Sofie  :rozicodam:

Prav rada bi tebe in vse ostale spoznala tudi v živo, pa vas na žalost poznam samo po pisanju. že po pisanju pa se vidi, da imaš moč, da imaš voljo in da si upaš-in mislim da imaš vse možnosti da uspeš

Naj tako pozitivne misli prevladujejo vse dni!

Nikoli se ne predaj, si zgled mnogim tukaj

 :clap:

Sofija....hvala za lepe misli.... :rozicodam:, močna si, znaš delat,
znaš se borit...kljub težavam polna humorja...ne oddaljuj se od nas,
radi te imamo....ostani z nami...kdo nam bo pa tako lepe poste pisal!
 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Hoj!

Alexx..... don`t worry, ni poslovilno pismo, nikakor! Navkljub ogromnemu strahu pred družbo, delam na tem, da bo strahu strah pred mano  :sesmejem:

Dani........ itak  :-*

Suzy........ hvala  :rozicodam:

Tiranozaver...... čim manj mi omenji sredo  :sesmejem: To bo veeeeeeeelik korak zame. Sicer si bom skrajšala za ene 5 dni lajfa zarad strahu, ampak bo to še vedno malo napram 100 let, če jih doživim hehehe

Trzinka.... mam kladivo za glavo, hvala!  :oki:

Mieaid....... točno to imam tudi jaz željo, spoznati VAS! Vendar se mi zdi, da je socialna fobija ena od najbolj smotanih zadev, kar jih je, saj če imaš flyfobijo, pač ne greš na letalo, medtem ko s SF ne moreš, da nisi med ljudmi. Še v samostanu ne. Še na pokopališču imaš "stanovalce"  :sesmejem: Tak, da, edina varjanta, premagat strah in postati viden ;) Pa hvala za zgled! Sem mnenja, da smo vsi zgled ostalim, ki se borimo, da se tudi drugi začnejo in se ne predajo!!!

Toja........hvala, hvala, hvala. Midvse sva se pa že itak vidle, sicer slikovno in veš, da si mi  :poljubnjej: haha. Nikamor ne grem, samo s tem pisanjem sem hotela povedati to, da sem (recimo) stopila še en korak dlje v nasljednjo stopnjo ali sobo, ko bo treba spet delati in še in še in še.

Pač, zdj sm ratala Terminator in grem na bojni pohod!

Drgač pa, javli so se mi vsi tisti psihoterapevti, ta dobri, za katere sem hotela vzpostaviti stik in se bom odločila kar za ga. Voglar, ker mi je že s prvim mejlom tako lepo napisala. Čakam sam, da mi sporoči, kok je cena, potem pa GO na pravo psihoterapijo. Čas je za napredek!

Pozdravček........Sofie  :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Sofija...super si izbrala...res, to je tudi moja terapevtka...zlata gospa, ti moram
povedari...poskusi se obdržat pri njej, zelo topla oseba je in moram ti povedat,
da zna poslušat...ni vsiljiva, zelo se prilagaja glede na tvoj čas, kolikor se le da,
res ti moram povedati, da si dobro izbrala.
Jaz sem z njo izrdno zadovoljna, pa mislim, da jih je še nekaj tu gor, ki so njeni
"varovanci".
Bom ti kar jaz odgovorila...prvi razgovor pri njej je zastonj, vsak  naslednji pa je
40 eur. Jaz sem z njo v začetku delala vsak teden... :rozicodam:

Sofija zberi vso moč, ki jo premoreš, drži se je, ker ona ti bo pokazala pot v lepše
življenje...tudi meni jo je.
Jaz trenutno pavziram in utrjujem vse, v kar me je usmerila...nikdar te ne bo
v ničesar silila, temveč ti po znala na lep način povedat, tako, da mislim, da
boš komaj čakala na naslednji pogovor.
Bodi odkrita z njo, tudi takrat, če ti kaj ne bo uspelo kot bi si želela.
Razumela te bo!

A...ha, ona je vodja centra v Celju in občasno dela tudi v Lj.

Sofi...zdrži, bodi mi ok.... :rozicodam:

Pozdravljena Sofie...da še te jaz pozdravim  :pomezik:

Sem star tukaj, ampak nov...no v bistvu sem star in nato sem spet postal nov in spet star, sedaj pa sem spet nov...upam, da razumeš... :kiselnasmeh: Ali pa tudi ne  :A)

Oprosti, ampak malo me spet daje dans...

Po tvojih postih vidim, ko jih berem, da ti gre na bolje, vidim, da si v gibanju in prav je tako...samo vztrajaj...in ko bo prišel takšen dan, da se ti bo zdelo vse brezupno pa kar uporabi tisto kladivo, ki ga maš za glavo in lop po glavi, če pa nebo pomagalo pa še enkrat...malo močneje  :sesmejem:

Vsi smo bili na tleh Sofie in naše vstajenje ali vstajanje je izgledalo ravno tako kakor tvoje, po korakcih...ampak korackov je veliko...kasneje te bodo že noge bolele in boš nehala delat korakce...in boš začela stopat tiste prave korake, ki jih delajo veliki...samo pazi, da neboš svoje psičke odzadaj pustila, glej da te bo dohajala, drugače bo še ona depresivna.... :P

V glavnem iz svojih izkušenj lahko povem, da ti se ti bo psihoterapija večkrat upirala...ampak to je zato, ker se tam pogovarjaš stvari in jih daš na dan, takšne kakršne brez psihoterapije nebi nikoli dala. Ko boš enkrat prijateljica s svojim psihoterapevtom/tko pa bo zadeva veliko lažja...   :pomezik:

V glavnem na pravi poti si, zmoreš, kar si že dokazala, naredila pa si tudi že veliko življenskih korakov k boljšemu jutri....  :wav:

Se pišemo in beremo  :rozicodam:

Roky

Sofi, super terapevtko si izbrala  :oki:

Sofie! :rozicodam:


Mogoče par namigov:

Globina samodotika - Doris Adamčič Pavlovič in Lado Jakša
*To je brošura z zgoščenko za sproščanje.

Tris - Panična motnja - dr. Klemen Rebolj
* Gre za multimedijski pripomoček.

Ti res nimaš panične motnje, mogoče pa vseeno najdeš kaj uporabnega tudi tukaj. Prej se pozanimaj pri kakšnemu posamezniku, ki je delal po tem postopku.

To je iz uradne medicine, sedaj pa ti bom podala še nekaj iz alternative. :pomezik:

Sabrina Meško - Zdravilne mudre
* Gre za položaje rok oz. bolj za kretnje in za usmeritev na dihanje. Doseže se sprostitev telesa in nekakšno stanje meditacije.

Shirlie Roden - Zdravljenje z glasom
* Tehnika, ki je meni pomagala iz najhujšega vegetiranja.

Sophie, še enkrat poudarjam, da je bila to moja pot!

Tega ne propagiram kot rešitev za vse težave in za vsakega posameznika. Meni sta ta dva načina pomagala, da sem lahko spet začela hoditi ven. Prej sem bila samo še doma in se tresla od strahu, in sicer od jutra do večera.

Sem pa prišla do točke, kjer je potrebna tudi strokovna pomoč in mogoče tudi medikamentozno zdravljenje. Glede zadnjega še ne vem, ker še čakam na pregled pri psihiatrinji.

Veliko sem naredila sama, očitno vsega ne zmorem. Pa tega ne jemljem kot poraz, čeprav sem se tudi s temi občutki srečevala, ampak bolj kot izziv za naprej.

Sophie, vem, da nama bo uspelo!

Hvala vam vsem!

Danes sem šla ven brez helexa in pri vet. sm kr dobr opravla (zato, ker me je ful skrbelo za psičko - tokrat sem bila panik, ampak čim smo pr zdravnikih, jst vidim smrt, pa čeprav gre za praznenjenje analnih vrečk...pr kužki jasno), ko sva šli tankat z mami, sem jo prosila, da gre ona not (strah zmagal), v trgovini pa enkrat jst win enkrat strah. Tko, da sm zdj kot figura na sliki!

Sam eno vprašanje: mine ta povečan strah ob jemanju asentre????

Lp.....Sofie  :pomidor:



[priponko je admin izbrisal]

No, stres je terjal svoje!

Ful sm hin, za nkamor, glava me boli, za jutri me skrbi - najraj ne b šla na skupino. Vprašam psih., če bo kej wrong, če vzamem 2 tableti Helexa skp po 0,25mg, da se naum kej zrušla al pa med vožnjo zaspala k angelček, pa da preživim sploh skupino, pa mi odg.: se bova po skupini pomenila. Halooo??!! Jst rabim pred ne pa po skupini - takrat bom že mrtva!

Ma recimo, da jutri grem (1% da grem), me reši sam to, da primejo Helexi in da bo OK. 99% pa je možnosti, da kaj ne bo štimalo in me bo pobralo.

Naj počakam vsaj do konca bolniške, pa grem raj v petek na psihoterapijo s ta-good-terapevtko pa lepo počasi step-by-step, pa čeeeeez čas na skupino?

Ker ja, jst grem lohk zdele, sam se mi bo vse tok zagabilo, da mi še 300mg AD nau pomagalo. Danes sem čist preč in fertig in zlovoljna samo zaradi skupine in vsega dreka, ki prinaša SF  >:( >:( >:(

Na, pa me je poj... strah. Je že 2:1. Se skuzo, ampak res, ko grem ven iz bajte in se preveč špogam, je sam slabš. Če sm doma, je ql. Sam to ni lajf! Če grem pa ven, je pa antilajf.

Najbolj me skrbi to, da grem lahko 10x ali 100x mimo skupine, pa kao, se utrjuješ. Sam pr men to ne velja; ko sem živčna, sem živčna in ko se ne sprejmem, mi ne pomaga 1000 vaj "pojdi med folk"! Mah..... GRRRRRRRRRRR

Zaskrbljena....... zlo.......  :'( Kaj če to ni to? Rešitev...ad. Kaj, če sem se zaj....? In bi blo bolš, da bi se sama pobrala in knjige brala? Sam....potem ne b bolniške dobila, da se zdj lahko vsaj sestavljam!! Če AD nau popustil pr strahu, sem v k....!  :jok:

Lp-Sofie  :rozicodam:

Sofija...poglej danes si naredila veliko izpostavljanje in bila ves čas brez helexa,  :clap: tvoje telo je trenutno obremenjeno z raznimi mislimi, kaj bo...če
bo in vse to ti dela velike strahove v glavi.

Jutri imaš skupino...pojdi...vzami helex predno boš vstopila, saj ti takoj prime,
pa poskusi, če ne boš zdržala imaš še vedno možnost, da greš ven in zunaj
počakaš do zaključka...potem pa se greš pogovorit s psihiatrom.
Predlagam ti, da te pelje nekdo od tvojih in te počaka zunaj, tako boš imela
eno varnost... :oki:
1. ne boš vozila sama
2. vedela boš, da je zunaj nekdo, ki se nanj lahko zaneseš

Vse to se ti dogaja, ker ti še AD ni prijel...verjemi, da bo bolje in da je to
samo en strah pred nečim, kar se morda sploh ne bo zgodilo... :oki:
Ti dobro veš, da AD ne primejo takoj, da se rezultat pokaže po določenem času.

Sofija.. to je rešitev, res da težko vse to zdaj sprejemaš in si misliš, da ne bo šlo,
vendar bo, to ti povem iz lastne izkušnje.

Prav si storila, da si se odločila za zdravila...knjige je tudi dobro prebrat,
samo s teorijo pa ne bo šlo  :ne: :ne: !

V petek, ti pa želim veliko zadovoljstva pri novi terapevtki... :rozicodam:

Sofia mogoče poznaš še koga ki gre na skupino pa se skupaj zmenita da gresta...mogoč bi pomagalo...

Velik sreče!

meiaid...... zaradi AD mi je muka tudi z znancem, prijateljem ali celo mami sploh kamorkol it. :srce-utrip:              :srce-utrip:
   :srce-utrip:                                                                            :srce-utrip:   
Na skupino ne grem! Pa če me psih. skensla...men je prov. Če ne razume, da so str. uč. AD prehudi, potem pač ne razume, še sreča pa, da jih ne občuti. Helexe še nisem vzela in jih šparam za....  :srce-utrip:                   :srce-utrip:
                 :srce-utrip:                          :srce-utrip:             :srce-utrip:
 :srce-utrip: Odločila sem se, da bom nehala z AD! Ker mogoče name vpliva preveč slabo, pa da sem ravno tisti 1%, ki jih Krka ni testirala, da AD pač ne pomaga. Še slabš je, nisem neučakana, ampak ne zmorem biti zaprta pred svetom. :srce-utrip: Čeprav se ga "bojim", sem se vedno borila, zdaj pa se borim kot z duhovi!!! In za to bom porabila helexe, če bo kriza, drgač pa brez tablet, samo narava, psihoterapija, knjige in hja, družba      :srce-utrip:
                                          :srce-utrip:
Danes celo noč nisem spala, ker sem razmišljala samo dvoje:
- al naj grem na skupino al ne
- al naj neham z AD al ne
                                                                      :srce-utrip:   
Skupina...ja, pred AD sm clo šla, zdj pa ne zmorem, pa nisem limona ampak AD so me res onesposobili. Če me že mora kdo onesposobit, pol bi to rajš bla samo jaz osebno, ne pa "zdravila". :srce-utrip:   
                                                                                              :srce-utrip:   
No, poročam naprej, kako se odvija mein kampf. Vem samo, da to ni rešitev - :srce-utrip: vsaj zame ne. Ne dela mi dobro. In samo tolče me dol. Itak pa, cel lajf ne mislim bit na tabletah.

Pa tud, ne mislim več tko živet! Al mi zdaj rata al pa ne!
                        :srce-utrip:   
Se beremo!!!
                                                                        :srce-utrip:   
Lp-Sofie   :rozicodam:

Tle si pa želim enkrat it - Aljaska (1 .slika)

2. slikca pa tko mal za dušo - Kanin

klikni na sliko, da se poveča!

[priponko je admin izbrisal]

Nočem bit več ...

[priponko je admin izbrisal]

Sofi...podobni sva si. :sesmejem: Jaz sem že zdavnaj tu gor pisala, da si želim obiskati Aljasko in Antarktiko. Pa je tale "publika" tu gor mislila, da sem malo  (http://www.cosgan.de/images/midi/konfus/c070.gif) .

Slediti je treba svojim sanjam........ Alexx  :clap:

Drž pesti, da se kmalu kaj vidiva  :pomezik:

Lp-Sofie  :wav:

SURVIVE

[priponko je admin izbrisal]

Jst bi tud šla na Aljasko al pa v Sibirijo...tja kjer je sneg sam ni mokro :sesmejem:

No vidim, da nas je kar nekaj, ki imajo rade poleg narave jasno še sneg, nizke temperature, drugačno ozračje ipd.  :clap: :clap: :clap:

lahko bi organizirali kakšen "potep" po mrzlih krajih :) v takih krajih je že tako navadno manjša populacija, pa še tisti ki so se raje doma grejejo...

Sofija, morda se ti bom zdela zoprna in tečna, tudi prav,
vendar te še enkrat lepo prosim, da ne daš stran AD, ker si opravila že velik
del poti...bojim se, da ne boš zmogla sama, da boš padla še bolj globoko,
daj poskusi še malo potrpet in kombiniraj s helexom, saj zato si ga dobila... :oki:

Daj no Sofija...VERJEMI VASE ...bodi pogumna kot znaš biti... :rozicodam:

Odločila sem se, da grem domov in da ne bom več pri starših. Zakaj? Ker ni nič od mene, samo še sitnarim, padam nazaj v temne dni in je bolje, da sem sama doma, da se zaprem pred vsemi, začnem knjige brat in kdaj pa kdaj podnevi it ven med folk, čeprav bom umrla... ampak drugače dandanes ne znam iti ven kot v trojčku:

jaz+pes+strah

mogoče mi uspe prebrati dobre misli, mogoče ne, se že ne sekiram več. Vidim, da sem globlje od dna, al pa tud če ne, da sm sam na dnu....who care? mene nč več ne zanima, ne interesira, ne frapira.....

bljak, saj bo še veliko novih prišlo, ki jim bo uspelo. Eni Sofie pač ni. who care

ne maram mračnih in zateženih ljudi...kar pa sama postajam...

Pa kaj vam je danes za vraga. Sofi...prazna luna te zaj**ava. Pa Slavko tudi. Nekakšen dan za obupavanje.
Grrrr...še veliko je pred vami.  >:(
 

a)sofie,ne zapiraj se pred svetom.to je prva napaka!pojdi ven in si reci:WHO CARE! tukaj si ta stavek izreči,ne pa v obupu.
b)še nisi začela brati knjig? ? ? ? ? go!
c)trojček,je uredu,samo povej strahu,da se bo počas moral ločiti od vaju s kužko :)
č)zadnji del,pa,ne še no.50%si že prehodila,čaka te samo še 50%.če je človek v težavah,potem je jasno,da je malo mračen.ampak pri tebi pride mrak na vsake 3-5 pozitivnih tem,kar pa ni kar tako.
***
***
***
predlagam,da mrak izbrišeš s sebe,greš ven in si govoriš:WHO CARE!!!! WHO WTF CARE.SVET JE SVET,JAZ SEM PA JAZ! Meni je pomagal ravno ta stavek:ne bom se več sekirala za druge,ampak samo zase.in na tisto,kar lahko vplivam.na ljudi ne moreš vplivati.pa še to si zapomni:veliko ljudi je samih revčki,vsi imajo probleme,težave,pa še zavist,se skrivajo,ti in ostali forumaši pa bijete težko bitko.najtežjo!in ste že zmagovalci!!!!!!

k.

Alexx, sploh nisem vedla, da je fullmoon...a spet??? mah, ne bom se več dala tej luni!!!

 :-*

a)sofie,ne zapiraj se pred svetom.to je prva napaka!pojdi ven in si reci:WHO CARE! tukaj si ta stavek izreči,ne pa v obupu.
b)še nisi začela brati knjig? ? ? ? ? go!
c)trojček,je uredu,samo povej strahu,da se bo počas moral ločiti od vaju s kužko :)
č)zadnji del,pa,ne še no.50%si že prehodila,čaka te samo še 50%.če je človek v težavah,potem je jasno,da je malo mračen.ampak pri tebi pride mrak na vsake 3-5 pozitivnih tem,kar pa ni kar tako.
***
***
***
predlagam,da mrak izbrišeš s sebe,greš ven in si govoriš:WHO CARE!!!! WHO WTF CARE.SVET JE SVET,JAZ SEM PA JAZ! Meni je pomagal ravno ta stavek:ne bom se več sekirala za druge,ampak samo zase.in na tisto,kar lahko vplivam.na ljudi ne moreš vplivati.pa še to si zapomni:veliko ljudi je samih revčki,vsi imajo probleme,težave,pa še zavist,se skrivajo,ti in ostali forumaši pa bijete težko bitko.najtežjo!in ste že zmagovalci!!!!!!

k.
[/quote]

vauuuuuuu klinček, si se pa razpisala. Hvala! :):)

lahko samo to rečem, da sem se zamislila ob tvojih besedah in da bom upoštevala. Sej res, who care zame in ne za sebe! Ali proti sebi. Oz. no, sm se zapletla, pa saj veste kaj hočem rečt hehehe

Obrnila sem nov list, ker drgač mi ne bo uspelo. Hočem pa, da mi rata, ker ni druge varjante.

Ne bom spet nalagala kaj pa kako, ampak bom tokrat stvari vzela v svoje roke  :oki:

Lp Sofie  :rozicodam: nč-več-mrka-ampak-prenovljena-prerojena  :sesmejem:

Včeraj je bila prazna luna Sofika moja. Zna biti isto peklenska kot polna. Ampak mi smo močni, in se ne damo.  :014:
 

Aja clo  :kiselnasmeh: Skratka, zgleda da name luna vpliva kot na morje - psiha je osekana ali plimovana  :sesmejem:

Skratka, počasi začenjam naslov spreminjati:

iz komedijanta v skrivača

v:

iz skrivača v veseljaka   :clap:

Pozdravček....Sofie   :rozicodam:



[priponko je admin izbrisal]

Ne glede na vse, sem se odločila, da bom prenehala z AD (počasi seveda), ker so me postavili v eno čist tretjo obliko osebnosti.

V tej borbi bi rada zmagala JAZ in brez pomoči kemije.

Mislim, da bo zadnja tableta (takrat že osminka) padla 5.3.2010. Takrat bo dan T :)

Pozdravček - Sofie  :rozicodam:

Rada bi ti rekla, da imaš prav, a nisem prepričana. :ne: Sem že sama imela take popadke, in se ni dobro izšlo.
 :'( Premisli še malo Sofi.  :kiselnasmeh:

Vsekakor bo prišla TVOJA zmaga. Sam sem predolgo upiral ADjem, ji potem jemal....pa spet nehal....
In sedaj mi je zal za vsak dan, ki sem ga na zacetku zamudil, ker sem pustil depri da me je
dan za dnem sesuvala. Mogoče res vsem ne ustrezajo vsi ADji, ravno zato pa jih je toliko različnih.
Ampak sama ugotavljaš da NEKAJ pa so naredili....in da cutiš spremembo, mgoče je na bolje, mogoče na slabše...je pa NEKAJ kar trenutno ne poznaš.  Pogovori se to z zdravnikom ki ti jih je predpisal,
mogoče bo zamenjal, zmanjšal, povečal ?.... vsekakor pa on ne more vedeti kako delujejo nate
če mu to ne poveš. Vsi rabimo svoje izkušnje, da verjamemo toda veliko zapisov tukaj je in tudi jaz ti
lahko potrdim, da opuščanje prehitro naredi VEČ skode kot če jih sploh nebi začela jemati.
Z psihoterapijo in zdravljenjem se odločimo, da bomo nekaj spremenili, da se ne bom znašli spet v slepi ulici. In spremembe so tukaj, ti pa bi nazaj  :kiselnasmeh:  O prenehanju se vsaj posvetuj z zdravnikom,
odločitev pa je vsekakor tvoja.

Sofie, sem mnenja, da so te negativni začetni učinki Asentre prestrašili v tolikšni meri, da si se odločila za prenehanje. Tudi jaz sem imela hude stranske učinke in sem samo štela minute...ure...dneve, da bo zdravilo prijelo. Čakala sem skoraj dva meseca in še to ni bilo "puf" pa je blo super  :ne: Daleč od tega, kajti ADji ne učinkujejo tako, da nas "pozdravijo" ampak nam dajo tisto voljo in moč, da začnemo s spreminjanjem našega načina življenja in mišljenja, ki nas je pahnilo v depresijo.

Jaz mislim, da si prehitro dvignila roke in bi se na tvojem mestu posvetovala z zdravnikom o prenehanju.

Se strinjam z Lostom.Tudi meni je 2x prehitro prenehanje jemanje AD ejev naredilo več škode...

Se popolnoma strinjam s Slavko... :oki:

Sofija, res se pogovori z zdravnikom...poglej napol poti si z AD, veliko si že
dala skozi...tako kot pravi moj predhodnik...veliko je AD, niso vsi za vsakega,
vsekakor je nujno potreben temeljit pogovor in vem, da boš našla rešitev.
Sofija ne obupaj , se spomnim svoje zgodbe nazaj, ko še ni bilo AD,
pa so me "šopali" s pomirjevali, s katerimi se še zdaj bojujem, kaj vse bi takrat dala, da bi mi kdo pomagal na drugačen način...če bi mi rekli takrat kako in kaj
bi še "živo žabo požrla" ... :seznojim:, ko pa sem dobila po 15 letih prvi AD, pa drugi, pa tretji in potem je prišel tisti PRAVI in od takrat se mi je začelo stanje
popravljati...sploh pa, ko sem spoznala način delovanja in začela delat na sebi,
se mi je odprlo življenje v svet. Verjemi, da mi ni bilo lahko ob malih otrocih...tečnem možu, vendar Sofija tu sem, znam se ubranit marsičesa, znam
tudi živeti, pa čeprav z AD...znanjem iz psihoterapije... :P

NE OBUPAJ...VSAK DAN BO LEPŠI  :rozicodam:

Hojla drage moje in moj :)

(naj prvo povem, da sem nick spremenila zato, ker me Sofia preveč spominja na SF in kot da sem obtičala v problemu - ta novi nick je iz vilinških simobolov in pomeni pozitivna naravnanost)

Vrtim se v začaranem krogu, ampak sm še v pozitivi  :oki:

Problem je tak: moja2 sta nekak vzdignila roke od strokovne pomoči in temu posledično sem tudi jaz v petek skenslala psihoterapijo  :-\

V petek sem se prvič počutila močno in OK.  :happy:

Problem je bil zvečer (takrat sem še vzela polno dozo Asentre), ko nikakor nisem mogla zaspat, ker sem razmišljala kako bom naprej? Kaj zdaj? Ta teden bo os.zdr. zaprosila ZZZS za podaljšanje bolniške, jaz še nisem ok, kaj če me zavrnejo in bom mogla na šiht - v tem stanju??? ko sem kot čigumi v krematoriju!!
In pol sem rekla, da ne bom več jemala kemije, da se jo bom rešila,.....

ok, itak, zdj že čutim krče, ampak problem je to, da če so AD začeli delovat, jih bom jemala vsaj zato, da bom skulirana na šihtu, ker če zdj neham, si lohk tripl poslabšam duševno stanje. Ok, bom nekaj časa še nadaljevala z AD, pa da vidimo kaj bo - danes spet 100 mg  :unsure:

Drugo.... starša mislita, da lahko zmorem sama. Sedaj se počutim tripl slabo, ker sem "loser"? Mogoče sem res, mogoče nisem, dejstvo pa je, da trenutno nisem še sposobna iti med folk, tudi delam ne nekak na sebi v smislu branja literature (sploh ne vem zakaj, ampak nimam volje), mislim pa, da navkljub porazu, itak, bom vseeno spet poklicala ga. Voglar, da se zmeniva, ker se mi je res zdela topla oseba.

Se pa nekak gor držim.... vsaj to no. Sam vseeno sem v eni luknji pristala.... se pravi, kul se počutim, čeprav sem v kravji riti in sije sončni žarek skoz rit. Great!

Pozdravček....dsati  :rozicodam:

Draga moja, zakaj si skenslala psihoterapijo...pa menda ne zaradi mnenja tvojih staršev  ??? Veš, sama se ne moreš potegniti iz vseh teh občutkov...pa ne smeš mislit, da nisi dovolj sposobna...je pač preveč težko, da bi brez pomoči splezala ven. Jaz sem tudi na začetku mislila, da bom zmogla sama...pa tudi moji prijatelji iz celo partner so bili tako prepričani, češ: "ti pa res ne rabiš psihiatra, saj zmoreš sama" Pa sem se mučila tri mesece, preden sem ugotovila, da tako več ne gre naprej, da se mi bo zmešalo ali pa se bom ubila, če si ne poiščem pomoči.

Poglej, jaz jemljem Asentro že tri leta in vmes padam, se dvigujem in spet padam...lani novembra sem začela s psihoterapijo pri Voglarjevi in hodim k njej 1x na teden...tam se počutim varno in razumljeno, njen pristop je nevsiljiv...najprej te spoznava, potem pa usmerja terapijo. Meni je ponavadi vsakič, ko grem k njej "živa muka", sem tesnobna, nervozna...tam se potem prvo umirim in potem moja napetost polzi iz mene preko solz in tudi preko smeha...od nje grem lažja za 100 kil, čeprav me potem občutki dohitijo in sem ponavadi za vikend bolj  :( Ampak ta vikend NE  :ne: Po peklenskem tednu, ki sem ga preživljala, sem se v petek osvobodila in spet zadihala...polna sem energije in volje do življenja in komaj že čakam petek.

Pa vem, da bom doživela zagotovo še kakšen poraz na poti do moje zmage...in vem, da bom takrat spet čisto obupana...ampak tako to gre.

Tebi bo Asentra "prijela", psihoterapije se pa tudi loti in počasi boš prišla na zeleno vejo...samo ne gre NA HITRO, zato pa DLJE DRŽI.

Razmisli in pokliči ga.Voglar, pojdi k njej, itak je prvič brezplačno, da dobiš občutek ali ti te vrste pishoterapija "sede"...Kaj pa veš, morda se pa celo medve pri njenih vratih srečava  :pomezik:

Se strinjam S slavko :oki: Psihoterapija ni neka čudežna tabletka, ki prime takoj prvo uro, ampak je potrebno veliko, veliko ur, da opazimo napredek.

Tukaj se čisto ne strinjam s tabo Slavka. Tudi sama se lahko potegneš ven, a je najbrž odvisno od človeka do človeka. Jaz sem se sama spet postavila na noge, in kar dobro se počutim zadnje čase.
Zase vem, da nisem tip za psihoterapijo.  :kiselnasmeh: V bolnici sem jih komaj preživela. Vedno isto in isto. Do nezavesti. Ne vem čemu je koristilo. Rabila sem 2 meseca, da sem se opomogla od "neumnosti".

Meni pomaga terapija: AD, fizična aktivnost in kakršna koli sprostitev: avtogeni trening, mišična sprostitev. joga, tibetančki...etc, pa družba pravih ljudi. Takih, ki jim zaupaš.

P.S. Zelo me jezi, ker nekateri terapevti celo sugerirajo, kaj naj bi se ti zgodilo. Nekoga, ki je bolj labilen lahko prepričaš, da je bil v otroštvu celo zlorabljen. V Belem obroču so imeli tak primer. Psihoterapevtka je menda ovadena.

Ne dvomim pa da je ga. Voglarjeva dobra terapevtka, ker jo svi pohvalite. In najbrž jih je kar še nekaj, a previdno prosim. :oki:

odlično :oki:

Se pa tud s Slavko strinjam. Ker vedno smo si ljudje različni, imamo različne diagnoze, različne terapevte, različne psihoterapije.....Niso vsi za vse :ne: Lahko naletiš na popolnoma nesposobnega terapevta, zdravnika, trgovca, bančnika......ali pa na človeka, ki se razume v svoj poklic in dela tako kot je treba, strokovno in predano. Potem je pa tudi od pacienta odvisno, kako sodeluje, kako si vse skupaj zamišlja, koliko je trmast, koliko je vztrajen, ...., koliko ima željo ozdravet ali obupat. Nekateri imajo slabe izkušnje, nekateri imamo dobre....., tako pač je v življenju. Jaz pravim , da se nikoli ne smeš predati :rozicodam: in da je včasih potrebno tudi malo potrpeti.

Jaz sem se dolgo otepala psihoterapije, nekako nisem verjela vanjo...prepričale so me prijateljice iz foruma, ki so pozitivni učinek izkusile na lastni koži...tudi mojo terapevtko so mi priporočile prav one in z njo sem zadovoljna. Njen pristop je tak, da rešujeva sprotno situacijo, v kateri sem...prečekirava pretekli teden in malo analizirava dogodke, kako sem ravnala v določeni situaciji in zakaj sem ravnala tako, kot sem.
S tem počasi odkrivam, kje delam "napake", kako gledam nase in na druge okrog sebe...moj cilj je postati bolj samozavestna in se začet imeti rada, kar trenutno še nisem dosegla, se pa trudim.

Sem pa že pred enim letom poizkusila s terapijo, pa se s terapevtko nisva ujeli, zato sem po parih obiskih prekinila in sem ji tudi povedala zakaj. In takrat sem si rekla, da bom že SAMA uredila svojo glavo...pa ni šlo... Vsekakor pa ni psihoterapija nek čudež...jaz gledam nanjo bolj kot na nek smerokaz, ki te usmerja v spoznavanju sebe...to morda lahko dosežeš tudi z branjem knjig za osebno rast, z meditacijo ali s poglabljanjem vase...tudi pisanje na tale forum je neke vrste terapija...dajemo ven občutke in strahove, ter dobivamo namige in ideje kako se obrnit v takšni situaciji...

Da sama ne bi zmogla sem mislila bolj v tem smislu, da bi čisto samo po sebi minilo, brez ADjev in brez spremembe v načinu življenja...tudi jaz sem še bolj "nedolžna", kar se psihoterapije tiče in o njenih učinkih na dolgi rok niti ne morem poročati...upam pa na to, da bodo pozitivni.  :rozicodam:

No, pa se je izkazalo, zakaj staršem doma ne povedati....

ker mati cinično pribije izjave glede tvojih strahov, oče pa misli, da je vso znanost pojedel in ocenjuje mojo duševno nestabilnost na nekih neutemeljenih vizij v njegovi glavi....

.... smo se zrukal, pobrala psa in sva šli domov. Zdaj sem sama.... edino upanje mi ostaja modri listek... ki je morbid vabilo na razgovor .... moje službe mojega foha.... daj bog da rata že enkrat no.....

.... ta teden bo naporen: vabilo, os. zdr., ZZZS, bolniška ....  :007: a se tudi nekak še ne dam :boks:

grrrrrrrrrrrrr

dsati  :rozicodam:

Dsati! :rozicodam:

Ja, te zelo, zelo razumem...

Pri meni sicer ni šlo za primarno družino, ker so me edino tam dejansko razumeli. Pri meni je šlo za prijateljice, znance...

In ko ne dobiš tistega, kar pričakuješ, potem si tiho. In tako sem jaz že dolgo tiho. Saj jaz vem, da v mojem primeru ni šlo za namerno nerazumevanje, pa vendar je bilo zame boleče.

Kar se pa AD-jev in psihoterapije tiče, se boš morala pa sama odločiti. Jaz sem tudi dolgo iskala pravilno kombinacijo zame in vmes že tudi kar precej obupala, pa vendar upam, da sedaj pa sem našla res tisto, kar me bo privedlo tja, kamor si želim.

Je pa potrebno poudariti, da sem jaz v preteklosti ogromno delala. Rezultati pa se kažejo šele sedaj. Mogoče bi mi bilo lažje z AD-ji, ne vem. Se jih tudi jaz malo bojim, se pa zavedam, da v tej situaciji, v kateri sem se sedaj znašla, potrebujem hitre rezultate in ne več tako počasnih kot do sedaj.

Želim ti, da ti uspe.

Niti pod razno se ne boš vdala. Te pridem prebutat  " ko vola u kupusu".  :brusimsekiro:

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

 :oki:

A povem neki hecnga?

Tisti modri listek ni bil vabilo ampak sklep o neizbiri kandidata  :valjamsesmeh:

Tko hitr še v življenju nisem dobila neg. odg.  :smesno:

Spet zveze ...  :smehko:

Bog tok si duhovit da ti ni para!!!  :valjamsesmeh:

Jah, kaj, nč, preostane nam še vedno boj za samozavest in pa služba, ki ostaja - bo pač treba tam postavljat meje še naprej!  :plesi: :ohoho:

Kadar sem totalno na dnu...si rečem: vesolje že ve. Ker je lažje gledati s ptičje perspektive, kot pa žabje!  :clap:

Pozdravček-Sati  :rozicodam:

Evo, popravljam napake za nazaj.  :clap:

1. Spet sem si uredila termin psihoterapije, ki jo imam v petek!!!  :oki:

2. Jutri grem malo dol med civilizacijo, da vidim, kako bo z ankso (  :boks: )

3. Danes sem začela delati na sebi (brati lepe zadeve + joga)  :oki:

4. Čeprav je jutri sreda (skupina), ne bom šla, ker grem step-by-step in hočem počasi napredovati  :oki:

5. uporabniško ime sem spet spremenila, ker mi na chatu ni hotelo sprejeti novega, zato sem sedaj oba združila. pa tudi, nekaterim je bolj všeč Sofia  :sesmejem: (ne morem in ne morem se rešit SF hehehe)  :oki:

Nč folk, gremo naprej gaziti po snegu, kmalu pridemo do travic in zvončkov!!!

Lp-S.  :rozicodam:

(na, zdj se lahko podpišem z dvema "S"-oma, t.j. SS - kar pa je lahko tudi es esovc - great!!!)  :P

 :oki: :clap: :rozicodam:

Sofie,

v tvojih postih vidim veliko nihanja, nihanja razpoloženju, nihanja v odločitvah itd...ampak nič ni narobe s tem... :pomezik: Tudi meni se to dogaja...pa že leto dni hodim na psihoterapije, sicer sedaj malo redkeje zaradi finančne stiske (2x na mesec), jemljem AD-je redno že leto in pol (moje drugo obdobje jemanja AD-jev), poskušam delati tudi kaj sam, ampak velikokrat nimam volje za to, ampak se vseeno zelo trudim, da primem v roke kakšno knjigico ali naredim kakšno vajo...ampak vem, da nebom obupal. Bil sem že na robu propada in se tja več nebom vrnil, ni šans...spremembe so, spremembe bodo. Opažam jih sam, opažajo jih drugi, drugi mogoče še celo bolj kot jaz...Tako, da gremo skupaj do zmage  :onaposlusa:

LP  :rozicodam: :sunny:

Hojla Roky!

Maš prav! Ponavadi sem veljala za trdno, odločno, neomajno, sedaj, ko gre za takšno zelo pomembno zadevo, kot je generalna preteklosti in pucanje duše, sm pa kr malo izgubljena.

Vendar, navkljub nihanjem, lahko rečem, da se počasi že ustaljujem. Poglej, na začetku, ko sem prišla na ta forum (31.10.2010), nisem vedela ne kaj mi je, ne da nisem sama z istimi problemi, ne kako se zdraviti, poleg črnih dnevov, pa še, vsak dan sem bila po več kot 8h na chatu, do 1,2,3 zjutraj, ob 5 auf in šiht, tak da sem bla čist "zmešana". Potem še 2 tedna jedla nisem,....

Danes, sem na chatu do 19h max. do 21h, če ravno ni nič po TV, uredila sem si AD (ne bi o tem, kako sem trpela prve 3 tedne), začela sem brati literaturo, obiskujem psihiatra in psihoterapijo (psihiater je bolj zarad formalnih zadev) izvajam jogo, ful sm prjazna do vseh  :sesmejem: , (drgač sm bla že prava sitnoba zaradi težav, ki so me pestile in jih nisem reševala!), rada sem se začela imeti....in ciljam na snidenje za novo leto  :oki: , pa predtem še kako snidenje s kakšnim forumašem  :oki: , (aja, z 2 sm se že dobila, kar je bilo zame v današnjih dneh orng pogum),...., pa tak, počasi naprej (kar je tudi zame izziv, glede na to, da sem vajena vse expres reševati. potrpežljivost? kaj je že to?!).

Če prej prebiram svoje zapiske, sem kar malo zgrožena. In če zdaj tole, kar sem napisla, sem kar hepi ;)

Tak, da, ja, Roky, vem da sem zmešana, ampak sračjo gnezdo je težko v red spraviti, ni pa nemogoče! Kmalu po gnezdo po sistemu Monka!  :clap:

Vse dobro tebi, meni in ostalim vam želim, pa korak po koraku do zmage.

Tisti, ki so prehodili puščavo ali gorovje, so s koraki in nikoli s tekom!

Lp-Sofie  :rozicodam:

Zadela me je ena misel od Luise L. Hay, na katero kar ne morem pozabiti in se me drži, gre pa za starost, ki pravi:
 
Zame je vedno sedaj. Številke se s časom naberejo, toda stara ali mlada sem toliko, koliko se počutim. So ljudje, ki so pri dvajsetih starci, in so ljudje, ki so pri devetdesetih mladi. Vem, da sem prišla na ta svet izkusiti vse starosti, in vse te so dobre. Vsaka starost se nadaljuje v naslednjo s toliko lahkote, kolikor si jo dovolim. Skrbim za zdrave in srečne misli in moje telo temu sledi. Mirno sprejmem svojo sedanjost in se veselim vseh dragocenih dni.
 Vsako obdobje prinese svojo radost in izkušnje. Za vsak trenutek življenja sem vedno ravno prav stara.

Vem, sliši se logiš, ampak, kako bi pa blo, da bi bli skoz stari 10 let, 20 let ali 40 let (lahko tudi rečem 50,60,70 let kdor ni podlegel propagandni sreči v videzu)? In od takrat naprej ful razmišljam, ah 32 let, bom zdej neki izkusila, ko bom 40, bom do takrat šele modra  :pomezik: , pri 50 bom še bolj  :clap: pri 60 bom že imuna na sekiranje brezveznih stvari  :navija: pri 70 bom čebogda že super babica ali prababica  :wav: itd itd.

Čeprav izpade sedaj na prvi pogled, da nisem ravno razumela bistva, sem, kajti treba je uživati danes in sedaj, in vsak dan naprej nam nekaj prinese-po Hayevi. Hotela sem povedati to, da se je nonsense sekirati o letih. Pa ko vidim reklame o kozmetikam proti gubam, je to zame tko, kot bi propragirali tableto za ubit se. To kar je naravno, je lepo. Guba in gubice so lepe. Lep je zadovoljen človek!

No, sedaj me mora samo še utrofniti ljubezen do samega sebe, da smo vsi popolni, božanski, edini, lepi,..... Gooooooooooooooooooooo Sofieeeeeeeeeeeeeee  :rozicodam:

Sofi meni so všeč knjige Luise L.Hay :wav:
A tebi tudi?
Ta misel mi je všeč :oki:

Zelo!

Še posebej ker vem, da je prebolela raka s pozitivnimi mislimi  :oki:

Bolj ko se bliža ponedeljek, teden, bolj sem v krizi.... :zalostno: 

V petek bo 6. teden kar jemljem asentro, rezultat je, da ni depre, imam pa še vedno grozn filing pred ljudmi, kar ga pred ad nisem imela skoz sem živčna, nervozna, napeta, mišice toge,....  :groza: 

pomislim, da bi šla rada ven, s komerkoli, še vedno ful želja s počenčki, PA NAU ŠLO!!!! Če neham s to pof.... asentro, se bojim stranskih učinkov, če nadaljujem, bom pa depro fasala zato, ker ne zmorem ven!!!!   :'(

Se mi je zdelo, da dneva ne bom zaključila s pozitivo in čist vseen mi je....... ker to nkamor ne gre!!! vseeno mi je za odločbo, za vse! lahko sprejmem misli o starosti Louise Hay, o sebi, kot vrednemu bitju pa ne  :predaja:

Sofie...jaz sem prve tri mesece v mislih skoz ponavljala besede Luise Hay...sem mislila, da jih bom mogla do konca življenja...moje besede so bile: "Vse je v redu,varna sem..." to mi je pomagalo, da sem nekako preživela tiste najhujše dni...da sem odpeljala otroka v šolo, da sem delala, da sem peljala popoldan otroka na interesne dejavnosti...
Še sedaj včasih prelistam knjigo Življenje je tvoje in se zavem resnice, da so naše misli tiste, ki nam krojijo počutje...življenje...potem jih nežno usmerim v pozitivo in čakam...včasih mi uspe, včasih so pa negativne premočne.
Jaz jemljem Asentro že 3 leta...nekako sem se s tem sprijaznila....včasih sicer ne vem ali mi pomaga, al mi dela še večjo "štalo" ampak zaenkrat jo sprejemam kot pomoč...bomo vidli kaj bo v prihodnosti, kako bo psihoterapija učinkovala...pustimo se presenetiti  :rozicodam:

Imam eno vprašanje za vse vas, ki hodite v službo in bi prosila, da mi odg.:

Preden postavim vprašanje, naj povem, da sem v tej službi skoraj 1 leto, da sem pridna, da si nismo tok ql s sodelavkami (2), ker imata obe zgleda večje težave od mene, samo jst sm klonila pred svojimi malimi  :kiselnasmeh:

Zdaj imam bolniško 1 mesec pa še mal. Rekla sem, da imam pač eno telesno bolezen. Za 2 mesca bo težko kaj še dodajati.
A bi vi povedal na šihtu, da mate depresijo, pa anksioznost?

Lp-Sofie  :rozicodam:

Sofija en lep praznični dan ti želim... :rozicodam:

Glede na to, da sprašuješ tiste, ki so v službi...hm, jaz nisem več, pa vendar imam izkušnje v zvezi s tem.

Jaz sem v službi povedala sodelavkam, direktorju in sem naletela na
zelo dobro razumevanje...imela sem napade v službi, nikoli ni bilo
problema, da mi ne bi kdo pomagal, da mi ne bi stali ob strani.

Ne vem ...morda sem imela srečo s kolektivom.... :zardevam:

Vprašaj se predvsem zakaj bi jima rada povedala?...Ker drugače ju čisto nič ne briga...

Jaz sem v službi povedala predvsem iz razloga, da se počutim malo bolj varno...v smislu, da vejo, če dobim kak napad...to mi je namreč zmanjšalo tesnobo...je pa res, da so zelo razumni sodelavci in se jim ni zdelo to nič problematičnega...

v prejšnji službi pa sem povedala le trem sodelavkam, ampak smo se zelo dobro razumele in sem jim zaupala...

Sofie...govorit ne rabiš o tem, če pa potrebuješ zaradi svoje bolezni kakšen drugačen odnos, pa bi mogoče le bilo dobro povedati!

lp

Sofi jaz imam to srečo,da delam s sodelavko,ki ima podobne težave kot jaz in še po naklučju imava isto psihiatrinjo.
Se razumeva in drug drugi pomagava kadar je potrebno in če je ona na dopustu sem
nekako bolj tesnobna in pri njej je enako.

Šefici nisem nikol zaupala,ker je ena brezsrčna oseba,je pa sicer izvedela od druge sodelavke,ki sem ji tudi zaupala.Bila je en dan cela ceramonija glede tega a sem že oprostila tej osebi,ki je mislila da bo s to informacijo pri šefici nekam zlezla.

Skratka pri nas je velik kolektiv in ko se izve neka novica,tej vsaka nekaj doda in iz muhe pride slon.
Tudi poučeni so premalo,nekateri sploh nevedo nič o depresiji,...in to se mi je sprva zdelo ful nesprejemljivo,zdaj pa me ne gane več,kaj si kdo misli.
Sem marljiva,poštena,....delavka,nikoli v teh 5 letih depresije v bolniški(čeprav sem včasih zjutraj komaj vstala),ker sem zmerom imela v mislih,če mene ne bo na delo,bodo moje sodelavke mogle toliko več delat.

Hvalabogu imamo sedaj novo šefinjo,prej je bila namestnica in sva se vedno dobro razumele,tako da je pritisk dost manjši,...
Če želiš povedati svojim sodelavkam o bolezni se mi ne zdi nič narobe,sama ju poznaš najbolje tako,da je čist tvoja odločitev.
Kakorkoli se boš odločila te podpiram :rozicodam: :rozicodam:

Podravljena Sofie,

uf tudi to je bilo pred mano pred nekaj mesecimi, ko sem se spraševal, kako in komu povedat v službi o moji bolezni. Že teden dni pred tem sem razmišljal kako bom povedal, kako bom začel pogovor s šefom, kaj mu bom povedal...in potem so bile tu negativne misli. Kaj si bodo mislili? Me bodo sprejeli? Bodo mislili, da si zmišljujem? Me bodo zaradi tega prezirali? Bom manj vreden? Me bodo zaradi tega odpustili? itd., itd.,...No ponavadi je bil moj samoustvarjen odgovor na te vprašanja...ziher bo tako...No in je prišel ta dan...Seveda celi anksiozen pridem na šiht, takrat se bil tudi en teden na bolniški zaradi prehlada. In seveda prvo rečem šefu, da grema na samo, da mu zadeve razložim in buuuuuuuuuuuuuuuummmmmmmmmmm.........ne kako je razumel...ne samo to, rekel je kaj lahko stori, da bo mi boljše...rabim mogoče bolniško, rabim drugačni delovni urnik, mi zaenkrat črta nočne, itd...seveda nič od tega ni bilo potrebno. Nato sem razložil moje probleme še drugemu nadrejenemu, kateri me je spet popolnoma razumel...in ta mi je celo rekel, da v primeru kakšne moje nezmožnosti, kot je bila takrat vožnja avtomobila, bo vskočil on oz. bo on prevzel odgovornost nad intervencijo....bil sem presenečen nad odzivi. Nato sem povedal še tretjemu nadrejenemu, kateri pa mi je povedal, da je njegova bivša punca prav tako trpela za anksioznostjo in zadeve dobro pozna...torej je popolnoma in še bolj razumel.  :kiselnasmeh: Res je, da je moj kolektiv relativno mlad (jaz sem najmlajši - 23 let, najstarejši sodelavec je 33 let) in so mogoče bolj dovzetni za te stvari, ampak mislim, da si je vse negativne scenarije nesmiselno ustvarjat in pač zadeve povedat, če to hočemo ali se nam zdi potrebno...in si v tistem momentu rečt: "Kaj bo, pa bo!"  :sesmejem: Meni je odleglo, po resnici povedano... :wav:

Sofie, tako, da vedi, da če se tebi zdi primerno povedat sodelavcem jim povej, če se ti ne zdi, jim ne povej, v vsakem primeru smo s tabo  :rozicodam:

Evo, danes sem bila malo zunaj in sem zadovoljna sama s sabo  :clap:

Prva postaja pošta, sem sfrizala ampak sem si rekla, pa naj,.... Notri je bilo že boljše, potem zunaj do avta spet dokaj OK.

Druga postaja knjižnica...  :oki: (ajd, ni blo nbenga folka, tak da ne šteje)

Tretja, Mercator, sem bla že domača  :sesmejem: pa v baru med folkom, je blo že lažje  :-* (<- mal samovšečnosti, i love me)

Četrti izziv: povedala sm sodelavkama O ANKS+DEPRI !!! in zdj bo kar bo. Glede na to, da bomo še nekaj časa skupaj, pa dejmo spletat globlje prijateljske vezi.

Aja, še to: stric ki je zbolel za depro, sva spet po dolgem času vzpostavila stik. Bratranec ki ima panično motnjo tudi. Drugi stric, ki ima verjetno raka (upam, da ne) je tudi bolj prijazen postal, teta, njegova žena, pa morbid clo kako rečeva, saj nikoli nisva imeli nekega dobrega stika  :-[

Pozdravček....Sofie  :rozicodam:

[priponko je admin izbrisal]

Hojla!

Moram poročat naprej  :)

Stanje: dokaj OK - depra nisem, sem pa še vedno uiber anksa, tak da, res ne vem kdaj bo to izginilo.

Ko sem povedala po mejlu šefici in sodelavki o mojem duševnem stanju, me je reakcija šefice ful presenetila!          (http://avatars.magicforex.net/_ph/15/1/941184001.jpg)

Namreč, pokazala je drugo plat, katero nisem poznala in to je
(http://farm1.static.flickr.com/168/374268661_c63d40d3b5.jpg) ......... srčnost!

Pokazala se je res kot zelo fer in razgledana za duševne stiske!!! Napisala mi je en doooolg
(http://urban.spletno-mesto.com/wp-content/uploads/thunderbird-logo-email.jpg)...email in res se mi je dotaknilo

(http://fc09.deviantart.net/fs27/f/2008/171/7/d/Beautiful_Destiny_by_Gemini_Soul.jpg)

...duše!

Moji zgledi za naprej so optimistični.

(http://2.bp.blogspot.com/_oUc6WpOAwto/SQOhu3kdxMI/AAAAAAAABYI/h7YdBhIkAqQ/s400/Optimism%2Bposterwebsize.jpg)

Upam, da tudi vaši zgledi za vas!!!  

(http://www.mentalhelp.net/images/root/hope2_id816501_jpg.jpg)

Lp-Sofie  :rozicodam:

    :oki:  za šefico!!!

Vedel sem...dostikrat samo predvidevamo, kakšen je človek, ampak je to še vedno samo naše predvidevanje...ko pa enkrat pride do takšnih stvari, pa začnemo drugače razmišljati.  :rozicodam:

Sofija...SUPER, marsikdaj moramo ljudem zaupati, da jih spoznamo!
Tebi je to uspelo...spoznala si "novo" šefico... :rozicodam:

Tak:

* bolniško mam do 9.3.2011 (še dobro da mi ZZZS ni dal takšnega darila za 8.3.  :) ) in 100x hvala Višji sili
:sonce:
* veselim se že joba, pa ne, da bi bila sado-mazo ampak zgolj zaradi družbe, da se socializiram :)
:sonce:
(žal sem izvedela, da ravno sodelavec, ki sem ga imela najrajši od vseh, tudi manjka tko kot jaz - operacija prostate, sjvestekajtopomeni in močno upam in molim, da bo ok in da se še vrne nazaj)
:sonce:
* danes sem doma, pri sebi, in sem tako vesela flatka!!! dobila sem 2 obiska danes, šla prostovoljno k zdravnici, ker je rekla, da bi me rada videla, ful sem čebljala z med.sestro, ker nazadnje sem tam sedela kot kup nesreče, z zdr.sva se lepo pomenili, po tem sem 2x šla na pošto (kar mi je nazadnje bilo muka), večkrat sem šla med folk, tak da danes je moj dan!!!!
:sonce:
* vseeno grem jutri nazaj k staršem, da še zadnjič do potankosti podebatiramo o teh problemih, da rečemo do konca, kajti potem ko bom enkrat na šihtu, je to to. ne bo več brezskrbnih dni doma,.... Spet bo dom dom pri meni, plačilo položnic, prihod domov ob 16,17h, ....... Ah ja, če se skuliram, pa lohk spet z zvezami začnem  :sesmejem: :oki: :clap: :srce-utrip: :srce-utrip:
:sonce:
* četudi me kdaj spet prime strah, bom šla kar med ljudi, pa četudi umrem. Moram to delati in čimvečkrat. Ne vem zakaj je blo dons tok ok, ok, neki je zarad helexa, amapk ta drži par ur ne pa cel dan. vatever, bomo že tud brez tablet zmagoval!!!!
:sonce:
* najbolj se pa veselim pomladi, saj sem v teh turobnih dneh najbolj se bala, da je ne bom doživela!!! In sedaj sem res zacvetela, še vedno me je strah ampak imam strah na špagi (pa on tud mene hehe), ampak vidim, da moj trak osebnosti raste gor. Čutim se in vesela sem, da čutim tudi stvari okoli sebe!
pa četudi je to včasih tudi strah oz. anksa
:sonce:
Vsa ta psihopsihotičnagroza pa mi je prinesla ogromno: najbolj, da sem sama sebe našla in se čutim, kar se prej nisem, prinesla mi je nova prijateljstva, spoznala sem, kdo je pravi prijatelj ob težavah, razkrile so se strani ljudi, ki jih ob depri ne bi spoznala (v pozitivno smer jasno), s starši smo začeli komunicirati in smo bolj odprti, predvsem pa, da na planetu nismo sami in da nas varuje in vodi, če smo odprti, še kaj višjega, močnejšega in z obilo ljubezni.
Jaz ji rečem Višja sila, eni bog, drugi Vesolje, Kozmos..... Nekaj je!
:sonce:
In vse se zgodi z namenom! V to verjamem.
:sonce:
Pozdravček Sofie  :rozicodam:
:sonce:
SECRETS TO HAPPY LIFE

A Good way to be happy is to learn the common characteristics of happy people and apply them.
- Forget the past
- Take responsibility for your life
- Build relationships
- Develop multiple passions
- Build your character
- Be who you are
- Live your life purpose
- Have positive mind
- Work creatively
- Use your talents
- Make others happy
- Practice compassion  
:sonce:

sofija , skoz te spremljam in sem zelo vesela zate.
lepo je bilo to zdaj prebrati, samo tako naprej.
velik lepih trenutkov ti pošiljam
ana

 :rozicodam:


Sofija....zelo lepo in pozitivno napisano....saj ne vem, a ti je novi nick pomagal ali tisti tam zgoraj,
super si, rada te berem ker iz tebe veje humorni pozitivizem....vedno preberem preden grem spat... :sesmejem:

Sofi :wav:

 :clap:

Hvala babe (Toja  :sesmejem: )  :clap:

Danes sem imela natezalnico sama sebe - spet izpostavljanje v družbi, in sem tok hin, da se počutim, kot bi s sesalcem posesali mojo dušo ven in vso energijo, tak, da sm zdj kot zjeb... vileda v pomiji...

Skratka, že zjutraj se je začelo z vstajanjem v horuk, ker sem se zaspala in bi moj obisk skoraj odšel domov. Nazadnje ko sem tako hitro vstala sem prvič v življenju fasala heksenšus in takrat sem si obljubila, da ne bom več vstajala kot bi imela dinamit v riti. Dobro, heksija ni blo, obisk je prišel, bila sem ful zmedena,.... skoraj bi obisk pelalal ven lulat, namesto kužija  :sesmejem: No, moj prjatelček je raje kužko pelal ven, ker drugače bi z mano rizkirila, da bi prišla domov.

Potem sem šla v supernovo, načrtno, kajti ko sem 3 dni jemala asentro, sem bila zadnjič v supernovi, ker se mi je vse meglilo od družbe. Preživela sem, priznam, bilo je mučno zame, ampak sem uspela. Parkrat sem skoraj sfriznila, vendar sva z dušo rili naprej po polju samozavesti.
Potem sva šla še v Mercator tam v supernovi,...., skratka vse je šlo. Nadalje, peš do Cityparka, vse ok, notri, vse  :oki:

Celo čez cesto, ko blazno ne maram hoditi čez niti pri prehodu za pešce, sem se danes naučila, da grem počasi, in bodo avtomobili že počakali. Če grem počasi, sem bolj sproščena, kot če hitim, da se še spotaknem in če voznik ne bo videl, da sem na tleh, bo speljal in za "bankino" bo imel ležega policaja, v bistvu bi bla pa ležeča sofija.

Potem sva šla še po tretjo osebo - prijateljico, smo šli spet na drinko, skratka, šlo mi je danes. Ne seveda gladko, vendar je šlo. Na wc nisem šla, pa tudi po daljšem pogovoru za mizo me je malček napadla anksa, ampak sem zvozila.

Ne, nisem zmagovalka, mislim sem zase, vendar sem danes vsaj preživela med družbo, kajti nazadnje ko sem bila z mami, tudi v prisotnosti drugega ob sebi, nisem zmogla koraka narediti, če sem videla neznano osebo! To je bilo v 2.-3. tednu jeamjanja asentre.

In to danes vse brez helexa!!!

Saj, če me 3 dni nau gor na forumu, spim k crknjen hrček, ker me je to danes tako zelo psihično izmučilo, da me zdj vse boli, še tikva, ampak ok.... Zadovoljna sem sama s sabo!

Se opravičujem če izgleda malce samovšečno, vendar 1 mesec sem bila nonstop doma, brez da bi kamorkoli šla, ko sem mogla k zdr., sem se pretresla do nje od strahu in obupa, če sem koga videla, sem sfriznila in ne naprej ne nazaj korak, nič, lahko bi mi tablo nabili na čelo, češ, da sem spomenik;
pred tem mesecem sem bila pa čisto črnogleda, brez želje po druženji s prijatelji, moj fon je bil off, mejle sem brisala, FB je itak sameval ..... bla sem res kot umirajoča vrtnica, ki se suši in je že tak polomljena.

Želim vam uspešno borbo in čim več ljubezni do sebe, in drugih!

Sofie

[priponko je admin izbrisal]

Sofika, men se pa zdi, da ti Asentra pomaga. V tvojem pisanju in razlaganju je čutiti veliko več pozitivnih misli, kot pred mesecem dni :rozicodam:

Trzinka, rečmo temu 50% asentra, 50% jaz  :pomezik:

sonce zunaj, jaz pa v temi....

sploh se ni nič takega zgodilo, razen ok, da sm se ful ustrašla za mami včer, k je mela 38 vročine in sm dons vse jaz urejala, čeprav je danes z njo OK...

od včeraj (pred njeno vročino) sem že čutila, da padam psihično...

danes še bolj čutim.... gledam zunaj sonce, da se pomirim, zaživim, pa ga gledam kot avtist, mimo sonca....

včeraj sva se skregali z mami, bila sem nervozna, del poti se pa nisva nč pogovarjali, ker nisem bla za pogovor....

danes tud ne.....

čutim strah, temo, globino, pa spet strah........ Ne razumem več sebe, ne psihe, ne nič .... Razumem samo, da tako zmedena ne morem tle živet!!! Ne gre tako!!!

Sofie  :jok: :jok: :jok:

Samo zadosti stabilna nisi še Sofie. Vsaka reč te spravi v črne misli. A bo minilo. Promis.

Niti ne moreš pričakovati, da se vse uredi v slabih 4-ih mesecih. In še bodo vzponi in padci, a ti ZMOREŠ.  :-* Verjamem vate. :oki:

Sofie, kot sem ti že v temi "počutje" napisala...padci so del tega našega boja. Zagotovo te je mamina vročina spravila iz ravnovesja...Jaz doživim včasih "padec" tudi brez kakršnegakoli povoda...da o stresnih situacijah niti ne govorim.

Kolkrat sem jaz razmišljala, da  nočem tako živet, da imam dovolj tesnobe in depresije, da imam dovolj črnih misli, ki so se mi vrtele po glavi...vendar, to je vendrale del mene, to hotela ali ne.

Sofie...imaš modrost, imaš voljo, imaš pozitivnost...imaš vse možnosti, samo predaj se sončnim žarkom...spusti jih  v svoje srce in začuti toplino. In kot vedno: JUTRI JE NOV DAN...DAN NOVIH MOŽNOSTI  :rozicodam:

(http://www.povej.net/webcards/images/1104635802son%E8ek1.jpg)

Sofi, ne se pustit. Tudi mene je prvih šest mesecev, pa tudi sedaj spravil na dol vsak majhen stres, vsak spor z mamo in očetom, možem, otroci, služba....vse se nabira v nas, potem se pa pozna na počutju. Pojdi ven s kužkom, bo verjetno bolje :rozicodam:

Sofija...ne bit žalostna, ne obupuj...tudi meni se to dostikrat zgodi, pa mine... :oki:
poglej pa sem na AD že več kot 6 let...vedno pomislim, minilo bo in res je tako!
Ti delaš pa šele začetne korake, veš da zmoreš, to vem tudi jaz... :pomezik:

Pomisli zakaj dojenčke hranijo z malo žličko....hm, ker še ne morejo jest z veliko... :sesmejem:
Imajo premala usta... :sesmejem:

Draga Sofi :rozicodam: :poljubnjej: :poljubnjej:

Žalost,bolečina,tesnoba,temne misli,....z vsako neprijetno situacijo butnejo na plano,pri enih izrazitejše pri drugih manj,...pa vendar smo že tako goboko v našem stanju,da ne bomo obupale in se predale že pri
majhnih padcih.
V tebi je veliko pozitivne energije,...izkoristi jo sebi v prid...
Ja velikokrat si postavljamo vprašanje kako,zakaj,bo ali ne bo,kdaj,.....bo bolje.
Vendar je vse v nas samih,...naš trud,naša volja,želja,....in v tebi čutim ogromno volje,...ne daj se tem trenutkom strahu,močna si zato pogumno naprej!!!
Trenutno sem tudi sama globoko padla in vidim vse črno a vem,da se bom pobrala in če ne drugega
plezala z vsemi štirimi naprej.

Moje bejbike!

Evo sm misnla, da je konec z mano, pa ne da bi bila panik, ampak enostavno, ker sem se zadnje cajte počutila spet staro T..., me je obupaval stanje, da iz nič, čutim spet vse tisto, kar je povezano z depro (strah, tesnoba, nejevoljnost, tema, obup,.....) - kljub 1,5 mesečnim jemanjem AD  :mah: :mah: :mah:

In sm si misnla, na Sofie, fertig je. Poslabšal se ti je kljub AD, nč se ni zgodilo, skoz berem pozitivne knjige iz užitka in z vsem srcem, jaz pa down, down, down!?

Cel dan sem gruntala why....... kokr se mi je "lubl", ker nism mela nbene volje, pa ko sem prebirala vaše odgovore, pa tudi kokr sem se uspela pomeniti na klepetalnici (tnxgod da sm šla gor, ker ponavad se izklopim pred svetom in še bolj tugujem).......

neki sm se pa le ustrašla, za mami, pa še na dva dogodka sm se spomnla, pač, priznam, prizadela me je novica o Arwen pa KDŽJI, ... in sm kleknila k žaba!

Ok, zdj sm potolažena, da nisem zafurana do konca, in da bo še vse OK. Upam!

Predvsem hočem tle razlikovat med slabimi dnevi in tisti zarad v dnu in še globlje dnevi.... ko spet razmišljaš o fentanju, ker luči ne vidiš.

Skratka jutr je nov dan, vesela sem, da sem se vsaj skulirala in da vem kako ravnat naslednjič ob podobnih zadevah.

Vse dobro vam želim in HVALA KER STE Z MANO IN Z NAMI!!!!

SOFIE  :rozicodam:



[priponko je admin izbrisal]

zelo, zelo, zelo  :zalostno:

Sofi draga. Taki dnevi so. Saj sem jaz tudi nekam žalostna in sita vsega. Verjamem pa, da bo en dan bolje. Za vse nas. :oki: :-*

Velik objem.  ;D

Sofi nisi edina,se ti pridružujem,...bova obe smrkali,izlivali bolečino,....na koncu
se pa objeli in smejali kako sva neumni,ker se po nepotrebnem in preveč obremenjujeva za bodoče in pretekle dogodke,.....

Pridi.... :jok:

    (http://images.paraorkut.com/img/pics/glitters/h/hug_for_you-4382.gif)

alexx in suzy, pa tejčka za zs, hvala ampak niso AD ali dnevi zaenkrat krivi, ampak doma...

 :jok:

čist sm v k....   :jok: :jok: :jok:

ne vem kje naj začnem, pa še tko na kratko bi rada, ker se mi res ne da opisvat...

danes sem šla k men domov plačat položnice, potem bla pr zdravnici, ker mi je zmankal asentre...pa zdr. pravi, da grem k njej ne sam k sestri (k me rada vidi) .... se pomeniva .... mi reče kk kej .... jst njej da ok, sam tista 2 dneva sm se neki zdeprisirala ampak sm s pomočjo mojih damovskih prjatlov našla vzrok in zdj je ok .... vprašam zdr. a morm it na šiht 9.3. al 10.3. (da naum kej zajeb..., ker smo se enkrat neki zafrknili pr drugi službi glede datumov), pa ona men, da naj počakam, da bova vidle kk bo z mojim psihičnem stanju, ker že tam sm spet bla ful anksiozna na 5 potenco ....

pomirjena sva z mami šle v trgovino ... kjer imam itak že borbe med folkom hodt, ampak zdj lohk kolikor toliko grem med ljudmi, razn čakalnice me še ubijejo pa hodniki (v službi, bar oz. wc-ji, vrsta pri PTT,...) ... ji povem kaj mi je rekla zdr. glede šihta...

in tle se začne...  :'( ... lastna mami mi reče, da kaj pa mislim, kaj pa služba, a zdj bom pa kr tok manjkala, pa 3 mesce, pa kaj bodo rekli na šihtu... pa zdj ful odpuščajo (ne pr men) v SLO, pa eni bolani z vročino hodjo na šiht, pa ena od mami sodelavka je tud tko manjkala pa so jo opravljal...........  :jok: :jok: :jok:

skratka, spičle sva se v nulo!!!
jst sm ji sam rekla, da kako lahko da šiht na prvo mesto pred mano, da je bolj nujno, da se jst pocajtam, da na šihtu vedo kaj mi je (da mam depro in sf) in je logiš, da manjkaš na začetku, sj konckoncu če b bla noseča bi pa 1 leto manjkala ali pa 2 če b mela dvojčka, itak bosta sodelavki pomoč duble če bota rabli....

pa jaz, ko sem delala od 16 leta dalje v vseh raznoraznih službah 100%, nkol manjkala, zdj se mi je pa vse sesulo in še to bi pršla na šiht, če bi res nujno rabl, še uvajat bi pršla sodelavko, ki bi začasno pomagala, sam do zdaj je še ni, torej še ni take krize pr nas ......

skratka ko je mami mela probleme, nism nkol pomisnla, na njeno službo ampak da b se ona pocajtala.... pa je bla sama kriva za svoje stanje (alkoholizem) ..... no sj, mesec nazaj mi je itak prbila, da sm sama hotla, da mam depro??!!!   ??? :mah: :mah: :mah:

skratka zaključila sem, da grem 10.3. na šiht, pa če bom mogla it po vseh 4, rekla sm pa ji, da če me bo zvilo, da se bom fentala; sj, sam da je služba na prvem mestu pred zdravjem!!!

ne rečem, sem se tok prejeb... da sm dubla job in sm ful hvaležna, da ga mam, in tudi sama sem se orng presekirala, ker sm tok cajta doma (1,5 mesec), itak so mi vsi drugi bolj pomembni od mene, s tem pa tudi služba. Potem pa mi tako prbije, kot da sm največji kreten in lenuh, da mi je všeč tko kot je.

sj to je to, ko ne veta, kako je, če ne zmoreš mimo enga človeka, ko si živčen 24h/dan ob normalnih in veselih trenutkih, ko pa je kej stresno, se pa men vse poveča za 3x. In zdj ob asentri mam še ankso povečano, se pravi, sm zdj živčna za 5x.

Ni dost, da skor nč ven ne grem, od 11.1. sm bla mogoče 3x vzun, od tega sm 2x ful trpela. 5x sm šla k zdr. od tega sm 4x skor umrla od strahu in nervoze. 2x sm vzela helex, ko sm bla doma ob obiskih, ne zunaj. sj, sj, priznam, sm že sita tega pof.... lajfa in bo sam še vprašanje časa, kdaj bom do konca obupala; počutim se pa rek že k en kreten, k pr 32 ne more z ljudmi funkcionirat in se jih "boji"... Jst butl, itak!

Res sm bednik in totalna smet!!!

Tako mi zdj dol visi za pomlad, poletje, za sonce, za življenje..... edino, kar mi je še pomembno, da se moji zdr. zahvalim za vso podporo in da se nekak poskusim zahvalit še vam vsem - morm še zgruntat kako. Drgač pa, tako se mi jeb*e zdj zame in vso borbo... sj zdj mi pa ni treba asentro jest.... a kdo rab?

lp

Sofie :rozicodam:

Ne obremenjuj se tok s tem kaj drugi govorijo. Ljudje radi napihujejo stvari. Pomisli nase, ker ti si edina sama sebi na prvem mestu poleg tega pa bolje ko se boš počutila, bolje se boš lahko posvetila delu v službi, bolje opravila delo in bolje ko boš opravila delo, bolj te bodo hvalili in več pohval=večja samozavest
Nenazadnje je vsak samo človek-pa naj bo to nek direktor al pa tvoja mami-vsak se moti, vsak se lahko dobro počuti ali pa slabo in vsak se mora potruditi za svoj cilj.

Tud jst sm trenutno bolj na dnu kot ne...trenutno vidim samo moje napake ampak kdo ve, morda bodo pa slednje že jutri najbolje kar sem lahko storila

Lp by ašataN

Sofia, iz lastnih izkušenj ti povem, ne poslušat mame, ker ji je itak samo to važno, kaj bojo drugi rekli in kaj bojo v službi mislili.
tudi moja mami je mene tako napadala. ampak to je druga tema.

vem, da ti je važno, kaj tvoja mama misli in da iščeš oporo pri njej, samo se moraš zavedati, da nekaterim ljudem je bolj važno, kaj drugi mislijo, kot pa zdravje lastne hčere.

TI SI NAJPOMEMBNEJŠA! to je tvoje življenje, ne življenje tvoje mame, ti se slabo počutiš, ti trpiš in tvoja prioriteta je, da poskrbiš zase, ne za druge.

zdravnik ima prav, da počakaj še malo, da boš bolj trdna. verjetno je zelo razumevajoč in si lahko vesela, ker so redki taki.

Sofie,

redno berem tvoje porte, čeprav se sicer ne oglašam, a to se me je dotaknilo. Poglej, saj sama veš, da je treba sebe postaviti na prvo mesto. Osebe, ki niso doživele "naših bolezni", preprosto ne razumejo. Če bi imela gangreno in bi ti noga gnila, bi mama verjetno razumela, da ne moreš.... Takšna je in poskusi dati to njeno mnenje na stran in pojdi naprej. Pot, kot si si jo zastavila, je prava in zelo dobro ti gre. Da pa pridejo vmes padci počutja - mi to vemo, ker smo šli čez to. Tudi ti to veš. Zdravnica to ve. To je pomembno, vse drugo ni.
V službi si povedala in so sprejeli z razumevanjem. To je pomembno in to naj te tudi malo potolaži. Bodo počakali.
Pa saj razumem, kaj te boli: da te mama ne razume, da ni 100% na tvoji strani. Ampak - če bi naši starši bili 100% na naši strani, veliko nas ne bi bilo na tem forumu. To je dejstvo, ki ga moramo sprejeti in iti naprej. Samo naprej.
Drži se!
Ribica

nadaljevanje od prej.

veš Sofia, naučiti se boš morala, da si ti tista, ki si pomembna in ne drugi. pa naj drugi mislijo in govorijo, kar hočejo. vprašanje pa je, če sploh kdo kaj govori o tebi in slabo misli.
jaz sem tudi mislila, kaj govorijo in mislijo o meni, pa v resnici nihče ni ne govoril ne mislil in zdaj ko sem ok, se mi javljajo in mi dajo podporo.

ljudje te nimajo za slabo, na čelu ti ne piše, da si depresivna. sploh pa je vsak sam vase zaprt in nihče ne vidi stiske človeka.

nisi smet in ničvredna. si dekle, ki se bori. samo mi vemo, kako težka je ta borba in koliko truda je vloženega. že zato si zlata vredna, ker si borka.

nikar ne obupaj, če te nekdo spravi na tla. pokaži jim, da se motijo, da nič ne vejo. dokaži jim, da znaš misliti s svojo glavo, da lahko preživiš brez njihove podpore in da te nima nihče pravice poniževat in "dol tolči".

drži se Sofie. vem kako se počutiš, sem dala isto zgodbo čez.

 :ne: :nehvala: :ne:

Sofie  :rozicodam: ne obremenjuj se s tem, kaj pravijo drugi...ti veš kako se počutiš in na tebi je, da poslušaš SEBE. Malo pobrskaj po svojih optimističnih postih, ki si jih pisala drugim v podporo...Dvigni glavo in ne dovoli, da te besede zlomijo...
Ja, boli, če te ne razumejo starši....tudi mene bi bolelo. Je pa tako, kot je rekla ribica, da če bi nas 100 % razumeli in podpirali, nas verjetno niti ne bi bilo tukaj gor.
Ti zaupaj zdravnici in poslušaj sebe...svoje počutje in daj času čas. Delo in služba bosta počakala...prva si TI.  :rozicodam:

V knjigi Življenje kot igra je tale stavek:

Vaše lastne vrednosti ne more potrditi nihče drug. Vredni se zato, ker vi tako pravite. Če je vaša vrednost odvisna od potrditve drugih, se spremeni v vrednost drugih.

Torej draga Sofie...uzri svojo vrednost  :rozicodam:

Objem  :poljubnjej:

Hojla Dragi moji!

Itak ni treba povedat, da celo nisem spala, da sem se pred spanjem zjokala med tuširanjem, pa potem celo noč v pojstli... pa ne zato, ker bi bla tok boga, ampak zato, ker sem se dandanes tako ustavila v psihi, tako zelo obstala, da res trpi služba (za moje pojme, ker me ni oz. ker delo opravljata 2 namesto 3), da sem tako prekleto v tej depri in sf, da sem skoraj uničila vsa prijateljstva,....

nisem vedela KAKO NAPREJ!

enostavno sem pomislila, da bom šla na šiht in se ubila!

Pa mi nekak to ni šlo in šlo v glavo.

Če pa sem pomislila, da se borim naprej, pa mi tudi ni šlo v glavo!!  ???

KAJ ZDAJ???

(Včeraj zvečer sem edino dobro delo to nardila, da sem odgovarjala na svojem forumu  :oki: )

Celo noč sem si govorila vse najslabše o meni, pa kako vse sovražim, pa spet jst No.1 bednik,...., samo do živali in narave sem imela lepe misli  :-[

Vsa moja Louise je šla v maloro kot paličnjak, ki je že tako majav, potem pa ga odpihne še orkan!!

Ko sem brala vaše odg., ste mi spet par zadev razjasnili, kar prej nisem porajtala. In seveda, jaz ne bi bla jaz, če ne bi vsakič vstala, pa naj se še tako down počutim.

Tak da, ZDJ VEM KAKO NAPREJ  :) Enostavno, grem naprej, kot sem do zdaj šla in kot razumete ravno vi tisti, ki imate s tem izkušnjo z mojo zdravnico vred. "Mi" vemo, kaj je to psiho-mix in to ni ena hecna stvar.

Če se bom v marcu ok počutila, grem na šiht, če pa ne, pa SM PRVO JAZ NA MESTU, POTEM MOJE ZDRAVJE, in tako dol z naštevanjem vseh mojih delov telesa s celicami vred , potem na enem 1.957.589.359 mestu, pa vse ostalo!  :sesmejem:

Hvala vam res za vzpodbudo in danes bom cel dan govorila same lepe stvari o sebi, kajti včeraj sem tako slabo mislila o sebi, da če bi serija CSI posnela moje misli, bi gledalci imeli še 1 mesec nočne more  :sesmejem:

Nč, fenix je spet vstal, prah s sebe steptal in gre spet probat letet s polomljenimi krili in eno nogo v gibsu, drugo pa z vraščenim krempljem  :sesmejem:

Hvala še enkrat vsem!!!!!

Sem že boljše in res, škoda bi bilo vse zavreč, zaradi nekega nerazumevanja o tako težki stvari!!!

Pozdravček in vsem  :poljubnjej:    Sofie  :rozicodam:


(http://4-hobby.com/fenix/fenix-4.jpg)

Sofie  :clap: :clap: :clap: :clap: :clap: :clap: :clap: :clap: :clap: :clap: :wav: :wav: :wav: :wav: :wav: :wav: :wav: :wav: :wav: :wav:

 :oki: bravo Sofie...gremo naprej  :clap:

BRAVO Sofija.... :rozicodam:

Točno tako kot si napisala PRVA SI TI, potem pa vsi ostali...vse bo počakalo
na to, da tvoja psiha spet pridobi energijo in, ko boš dovolj močna šele
takrat boš prodiktivna... :oki:

Draga moja Sofie, pogumno naprej. Vsi kdaj popustimo, ampak potem se borimo naprej. In rezultati truda bodo kmalu vidni.

Rada te imam. Drži se mi; vse bo ok.

maja

Moram nekaj napisat in iz sebe ven dat...

Prvo hvala vsem za vzpodbudo!!!

Hecne stvari se mi dogajajo, pa ne zares hecne, ampak od vse te zmešnjave, bi rada malce omilila situacijo...

skratka, groza me je! čutim izgubo notranje moči.... Kadam imam dober trenutek, ne dan, ampak trenutek, se spravim pisati sem gor drugim uporabnikom ali pa pišem na svojem forumu... vse lepo in prav .... vendar ne morem mimo strahu in groze, in ni dneva, da ne bi pomislila: KAJ SEDAJ? KDAJ BOM ŠLA VEN IN UŽIVALA?

Kaj se mi dogaja? Danes zagledam v enem cajtngu naš blok, ker agencija prodaja še par stanovanj. In kaj vidim JAZ na sliki: prazno okolico, prelepa slika, brez ljudi!!??

Greva z mami ven, srečava folk, jst že borbo v sebi, zagledam psa, in se ukvarjam s psom (ne svojim) in edino tako se pomirim. Ko grem ven v naravo, mene sprošča edino narava, živali in samota!  :(

Zadnjič sem bila pri svoji zdravnici, vse je blo OK, od prihoda do nje, čakalnice sem si izognila pa itak je bla prazna, vse ql..... in jaz? Tok sm bla živčna pr njej, da sm komaj povedala svoje občutke in stanje. Pa jo mam rada, ji zaupam, but...

Šefica v službi mi pravi naj grem ven, med družbo........ aha, kot bi črv bil v Ptičjelandu!!!

Malo sem se ustavila pri branju knjig, spet, ker skoz razmišljam, do kdaj bo to stanje in kako bo res enkrat (!!) potem v službi. Saj, smrt na delovnem mestu, kar dandanes ni nič novega v SLO, razen tega, da ne bo gradbena nesreča ampak administrativna!!  :unsure:

Ful gruntam, od kje tak strah, pa zakaj tak nenapredek, spet polno enih vprašanj in bore malo odgovorov. In kaj čutim sedaj ob naslednjem obisku zdravnice, ki bo kmalu? Čutim, da nimam nobene energije, da bom tam sedela spet kot kup nesreče, da bom spet morila in jo v slabo voljo spravla,...prav jezi me, da se mi to dogaja, in sedaj, ko hočem s prijatelji ven, me spet neki bremza, doma kvarim vzdušje (od zadnjega krega glede službe smo se potem pobotali in sklep je bil: da sedaj pa mami pravi, ah ne skrb glede joba, kokr boš manjkala, pač boš, sam da boš ti ok, jaz pa vseeno mislim na šiht, pa star dopust morm še porabit, na srečo sam 2 dni, pa kk bo z ostalim dopustom/morje... :mah: :mah: :mah: ).

Ja, sj, morje, kam kej....... Mrtvo morje?! Al pa v Černobil - tam ni folka. Še v Egipt lahko grem h grobnicam...bom mela kar nekaj miru!!  :036:

In tudi to napako sem naredila, da ji nisem povedala, da sem se zadnjič 2 dni počutila totalno depro da b se fentala (no, depro izpuščam, o fentanju tudi ne govorim, ampak sam, da vidim temo in nobene volje, veselja,... ker drgač tud naša mami preveč skrbi za me ali fotra, ma vsi trije smo taki) in je bla ful žalostna, sam sm ji rekla: lej, ti ne veš kako je takšno počutje, ne razumeš ankse, tle na forumu pa veste o čem govorim, tudi zdravnica ve,....blablabla, ni zaleglo, ker res, bi ji mogla oment, čeprav mi kej dost ne b pomagala. ma, bad mi je, da sploh pride do takega stanja pr men!!

Mah, sm se spet neki razpisala, sj sploh ne vem, če je smiselno in v povezavi, se opravičujem če ni, ampak bistvo je, da me je ful strah, kaj bo z mano in kdaj bom zagledala celo sonce in ne samo 1/12. Ok, vsaj 3 žarke no.

2 mesca bo mim, jst pa na točki ZERO!? Po 3 mesecih, bom vsaj mal ugledala luč? Pojma nimam!!!

Želim vam lepe, sončne dneve! V duši seveda  :-[

Sofie Strahec :rozicodam: al pa drekec pekec...

Oj lahko malo vskočim. Pa me drugi lahko popravite. T. dobr poznaš moje mnenje in še vedno ostaja isto kot je bilo. Dokler ne boš povedala doma kaj se s teboj resnično dogaja sama pri sebi ne boš mogla razčistiti zadeve! Če tvoja dva poznata samo 33% resnične zgodbe, nikakor ne moreš pričakovati da bosta lahko podajala pravilen pogled na celotno zadevo.
In glede tega da ti nebi kaj dosti pomagala vendar bi vsaj vedela da je zadeva hudo bolj resna kakor morda onadva mislita!
Kakor kol če misliš da nisi napredovala, ti lahko povem da si marsikej spremenila marsikej si premagala, veliko si že naredila! Si na dobri poti vendar nikar ne smeš zavrečt vsega tega kar si naredila do sedaj! In ne nisi na točki nič si že veliko višje! Ovira ki te pa dolj vleče je pa odkrit pogovor s svojima staršema glede te zadeve. Če logično pogledaš strah pred soočenjem s staršema, odkrit pogovor med ljudmi ki jih maš rada in ki te imata rada in če te je tega strah, ne moreš pričakovati da boš lahko premagala strah pred neznanci ki ti "nič" ne pomenijo. Zato zdrži podporo imaš in ne sekiraj se, dnevov za izlete bo še dovolj :)

Bravo Danijel...tokrat pa nimam ničesar za dodat...zelo dobro napisano. :clap:
Ja Sofija, nisi na točki ZERO, si že veliko višje, samo ti tega ne vidiš,
vsi ki te pa poznamo in beremo pa vemo, da je tako...se pa strinjam, da je
potrebno bit odkrit do tistih, ki te podpirajo(staršev), ker le tako te bodo
še bolj spoznali...spoznali tvoje težave in ti lahko pomagali.

Glede dopusta ti pa povem, da ga jaz nisem imela že več let,
bila pa sem presrečna, da sem se imela lahko vsaj na kakšnem
enodnevnem izletu lepo.
Sicer pa, kje pa piše, da ne boš zmogla na dopust...boš šla pa malo
kasneje kam v toplice...v hribe...in tam uživala na polno...ni vse morje... :oki:

Lepo nedeljo ti želim T.... :-* :rozicodam:

Se čist podpišem pod Danijela :oki: Glej, moja dva tudi ne vesta vseg :oki: do podrobnosti, samo na grobo.....Sem probala mami razložit ves ta čas (tri leta) pa se očitno šele zdaj zaveda in razume, kaj je bilo z menoj, ker tudi sama doživlja dneve, ko je v depresiji (bolezen, oče.....)
Naši starši so bili tako vzgojeni  :kiselnasmeh: in poznajo samo tak način komunikacije, razmišljanja, kot so bili naučeni. Ker imamo sami določene podedovane vzorce in se jih želimo otresti, imamo zato z njimi in sami s seboj težave. Oni se ne bodo spremenili, lahko pa se spremenimo mi!!!
Vsekakor se ne smeš pustiti! Nisi nikakršen bednik!!! Imaš težave, ki jih boš popucala, sem prepričana. Tudi sama sem jih nekaj popucala, pa še jih pucam :kiselnasmeh:, mama in ata pa ostajata ista........

khmmmmm....... ja dani, ta bo težka oz. misija nemogoče; našo mami že zdela (in obratno), če mam vročino 38, ne pa, da ji omenjam svoje najbolj črne dneve. Hočem, da uživa v penziji, ker se je ful namatrala s službo in s.p.-jem, fotr tud je 20 let delal k suženj in ima zdj ql službo - pa še mene sta se rešla, tak da mata mir doma  :kiselnasmeh: in res, kaj čem jih obremenjevat?? Omenila sem, in that`s all.

Vem, ja, v pravem svetu bi mogla povedat ampak, če vem, da nimata toliko vpliva, da bi mi lahko pomagala, jih tudi obremenjevala ne bom.

Že tako, ko mi je najhuj, se spravim tle gor pisat, al pa pokličem tebe in majči in zdj komi, po doooooooooolgem cajtu, da gremo spet ven!!!! ALELUJA  :plesi:

In danes sem takoooo zeloooo vesela, da gremo ven, da me kar razganja, in čudn, da me zdj strah ne ožema.... al pa četud bi me, se ne pustim, ker sem bla dans take volje, da bi kr šla nekam, sama, za vedno.....

tojči, trzinka... hja, napredek, ok, res je, sem bolj odprta, sproščena in tko, malce poduhovljena, ampak v istem momentu lahko ratam totalno nasprotje. Zdj že 3. dan nisem vzela asentre, ker sem pozabila....  :nevem: novo pakingo mam, sem jo pustila v avtu in še zdj je tam...  :mah: Ne vem, al me je že vse minilo, al bi rada nehala z ad, ali bi rada se mučla al kva.....  ???

Tudi sama sem jih nekaj popucala, pa še jih pucam , mama in ata pa ostajata ista........ - s tem se še kako strinjam  :kiselnasmeh:

Sicer pa, kje pa piše, da ne boš zmogla na dopust...boš šla pa malo
kasneje kam v toplice...v hribe...in tam uživala na polno...ni vse morje... - morje je blo tko mišljen, kot dopust, drgač pa ja, tud hribi (je vsaj mir  :sesmejem: ); zmogla oz. mogla je pa tko, da mam zdj ful slabo vest zarad šihta, češ, aha zdj si tok manjkala, zdj pa kr do decembra bod tle??!! Ne vem, bom vidla, k bom pršla na šiht in kako bo stanje.

Se mi pa zdi, da vse skp postaja eno sam še večje sranje.... še dobr, da se mi sam zdi....

Lp-Sofie  :rozicodam: p.s. sem pa vsakič znova presenečena nad vašimi odgovori, kok mi pomagate oz. vsakič nekaj novega uvidim. vidim, da sem res slepa k človeška ribica

Sofi...no good. Kaj bi ti govorila.  :kiselnasmeh:

 :rozicodam:

Hm...Sofija...takoj v avto po ASENTRO..... :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

joj Sofi, takoj po Asentro, teci in to hitro!!!

bom šla ja, pa ne prehitr, ker je led in se ne mislim zložt; je dost že duša na tleh, ne rabim še sama bit kot kravji tepih

 :sesmejem:ja, pol pa le pazi :unsure:

Sam to bom reku. Kot prvo spet daješ vse ostale na prvi tir, ti ostajaš zadaj! A misliš da skrb ki jo ima s tem kaj se s teboj v resnici dogaja pa je balzam za njeno dušo? Drugač pa nadaljevanje sledi :rozicodam:

itak da ni balzam, sam lej, če ne more pomagati, se tudi s tem delom ne rabi obremenjevati.

včasih je lažje sebe dat zadaj, ker imaš vsaj s tem ko pomagaš drugim nek zadovljen občutek, ker ko sebi nič ne pomagaš ali pa so uspehi sila majhni kot uč mravljice, se potem počutiš sam še bedno, bolj bedno, najbolj bedno... nekoristno!

Glej včasih je res lažje dat sebe na stran pa pomagat drugemu ki je bolj potreben pomoči. Sam če sebe stalno daješ na stran in tlačiš to v sebi, kot prvo ne koristi ne tebi ne tvoji mami ker lahko dobi občutek da ji ne zaupaš. Posledica tega je lahko zgolj kreg ker ne razume vsega ne pozna celotne zgodbe in ti posledično ne more stati ob strani tako kot bi si ti želela.
Ok se strinjam s tem da ti morda ne more pomagati tako kot ti pomaga psihiater, ki se je šolal za to! Lahko ti pa pomaga v dosti drugih stvareh ki so lahko malenkosti, sam na koncu ko jih potegneš skup so lahko največji del, ki so ti pomagali premagati vso zadevo!
In moje mnenje če bi tvoja mami vedla za celotno situacijo, nebi bilo zadnjega krega, ki sta ga imeli! Posledično nebi bilo tistih očitkov kaj bodo pa v službi rekli in si mislili. Verjami da bi bila takrat ti na prvem mestu, ker te sigurno noče izgubiti pa tud če si že krepko nad starostno mejo, ki jo določa zakon do katere morjo skrbet za tebe! Skrbela bo vedno za tebe. Tud ko boš stara 50+ boš njena hčerka. Važno je samo to da ji sama dovoliš da izrazi svoje mnenje glede tega! Pusti se presenetit, sigurno je močnejša kot si ti misliš.

Tole pa drži kot pribito :oki:

No evo, sedaj pa vesta vse  :sesmejem:

Bil je sila zanimiv dan, matr!!!

Skratka, jst sm že čist zmedena od tega življenja, vzponov in padcev, ki se izmenjavajo hitreje kot vlak smrti in imam želodec že v glavi, možgane pa v želodcu!!!

Ok, Sofie se spet kulira, na dolgo in široko, šla je v avto po AD, da jih bo spet pridno papcala (eno za atija, eno za mamico, eno za babico,....  :sesmejem: ); jutri grem spet v sršenje gnezdo, kjer se bo probal mali sršen vključiti v družbo, ali pa ga bodo popikali...

Grem po bolniški list, pa k psihiatrinji, ker se mi sploh noče javiti, jaz jo pa nujno rabim zaradi ZZZS  :ojoj: hecni so eni ljudje; še dobro, da je strokovnjakinja in tako z mano dela... kaj bi blo, če ne bi bla profesionalna?? :A)

Vatever, danes sem imela tako lep dan, saj sta k meni prišla moja forumska prijatelja, ko smo šli na en dooooooolg sprehod po naravi in snegu, potem pa smo skupaj posedeli za mizo z mojima staršema, kjer sem se imela tako lepo, kot že dolgo ne. Opazila sem dvoje: prvič nisem spet hotela skenslati obiska (kot je to zadnje cajte moja navada, ko me prevzame strah pred vsem) in v družbi in gužvi sem se počutila sproščeno!!! To je pa zame  :ohoho:

S tem, da nisem redno vzemala asentro + helexa nisem vzela!!!  :ohoho:

In še to: prvič sem začutila, da bi bilo dobro iti v družbo (saj, jutri me bo ta filing zapustil :sesmejem: ), da bi rada še en korak naprej naredila (čeprav me zadnje cajte neki meče mal nazaj v korakih), da bi šla v službo (pa ne, da mi je sedaj bad, sploh ne, samo čutim neko energijo za naprej). Sicer, step-by-step, seveda, verjetno ne bo to 9.3., fajn bi pa blo v aprilu že iti naprej, pomlad bo tu, prijaznejše vreme, sončeeeeeeeeeeeeeek, pa upanje, ki se prebuja iz zimskega spanja in odvija iz depre objema!!!

In še to: začutila sem, da bi rada praznovala svoj roj.dan zunaj, spet med folkom (seveda, zarad pijače in jedače), tak, da noooo, neki pa bo iz tega kupa nesreče :plesalec:

Aja, sj res.... zgleda, da sm dons zjutraj spet feniksa po nesreči po buč usekala, da je kar padel, ampak ga zdaj pobiram in ljubkujem, da se vzdigne....  :sesmejem:

Sorry feniks, Sofie je še mal štorasta, ampak bo, saj bo!!!  par tehle :pomidor: in bo kmal cajt za :plesi:

POzdravček vsem Sofie  :rozicodam:

zdj nazadnje sm napisala da par tehle  :pomidor: pa bo  :oki: ;

aha, mislim, da bi mogla reč nekaj tehle :pomidor: :pomidor: :pomidor:  pa bo mogoče (1%) :nevem: (ok).

evo, danes sem spet  :predaja:

prvo, šla v ZD#1, napol do čakalnice, več ni šlo!!! Umirala, in se počutila (http://www.pellethead.net/forums/images/smilies/smiley-scared003.gif).

ZD#2.... prazna čakalnica, komaj šla do zdr. in ji povedala, in se skoraj odpuzala :nanosilih:

ZD#3..... še vedno čakam na psihit., jo klicarim na mobi :sos: ona pa nč ...  :013:

no, zdj sm doma, energije imam manj kot prazna baterija in počutim se  :slabost: oz. bolj (http://www.graphiclayouts.net/smilies/sick/sick0004.gif)

jauuu, če bo to šlo do aprila, kej na gor v psihi in zmagah, sm jst hannah montana

Lp-Sofie  :rozicodam:

jaooooooooo, ta dr. K____ ...........  :jezko: Pa jst ne vem kje so tega mesarja našli??  :mah: :mah: :mah: (je baba btw.)

Kličem jo že ceeeeeeeeeel teden, pa sam dons ene 5x!! In kaj se zmenva? Nič, ker me je napiz...., pa še vse tist, kar mi je očitala, je blo vse napačno!!!  :jezko:

Mi reče, da bi se mogla, ko sem odjavila termin, po pravilniku o pacientovih pravicah 14 prej se odjavit.... - aha, torej, moram svoji menstri reč, da naj pride takrat pa takrat. Dejstvo je, da sama nimam menstre po več mesecev (1,5,9 m.), ko pa pride, pa je ravno zaradi tega nerednega ciklusa, potem ful bolj intenzivna (močna+bolečine) in jasno, ravno na tisti dan, ko bi mogla met psih.!

Potem mi reče, da moram it v službo, ker pri SF se moraš izpostavljati. Vse lepo in prav, vendar, če sem na sredini jemanja antidepresivov, kjer je zaradi njih povečana anksa, potem se mora upoštevati, da se ne morem toliko izpostavljati, kot sem se pred AD, ko sem se res navkljub SF dokaj izpostavljala družbi. Ne pa sedaj z AD.... ok, kaj služba, grem kar Emo vodt pa bo!!! 5000 folka - šala mala, sj mam SF in morm bit ta glavna!!!

Nato mi očita, da imam dr. R____;  :mah: :mah: :mah: NJEGA SPLOH NIMAM!!! On je za študente, in dežurstvo ima, ko je nuja - in tukaj sva se dobila, ko je blo nujno in dežuren. In potem nič več, kokr me vabi samo v skupino, kar pa mene on nič ne obravnava, osebno in zasebno!!! Sj, ženska to sploh ni slišala ko sm ji omenila...

Ej folk, že tkooooooooo sm sita SF in depre in AD in straha in ankse in danes vsega tega izpostavljanja družbi, ko sem k en kup gnoja na vibratorju, ker se še tresem, da mi je bla pa tale izkušnja pogovora z dr. "Šmornovo" sam še pika na i. Kak nesramen odnos?! Pa kr drla se je!!! Ma me, da bi 22.3., k mam naslednji termin, šla do nje (pa četudi sem v tem cajtu na šihtu al pa ne), da ji bom kako krepko rekla - strokovnost, pomeni biti strokoven in ne šarlatanski!!!

Matr, se mi je kr vzdignila moja poklicna osebnost, da bi mi ji prmazala klofuto  :boks: pa ne zarad mene, jst hitr vidim s kakšnimi imbecili imam opravka in se tudi ne ubadam preveč, smilijo pa se mi stranke, ki hodijo k njej in jih tkole potem ima spolne odnose!!!
Mene itak ne bo več potem vidila, pa tudi sedaj sem že drugo pot izbrala za katero upam, da bo uspelo, se ne pustim dr*kat, ampak kaj pa nekdo, ki se ne znajde, ki je že tako v pi*zdi, potem pa še dobi to prepotentno babo, ki ji manjka zgleda en ornk kol v riti, da bi bla vsaj znosna, če že ne normalna.

- Ma vraga Sofi. Pa ja ji nisi sama povedala za dr. R. Tega ne smeš nikoli, ker so dohtarji  fine cvetke, in ne
   gledajo dobrohotno na konkurenco.  :ne:


- Sofika...ne nehat z AD-ji. To me malo skrbi pri tebi. A si danes vzela Asentro? Te bom nabila s klofarjem, če 
    nisi.>:(


- Vseeno pojdi 22-ega na pregled. Še vedno jo lahko  šutneš.  :kiselnasmeh:

sm mogla zarad nujne zadeve, ko sm k njemu pršla v decembru, pol je pa še on njo klical zarad obravnave.

asentra........ hja.......... če je ne bi jemala in bi bla anksa z mojo ankso, bi zdj bla ql, tak pa sm anska z AD, me pa prasica meče med folk!!!! k sploh še niso dobr prjel če mam še vedno str.uč.!!

Evo mene  :038:

Verjetno bi že radi vidli, da sm  :010: a ne?  :sesmejem:

Tak, včer mi je dr. Šmorn naredila eno uslugo: prebudila je v meni notranjo moč!

Od silnega razburjenja včeraj, sem gruntala kk naprej zdj.  :032: Pisala sm dr. R____, če mi lahko pomaga s potrdilom (obrazložila sem mu situacijo), pa še enim psihiatrom za plačilo. Pa mi R. reče, da se ful izogibam dejavnostim in da mi lahko da potrdilo tist psihiater, ki me vidi (omenila sem mu, da pridem do njega in clo na skupino). Odg. sm mu, da sam ve, da sem pred AD šla v skupino in tudi v službo sm hodla a neeeee, da pa ob uvedbi AD je povečana anksioznost in pač ne grem niti iz hiše, začela pa sem malo ven hodit, vendar še vedno me ubije obisk pr zdr., kar je to vidla tudi moja os.zdr.,zato je mnenja, da potrebujem podaljšano bolniško!! Čakam še odg. od njega, če bo bo, če nau nau.

Drugi psihiater mi pravi koliko obiskov sem imela do danes pr psihi. (a povedala sem mu da samo triažnega, in potem nič), pa kero psih. mam, pa če mam OKV ter. Še enkrat povem glede obiskov, nisem povedala kero psih. mam ker je brezveze če si nisva na isti valovni dolžini, kajti itak ne bom več k njej hodila, da OKV itak nisem mela in da kaj zdaj, a se vidmo al ne??? Pozno pop. mi bodo sporočili. Prav.

Pol pa sm jih mela pohn kufer vse po vrsti!!! Hecno, da imam več težav s psihiatri kot s strahom  :sesmejem: Ne razumem, da ne razumejo, da lahko "zdravila" drugače vplivajo na vsakega posameznika?! In če sami vedo, da ob uvedbi AD se poveča anksioznost, potem logiš, da ne bom takoj letala v družbo, pa EMO vodila, ipd. Ne razumejo, da je potrebno dati času čas?? Kajti, če bomo SF-isti hodili v družbo, pa zdravi tudi v družbo, kdo pa bo potem na obravnavi?? :nevem: Enostavno so gluhi za te zadeve in nočejo razumeti, ali pa so prepotentni. Jaz ne vem no kaj so!! Kot bi izvajali terapijo NE VIDIM-NE SLIŠIM-NE POMAGAM! :kiselnasmeh:

No, jaz sem svoji zdr. že pač napisala, da zgleda bom šla 10.3. na šiht, kokr vem in znam preživeti med ljudmi (delam komot, samo med ljudmi trpim!). Zahvalila sem se ji za vso podporo in predvsem zato, da me je :onaposlusa: (zares slišala!).

Že celo življenje sta moja2 bila bitko z raznimi strokovnjaki, ki so terjali kar nekaj svojega, in če bi jih moja2 poslušala, bi danes bila Stephen Hawkins. Resno! No, danes je zgleda to moja pot, da se bijem z raznimi strokovnjaki, ki me hočejo spremeniti v Beyonce, za kar se jim zahvaljujem, vendar sem trenutno njej podobna samo kot repek na kostumu, ki ga nosi v nekem videospotu!!! :P

Zatorej, od vse te silne pomoči s strani psihiatrije, ki zgleda poznajo samo depresijo, da te nafilajo s tabletami in druge motnje, medtem ko je anksioznost / SF povezana s sočutjem, da se pogovoriš s srčno osebo in delaš na sebi, razvozljavaš svojo kepo miselnega vzorca in se resnično preko strokovno-srčnega vodenega pogovora iščeš samega sebe.... tukaj pa psihiatrija pade kot prezrela hruška na tla. Psihiatrija je preširoko območje in zelo zahtevno, na katerem hitro padejo takšni strokovnjaki, ki mislijo, da vse poznajo!! Zato ne poslušajo pacienta, ne upoštevajo drugih mnenj, ne priznavajo psihoterapije in ne vidijo, da ljudem ne pomagajo!

Moja moč se vzdiga :clap: čeprav sem bila včeraj res sesuta  :clap: spet sem kontaktirala z Voglarjevo  :clap: in od zdaj naprej bom imela stike samo še s srčnimi ljudmi  :clap: kot so Voglarjeva, moja zdr., in vsi ostali (frendi, forum,...)  :clap: Moja duša rabi prijaznost, srčnost, slišnost in rahlo brco v rit  :sesmejem:
Ne pa arogance, vzvišenosti, pametovanj in bungee jumping brez vrvi!!! Sj, kdo pa to rabi?

Najbolj žalostno pa je to, da ostanejo takšni ljudje v obravnavi pri teh "super psihiatrih", ki so že čist od tablet, ki so totalno nemočni, ko izgubijo vizijo svojega življenja, ni več volje in je samo še vrtinec v krogu, dokler ne izgineš. Da pa imaš koncesijo, pa rabiš čim več takih :mah: Absurd!  >:(

Obup, obup,......, da imaš več težave s psihiatr., kot anksioznstjo, pa to svet še ni videl  :mah: :mah: :mah:

Kot bi k meni stranka prišla po denarno pomoč, na koncu pa bi meni ona dala 5000 EUR - pa jih ne bi imela - s pomočjo kredita na banki!!! Čist isto!  :mah: :mah: :mah:

Lep pozdrav!

Sofie  :rozicodam:

Sofija... :clap: :rozicodam:

Prav je, da nam takole napišeš, tudi to je del terapije... :oki:
Vidim, da v tebi vre, vre, kot voda za ....karkoli pač... ???

Ti res rabiš nežno roko, ki te bo peljala po poti naprej do cilja.
Rabiš nekoga, ki je enak tebi...to pomeni, da je tudi tvoja duša  :srce-utrip:,
za ljudi, ki rabijo pomoč in ker si taka je prav, da jo tudi ti dobiš.

Želim ti, da ti uspe najdet psihiatra, ki te bo razumel,
terapevtko pa že tako imaš in drži se je... :oki:

Toja  :poljubnjej:

Sofia del Sati,

Jaz sem hitro spoznal, da od psihiatra kaj več pomoči kot pisanje receptov žal ne morem pričakovati. Saj ne, da ne bi želeli pomagati. Želijo pomagati, a žal niso bili tam, kjer smo mi. In to je bistvo. Nimajo te izkušnje in si ne znajo predstavljati skozi kaj gremo. Psihične težave so pa itak tako slabo raziskane, prav tako je toliko različnih oblik posameznih »diagnoz«, kar jim še otežuje delo.

Še delovanja zdravil nekateri psihiatri ne poznajo dobro. Ko sem sam omenjal, da deluje antidepresiv name nasprotno kot bi moral, je bilo najprej začudenje, da je to nemogoče (na forumih pa precej podobnih zgodb), potem očitno neki teoretični sklepi, da je to možno, če sem imel v preteklosti to pa to pa to... skratka brcanje v temo. Pa saj tudi »porušena kemija« v možganih še ni dobro raziskana. Če bi bili za depresijo/ anksioznost krivi zgolj serotoninski/ dopaminski/ noradrenalinski receptorji, potem bi bili vsi, ki se zdravijo – zdravi.

Verjamem, da ko si na tleh, si močno želiš srčnosti in sočutja sočloveka, še posebej od osebe kot je tvoj psihiater. A manj ko polagaš upe v njihove roke, lažje ti bo. Večino je žal na nas.

Kinto, pravi imaš. Jaz sem zaključila s psihiatri in sedaj mi je cilj ČIM DLJE OD NJIH IN NJIHOVE FARMACIJE!!!!

Ja, če ne poznajo zdravil in (kontra)indikacij, so tukaj pacienti, da povejo o občutkih, in če bi vrlo cenjeni psihiatri poslušali, bi vedeli kako naprej z zdravljenjem oz. MORAŠ SKUPAJ S PACIENTOM REŠEVATI PROBLEM (tokrat ne bom rekla izziv, ker je to drek, ki so ga oni skuhali!!). Dokler pa se ne bodo psihiatri zavedali, da so SAMO SERVIS ZA NAS LJUDI, DA LJUDJE ODLOČAMO ŠE VEDNO O SVOJEM ŽIVLJENJU IN POTEKU ZDRAVLJENJA, S SKUPNIMI MOČMI SEVEDA - S SODELOVANJEM, bodo oni terjali svoje teorije in nadaljevali s prakso pa če je prava za ljudi ali ne, in vedno bodo mnenja, da smo ljudje tam zaradi njih.

Govorim seveda za primere, ko ti še ni odvzeta poslovna sposobnost. Ko ti enkrat je, si pa itak pečen, če si zdravljen pri nas!!! O tem bom tudi odprla temo! O sprenevedanju naše psihiatrije, varuhinje človekovih pravi in dejstvom, ki se dejansko dogaja v psihiatričnih ustanovah.

V bistvu pa so zdravniki zaradi nas tam. Ne zbolimo zaradi njih ampak da se vključimo v proces zdravljenja, kjer ima glavno besedo človek, čigar zdravljenje se zadeva, in če ne želi tega ali onega, mora zdravnik to upoštevati. Ne pa, da se naši dr. obnašajo tako, da so vsevedi, alternativa ne obstaja, misliti ne smeš po svoje ampak delati samo to, kar ti rečejo in boženedaj da bi kaj posumil v kolesje "zdravstva"! Maš da piješ tablete in si tih!. Jaz bom trpela bolečino, jaz bom živela svoje življenje, ne on mojega. Kot policisti služijo ljudstvu in so servis za varovanje in ne pretepanje, tako so zdravniki servis za zdravljenje in ne komandiranje!

In ne Kinto, nisem na tleh, da potrebujem srčnost ljudi; Ko si na tleh pri nas, ko si napol poti pri jemanju tablet, ki ti jih predpiše psihiater, za katere ve(!), da so stranksi učinki, ki prenehajo po 2-3 mesecih, če sploh, potem pa te po 2 mesecih ob str.uč. vrže med družbo kot zbrcanega mačka na cesto! Tega ne odobravam in tako ne bodo delali z mano.

In še to vam povem: v Polju, po lastnih izkušnjah, ljudi filajo s tabletami, da so čist odsotni. Vem, nič novega! Grdo pa se mi zdi, da se morajo sprehajati po hodniku gor in dol, da ni enega stola, da bi se usedel (bili so tudi starejši notri), da ne smeš biti v sobi in da ob jemanju tablete sestro obvezno spremljata dva nabildana možaka. Svinjarija!
Težje je človeka povprašati, kaj ga muči (nafilajo te s pomirjevali, da daš dmah!), se ukvarjati z njim (naj hodi po hodniku več ur gor in dol, da se ne zaleži!!), mu ponuditi toplo roko, toplo besedo, ga pomiriti, iskati zadeve, ki ga osrečujejo, pomirijo, razveselijo...

Sure, če bi to bilo, bi Polje blo prazno in država bi zaprla "bolnico" - kar ne bi bilo slabo!

Samo čakam, da psihiatrija izžene psihoterapijo, saj je le ta alternativa v zdravljenju in resnično zdravi. Kot so to poskušali zdravniki z alternativno medicino, pa se sedaj na srečo tudi tukaj obrača na bolje.

Največja ironija je pa to: dobiš serotonine (hormone sreče - ad), ki te prvo zjebejo, da si še bolj nesrečen kot pred jemanjem, po dveh mesecih malce primejo glede "sreče", anksioznost pa še vedno velika, tako velika, da me popolnoma onesposobi za družbo, kot pred jemanje ad, psihiatri pravijo, da naj grem med folk kljub povečani anksioznosti, za katero moram počakati še kak mesec, da izgine, ni rečeno, da bo, s tem, da jemljem "srečo" že 2 meseca, psihiat. ni siguren, ali so prave tablete zate, se pravi, če ne bi bile, sem dobra še dodatnih 4-5 mesecev,..... kdaj se to konča?? Če pa nehaš piti "srečo", pa so odtegnitveni sinddromi še hujši od ob začetku jemanja sreče oz. pred jemanjem sreče!!!  :valjamsesmeh: :valjamsesmeh: :valjamsesmeh:

Ne razumem, zakaj odtegnitveni sindromi, če ni možnost zasvojitve z ad? Če ti primanjkuje serot., potem bi ti ad mogli samo dodat, in bi blo ql. Zakaj str.uč.?

In še to: če imaš neg. uč. ob začetni fazi uvajanja ad, potem bi bilo bolje jemati 2 meseca pomirjevala, dobro funkcioniraš v družbi, si pomirjen, samozavest ti zraste (razen potem ob odvajanju, kar pa imaš isto kot z ad), potem pa se par mesecev odvajaš. :kiselnasmeh:

Itak pa, moja dva sta mogla podpisovati za ene tablete, leta 1980, ker niso vedeli zdr. kaj mi je, in so mi dajali zdravila za epileptične napade, ki jih nkol nism mela. Ko sta to uvidela, kaj podpisujeta, sta takoj prenehala, in ne bu ne mu niso rekli zdravniki. Kako lahko kar nekaj dajejo, kar da ne rečem hipohondrično zdravijo fantomsko bolezen?!?! Naše zdravstvo je bolj ali manj za  :slabost: :slabost: :slabost:

In tudi moji ad so kar nekaj; duševno sicer stabilna, med folk ne morm, v službo morm, pogovora nbenga s strani psihiatr., psihoterap. si moram sama zrihtat in ni mi težko, slabo deluje name asentra in ne bom več jemala ta strup! :nehvala:

Začela bom zmanjševat in kar bo, bo. Strupa, za katerega stroka ne ve kako deluje, pa naj kar ona jemlje!!!  :ok:

No more, no more! :nene:

Lp-Sofie  :rozicodam:

Sofi ali si kdaj premišljevala o zamenjavi AD?

Ma Suzy ne zmorem več.......

Ad bi mogli bit antidepresivi, kar recimo tud so, vendar so pozabli na nas anksiozneže al kaj naj rečem?

da grem k zdravnici, ki jo imam ful rada, pa sem not 2 minuti (bolniški list mi je spisala), ven pridem pa čist prešvicana, mokra majca u nulo..... zarad tablet in povečane ankse........ to ni normalno!

Edino kar bom razmišljala danes je, da se jih začnem počas odvajat in stran od psihiatrov kot žužek od Pips-a!!!  :smesno:

(http://www.najcena.si/images/products/large/23798/Pips_insekticid_O_Killml.jpg)

No, v mislih nisem imel to, da prenehaš z antidepresivi. Še posebej ne sedaj, če si se že namatrala z uvajanjem. Praviš, da je razpoloženje boljše, kaj pa če bo po prenehanju bistveno slabše? In boš spet želela nazaj gor? In spet jovo na novo stranski učinki...?

Veliko ljudem antidepresivi super pomagajo, tudi pri anksioznosti. Predlagaj psihiatru povečanje doze kot si imela v mislih. Če si šla v zdravila, potegn od tega kar se da, preden jih zavržeš. Potem boš vsaj vedela, da si res probala vse in da to ni zate.

Zgolj moje mnenje, lp

Sofija...JA...se polnoma strinjam s predhodnikom... :rozicodam:

Veliko si dala skozi, sama veš, da so te AD dvignili, čeprav z veliko težavo, ne popusti zdaj in se ne predaj...bodi bolj pametna kot so nekateri psihiatri...vsekakor
je ZMAGA NA TVOJI STRANI, nikoli ne boš vedela kaj bi bilo,
če ne boš poskusila.

Veliko si prebrala, veliko napisala in vem, da si med vsemi temi posti
spoznala marsikoga, ki se je potegnil ven iz ankse, SF in paničnih... :oki:

Poglej mene, poglej Sofija moja leta, pa ti zagotavljam, da ne bom popustila,
preveč je bilo strahov, preveč zaprtosti v stanovanju, zdaj sem pa na poti,
ko že vidim svetlobo na koncu tunela...torej še nekaj korakov... :sesmejem:

Verjemi Sofija ni mi bilo lahko, samo sem vztrajala kljub temu, da nisem imela
podpore, ni bilo foruma, imela majhne otroke...zdaj pa sem se v dobrem letu
dvignila s podporo foruma, s podporo posameznikov, s terapijo kot ptič Feniks... :wav:

Hvala obema za odg.!   :rozicodam:

Hajhaj!  :rozicodam:

Danes sm mela pa napoooooooooren dan in uspešeeeeeeeeeeeen!!!!  :pomezik: Zdj sm začela zmanjševat AD, ker jo bom postopoma ukinila. Zjutraj me mami že ob 8:20h zbudi (imela sem ene more!!) da grema k zdravniku zarad nje  >:( Mene čist zdrma, čim mora kdo od mojih, s psom vred, k zdravniku, ker vedno pomislim na najslabš.... :seznojim: Itak, nisem vedla, a čem vstat v sranje al čem spat v sranje ???

Ob 9h sva že bli v ZD! Če bi vedela, kaj me čaka ne bi šla. Al pa bi. Why? Zato, ker ne le, da sem uspela priti v čakalnico med fuuuuuuuul folka, ampak sem to v enem samem dnevu opravila 6x!!!  :plesi: 1x pr os. zdr., drugič v laboratorij, pa spet dol k os.zdr., pa en izhod ven med zobarjem pa še 3 ambulante, in tko po celem ZD kot bi bila manekenka.  :clap: Priznam, ni bilo izi, ni pa tud blo tko, da bi me strah ohromil. In to mi je ratalo danes, ko pa še 2 dni nazaj, ko sva ble z mami tam, nisem zmogla mimo čakalnice amapk sem šla samo do začetka, in tam se ustavila, ker je blo to že orng korak, da sm sploh šla!!! Danes pa 6x mimo gužve in družbe  :ohoho: :ohoho: :ohoho:

Sm si po tem kar privoščila en orng sok grejpfruta, da se ralaaaaaaaaax  :sesmejem:

Uspeh#2 : zrihtala sem si pod must drugega psihiatra, tak, da mi k dr. Šmorn ne bo treba, dr. R__ tud me ne bo več videl, tega pa, ki sem ga našla, je bilo proti plačilu (cca 40-100E) ampak sem rekla, ni važn, sam da dobim potrdilo in se mi še malček podaljša bolniška. In mi dons sporočijo, da se vidimo v petek!!!

Pazi, ponavad si v 3 mesecih ali več na vrsti :excl:

Čeprav mi je zdr. rekla, da naj se ne sekiram, da ni tako nujno potrdilo, da je zgolj administracija, da bova že nekak, pa da je to njena skrb glede moje službe > zdravja, sem vseeno skrbela, zrihtala psihiatra in še.......... ne bo mi treba plačat!!! :ohoho:
Vzeli me bodo prek ZZZS tak, da sm vse zrihtala!!!! :wav:

Moj poklicna nedeformacija spet prihaja do izraza :ok:

In še: v petek poleg psihiatra, imam še psihoterapijo :oki: Končno!! Tak, da, prvo bom nategvala živce pol pa gladila :smehko:

In najbolj moji duši paše to, da sem  :boks: strah,  :caram: (uspešno uredila) formalne zadeve in da grem končno na psihoterapijo  :-* ter, da bom zmanjšala kemijo v sebi :plesalec: in zares lahko začela delati na sebi, brez kakšnih stranskih učinkov  :obliznjen: Pa še Lexaurine imam zrihta, za vsak slučaj, če mi zmanjka Helexov in če mi jih dr. kdaj nau hotla več dat  :-[

Tak; 2.3.2011 je bil zame juhuhu dan!!!  :sonce:

Pozdravček vsem borcem!!!! Sofie  :rozicodam:

SSSUUUPPPEEERRRR,...naša SOFI zmore vse :wav: :wav:

jauuuuuuuuu........ Suzy, ne tak  :-[

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

HVALA! Ne vse, ampak trudim se k konj!  :oki: Tko kot večina tle gor, s tabo vred draga Suzy!!!!  :rozicodam:

Evo Sofi naš moto :wav:



                   (http://fsb.zedge.net/content/6/3/0/2/1-6953391-6302-t.jpg)

Točn tko! Sam tale mi je tok ql slika in za motivacijo  :sesmejem:

(http://www.themillionairesecrets.net/images/2008/07/never-give-up.jpg)

ta je podobna zgornji

(http://4.bp.blogspot.com/_pte2XO66Nwg/SF4iePAjJ9I/AAAAAAAABkE/UHNCgfK_z30/s400/never.jpg)

ta je pa zakon!!!
(http://dontgiveupworld.com/wp-content/uploads/2010/08/0064-never-give-up_1024x768.jpg)

 :srce-utrip: :srce-utrip: :srce-utrip:

S*O*F*I*E*  :rozicodam:

Evo, danes sem imela pa vzburljiv dan;

1.
Obisk pri novem psihiatru (Dirona d.o.o.), kjer sem bila zelo, zelo, zelo presenečena. Sprva je bilo rečeno, da imam pol ure časa, na koncu me je ženska poslušala 1 uro, ful si je zapisovala, me res poslušala, mi dala dve nalogi (kar mi to zelo veliko pomeni, ker potem vidim, da se jim gre zame), povabila me je na skupino, pa ne tako, kjer govoriš o ekonomiji in puloverjih, skratka o vsem drugem sam o duševni stiski ne, ki me trenutno takrat najbolj zanima, in ta skupina je delo na sebi, kako se sprošča, kako se ubraniti strahu,.... skratka res delo na tebi in tvoji (trenutni) težavi. Zelo sem bila presenečena in moji prvi vtis je  :oki: Glede tablet mi je sama rekla, ali bi rada povišala asentro ali bi menjala za drug AD, pa sem rekla, da raje asentro, ker če bi menjala AD, sem spet dobra za 3-4 mesece, še vseeno pa sem še njo vprašala, da kaj pa ona meni. Ostali sva na asentri, čeprav moje mnenje ostaja nespremenjeno - kajti če bi AD še jemala v takšni dozi kot prej, danes ne bi šla NIKAMOR!!! Ma kaki mesto, pa služba, pa psihoterapija...niente!!!

No, potem sem šla mal v službo pogledat, kjer me je receptorka kar objela. Se mi je tok lepo zdelo!!!!!! V službi je bla sam sodelavka, pa še ena ki pomaga, šefice ni blo..... navkljub lepemu pogovoru, sem se počutila  :pomidor: (strah me je napadal, ni mi blo ql, pa ne vem zakaj!!!).

Pri pshtrp sem bila tudi 1h, sva se lepo vse pomenili, tak da bom nadaljevala!

Skratka, dan je bil super, še z očetom sva šla na kofe, kjer sem mogla čez uiber promento cesto (kar bi mi ob jemanju asentre noge zablokirale), zdj pa sm komot šla, tudi v bar mimo ful folka, sva s fotrom sedela ravno pod TV, ko je Tina zmagovala in so vsi gostje gledali proti meni (TV).... ni me toliko motilo, tudi na wc sm šla(!!!)  :ohoho: in potem ven iz bara OK, čez cesto spet itd. Skratka, spet dobivam kontrolo, sm na ene 35%, bližam se prejšnjim 55%, pa še bo šlo gor, vem!
Ob asentri, pa sem imela 0% kontrole in TO ME JE UBIJALO!!!!

Zdj grem pa spat ker me izpostavljanja tako psihično ožamejo, da sem kot vileda!!

Nočko  :zeham:

Sofie is prijetno death :spim:

Sofie  :rozicodam:

A si bila pri Dubravki? Meni se zdi OK psihička. :oki:

Sofi sem vesela zate,predvsem zato,da si našla novo psihiatrinjo s katero si zadovoljna in,da ti
je danes uspelo veliko stvari,ki si jim bila super kos... :wav:
 :clap: :clap:

Ja  :laughing:

Men je tud ql - napram dr. Šmorn je kot bi primerjal sladkorno peno s kislino!!!
 :-*

hvala suzy....... če bi se pa še zdj zasrala bi pa verjela, da imam tako srečo, da če b se hotla fentat, mi tud to ne b ratal  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Oblivata me strah in jeza!!!!

Počutim se nategnjeno, osramočeno in izgubljeno!

Včerajšnji dan je bil super, sicer mi je blo čudno, da mi je psihiatr. napisala panične napade da imam in agorafobijo - sam sm minsnla, ok, ja, sj, ven ne grem zarad tablet, panične napade pa sem se drgač predstavljala, tko, bolj težko varjanto.

Dokler nisem zdele bolj podrobno prebrala o paničnih napadih, motnjah, agorafobiji in depresiji od Karolija..............  :predaja: :predaja: :predaja:

Če sem bila pred AD res na dnu, pa v bistvu ugotavljam, da se niti dobro ne poznam. Ja kako pa, če me en psihiater sploh ni resno jemal, navkljub dejstvu, da se hočem ubiti, pa ne samo enkrat, zdravnica mi je kar tko dala ene AD, druga psihiatrinja tud sam omeni SF.........

......... na koncu pa slučajno naletim na eno uredu, in zvem, da sem več kot duševna razvalina!! In po člankih vidim, da se nevede spet vozim po prepadu! :jok:

Kaj mi res nihče ni znal povedati od strokovnjakov, da je panika ves ta strah, ki te prime, da je agorafobija vse tisto od naštetega, kar sem že nekaj jo imela pred AD, še več po AD?! Da bi mogla konckoncu met AD, ki zdravi tudi paniko in agorafobijo + POSTTRAVMATSKE MOTNJE, ki jih imam!!!, sem pa dobila samo tazga za depro, ostalo mi je pa butnilo gor??!! Mogoče bi mogla res dobit Paroxat / Cipralex - zdj pa ne vem, kerga mi je omenila?!!?

Pred Asentro sem res bla duševno na tleh in to mi je sedaj pomagala....samo, koliko bi mi še stresov prišparalo pravo zdravilo. In zdj k sm nehala jemat v polni dozi asentro, se mi je depra znižala na nulo, anska je tud nekje 50%, agora pa 60%.

Sploh ne vem kaj naj nardim?
Zdele mi od groze kar zvoni v ušesih, ven nočem iti (na samo v naravo), vsi upi so se zdj nekak razleteli ko steklo, ko sem spoznala pravo sliko vseh teh simptomov!!!
 
 :sos: :sos: :sos:

Najbolj hecno pa mi je simptom "strah pred smrtjo", ki mi je v teh časih pogosto edina rešitev!

pa nič, če ni nbenga nasveta......... bom pa kr tko pisala gor

potrjeno - drug ad je paroxat. spet jovo na novo!!! spet str.uč. al kaj?? razlika bo sam v tem, da zdj ne zdržim več pr starših niti v družbi, tak da grem domov in tudi "borit" se mi nekak ne da več... če bo paroxat prjel, bo, če ne, pač ne.... utrujena sem od vsega tega, zoprna sm že, in najraj bi vidla, da bi cel tale post adm. zbrisal, kot en del mojega lajfa, potem pa drugega še jst zbrišem.

me prov zanima, kok me bo tale ad jeb..?

pozdrav

Kakšen obup jebela cesta. Sofi...več nas je šlo skozi vse to. Tudi jaz sem 2x menjala, pa sem le našla primeren AD. SEDAJ NE OBUPAT...saj si fajterca. :oki:

Boljš probat nekaj kot nič.

Veliko tablet sem že pojedla
koliko jih še bom, pa ne bi vedla.
Sicer pa takole vam povem,
da veliko raje regrad jem.

 :)

jaooooooooo Liber, nadarjen pisec ni kej!!! In res je, regrat obožujem Bi mogli met adje na osnovi regrata!!!

Hvala ti za nasmešek na mojem ksihtu!!! S.

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: ;D :smehko: :obliznjen: :005:

Liber...hvala ti za današnji nasmeh. :-* :-* :-* :-*

Naš novi Prešern. LY...cmoka :rozicodam:



Jaz mam tudi rada regrat s toplim krompirjem...ali s kuhanim jajčkom. Mljac. :P

Gor me drži, ampak res za mm, to, da ko sem čez vikend prebrala o vseh ad, sta mi bla najbolj všeč:
- paroxat
- cimbalta

Paroxat zato, ker je tudi za posttravmatske motnje, ki jih imam, pa sm to pozabla povedat psih., cimbalta pa zato, ker je dvojni učinek na sero in nero... kao double sreča, pa še evforičen si.

No, ok, dobim paroxat, ker pa sm že tok sadomazo, bom čez 1 mesec rekla, da hočem cimbalto če paroxat nau ok. sj kmal bo že zmanjkal adjev. na koncu bom ugotovila, da mi bodo pomagali ad "lakše se diše":)))))))

Sofi a ti povem kolk AD sem že jaz menjala?Začela sem z cipralexom in 1 leto jemala 20mg.,ker sem se malce poredila sva s psihiatrinjo zamenjali za Asentro,ker sem imela
take črevesne težave,da bi lahk kr wc s sabo nosila sva prešli na coaxil,ker mi ta nekak
tud ni odgovarjal mi je predpisala ecytaro,....še vedno energija na nuli,psiha tak tak,bolečine po celem telesu,...in nato se je odločila za cymbalto,najprej 30,60 in 90mg
na koncu,....ta mi je nekak omilila fizične bolečine in psiha se je tud izboljšala a še vedno sem bila nonstop utrujena,brez energije,...in tako sem zraven še dobila Wellbutrin.
Tako je zdaj moja kombinacija Cymbalta+Wellbutrin in tu sem ostala.Glej če sem jaz
zdržala vse te menjave in stranske učinke pa brez bolniške,boš ti tud,.....mislim,da si
večja borka kot jaz. :oki:

 :nehvala: :nehvala: :nehvala: Suzy, tlele me pa krepko premagaš!!!! In sam kapo dol, pa tudi ostalim, ker ste že dali kar nekaj skozi!!!!

Tuki je pa Sofi en ptičji drekec pekec in prav je tako!!!  :sesmejem:

Dobra si Suzy, res!!!  :oki: :oki: :oki:

Ojla,

Mah zaradi teh njihovih diagnoz se ne obremenjuj preveč. Če si še do predkratkim hodila v službo in bila kolikor toliko med ljudmi ter zaradi uvajanja ad pač tega trenutno ne zmoreš, to še ne pomeni, da si sedaj fasala agorafobijo. Pa čim manj na netu brat o tem  :)

Kar se pa tiče ad-jev, jaz sem kar malce preveč najedal psihiatr. glede tega, kateri ad je za kakšne simptome, kateri bi meni najbolj ustrezal...ko sem prebiral tu in po tujih forumih kaj je nekomu pomagalo, sem takoj mislil, ja ta bo zame... heh, ni ravno tako. Vse je odvisno od posameznika. Bistvene razlike v končnem učinku pri serotoninskih ad-jih naj ne bi bilo, razlike se bolj kažejo v prenašanju stranskih učinkov in pa v tem, da nekateri delujejo malce bolj sedativno kot drugi. Recimo v navodilih za asentro piše, da se predpisuje tudi za socialno fobijo, pa praviš da ti ravno tu ni pomagala ne? Pri cipralexu pa mislim, da piše za panične napade, ne pa tudi za socialno fobijo.

Pa tudi ta »double« sreča s cymbalto...Jaz sem npr. za wellbutrin mislil, da bo moja odrešilna bilka. Predpisoval naj bi se kadar prevladujejo simptomi kot so pomankanje energije in volje, hude težave s koncentracijo, psihofizična upočasnjenost, itd.. s čimer sem se ravno jaz soočal, medtem ko naj bi slabše deloval za anksioznost in paniko. Tudi ta deluje kot »double« sreča, ampak pri meni se je izkazal za navaden jajc in sem bil neumen ker sem 3 mesece vztrajal na njem, saj ni bilo nič od nič. Kot da bi jedel aspirin vsak dan ali celo slabše, saj mi je povzročal celo neko agresijo oz. živčnost.

Gre pač za trial and error proces vsakega posameznika. Upam, da se je tvoj zaključil in bo paroksat sedaj ok  :)

Hvala vsem za odgovore!  :-*

Ampak jaz sem naredila adacta za ad!

Počasi se začenjam odvajat, spet sem šla domov k sebi, v mir :) , da se zares posvetim sebi, sem tako vesela, da sem doma, da sem skoraj vsak zid precmokala  :sesmejem: .

Zjutraj sem še skenslala psihoterapijo za petek, misleč, da bom začela z novim ad (paroxatom), pa sem rekla: Sofie, neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee, pa kaj delaš trapa zmešana?!  :mah: :mah: :mah: Psht bi skenslala, pa ti sede, ad pa ne, pa te jeb...??!!  :mah: :mah: :mah:

Potem pa sem rekla, byby ad, hi psht. Tak, da, v petek mam pravo zdravljenje, v trgovino sem šla po dominor, koprivov čaj in baldrijan.

Vmes šla k dohtarci, v čakalnici ena gospa. Napad itak. Kdaj pa ni?? Zadnje cajte?!  :sesmejem: Pa mi rata do klopce pridt  :clap: Ženska pa nonstop čvek, čvek, čvek, pa ni se mi lubl pogovarjat no.... Sm mela že dost sama s sabo opravka.... pa sitno odgovarjam nazaj......... pride še tretja.......... o neeeeeee, gužva zame.......... pa kak je bil rezultat na koncu: vse tri smo čvekale k kure, bila sem sproščena, sedela sem na klopci kot da sem na tabornem izletu  :sesmejem: Kmalu me pokliče sestra, se še z njo menim..... Odprejo se vrata za vhod k dr. - ker ima ravno tko pisarno, da te direktno vidi, ko vstopaš, kar je to meni kar orng izziv, sploh danes ob jemanju asentre........ (čim jo zmanjšam, je men ql)..... in danes 50% grem z manj pan. napada kot sicer  :ohoho: ko pa sem šla ven, sem bila pa 95% uspešna  :navija: :navija:

Tak, to je mein Kampf z AD predvsem, bolj z njimi in psihiatri, kot s sama s sabo in duševno motnjo. No, zdaj se posvečam sebi, 1 mesec imam časa, da se sestavim, da se najdem, da se zaljubim vase  :smesno:

In grem končno v aprilu na šiht!!! In ja, draga mazaška psihiatra, grem med družbo pa ne z AD, ampak brez!!!!  >:(  :obliznjen:

Pozdravček Sofie  :rozicodam:

:poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona: :poljubona:

Sofi :oki:

Pozdravček!

Odkar sem rekla ADACTA AD-jem, pa že prej sem jih zmanjševala ali ne vzela, se počutim veliko bolje. Skoz čutim, da se v meni pretaka neka energija, lahko bi rekla, da življenjska energija. En steber imam postavljen pokonci, to je, steber moči, moram še stebra samozavesti in jaz-a. Ampak bo šlo!

Vsak večer, ko grem spat, si poleg molitve, v mislih predelam današnji dan, in sem vesela, za uspehe, za neuspehe pa si rečem: bo pa naslednjič bolje! Valda naum zdj hodla kot opica - se bom pobrala in shodla kot pokončen človek! Potem misli osredotočim na svoje telo, nadalje na um in nazadnje na zmago nad stisko!

Načrtno ne omenjam SF, niti agorafobija, nit depresije in niti anksioznosti! Kajti, čim pomislim na depresijo, se spomnim, da če jo je lahko Karoli premagal, pa verjamem, da so se mu ponujali psihiatri, ker je znana (in kulturna) osebnost, pa ni vzel zdravil, tudi jaz ne bom. Pomislim na svojega ata, ki je ogromno dal v življenju, 2 svetovni vojni, par ujetništev, 3 kapi, 4 infarkte, zlomljen kolk - pa je jemal zdravila samo na začetku, pol pa nehal. Glede kolka, so mu rekli, da sploh hodit nau mogu....aha, čez par mesecov, evo našega ata na gori! VOLJA!!!!!

SF - khm, no, ja, jst, .... povsod me je polno, če se dobimo :) Gofljo hitreje vrtim in obširneje odpiram kot Helena Blagne in Montserrat skupaj, sploh nazadnje pri zdravnici včeraj, smo bile tri v čakalnici, in čakalnico kmalu spremenile v kurnik  :sesmejem: Pa mi je blo sprva bad.... ampak je šlo!!!!

Agorafobija....... ja kk?? Ko pa sem zunaj kot konjska figa. Če pa hodim za kakšnim konjem slučajno, pa itak konj misli, da skoz serje, ko vidi konjsko figo - mene! :smehko: Ja, fašeš pa agrrrrrrrrr ob zdravilih, za katerih še stroka ne ve 100% kakšni so lahko še drugi učinki. Lohk bi oslepela?! Tko kot cepiva,.....  >:(

Anksioznost...... ok, pač prišla je, bo pa tudi odšla. Neki me je zdrmalo v duši, vesela sem, da me je, ker smo doma fuuuuuuuuuuul popravli odnose, naša hiša je kot samostan dobrote  :laughing: in prav je tako! Zdaj pa je čas, da se posloviva, ker vsega "dobrega" je tudi enkrat konec hehehe.

Ja, AD so iz mene naredili 100% drugega človeka - zaprta, potrta, krčevita in bojevita-v-nulo. Psihiatrija pa iz mene budalo, ker saj ješ AD, zdaj pa marš ven med folk, delat in marširat po kabaretih!!! TO JIM ZAMERIM, PA NITI NE VEČ, KER IMAM VSAJ IZKUŠNJE KAKO DELA SLO PSIHIATRIJA! Kot bi se pogovarjala s papigo, kjer bi jo lepo prosila za tiho govorjenje, ona bi se pa drla na ves glas! Še vedno trdim, da mi je tretji psihiater pomagal, oz. poslušal, in hvaležna sem. Tudi na delavnico o dihanju ipd. bom šla! To je že korak naprej. A še vseeno s tabletami; kaj če bi odklonila? Bi še imela njihovo empatijo? In če ne, ZAKAJ NE, ko pa gre za moje življenje, ko bom jaz odgovorna za posledice, če bodo, ipd.?!

Raje po daljši poti in strminah, kot po krajši in sipinah!  :happy:

In spet bom nadaljevala s to taktiko: ko me zdravniki ne vidijo po 10 let!!! No, dr. vidmo se po 2021  :zvizgam:

Za svoje zdravje in srečo smo odgovorni mi sami!!! Ostali, so le servis! Ki ga lahko koristimo, ali pa ne. Nikakor pa nam servis ne bo narekoval in diktiral o našem življenju!  :nehvala: Razen, če ga bo deloma živel - našga lajfa seveda :oki: Ne bo, ne?  :kiselnasmeh:

Pozdravček Sofie  :rozicodam:

No jaz sem svoje že povedal :)

Poredko se vključujem na forum, ker pač nism tip, ki bi pisal neke romane. Raje klepetam in z določenimi uporabniki smo res čisto na prijateljski ravni, predvsem zato, ker se sprejemamo take kakršni smo in si ne mečemo naprej zakaj pa nisi tak pa tak.

Z nekaterimi pa očitno ne bom prišel na isto frekvenco, sem se takoj sprijaznil s tem in se ne posiljujem s tem, da moram vsakemu ugajati :)


Izogibaj se družbe, ki ti ne ugaja. Vem pa, da ni enostavno, ko se na človeka spravi več posameznikov z neumnimi pripombami, ki itak nismo pomembne. Potem pa še grožnje z banom, ki so čisto neumestne oz bi moral biti opozorjen še kdo. Ampak tudi to je treba sprejet, da v vsak krog ne boš sprejeta.


Sicer pa jaz menim, da ti nasveti po forumu so bolj blažev žegen. Ljudje bolj iščemo nekoga za pogovorit, nekoga ob katerem se nasmejemo. Nekoga, pač. Manj pa nasvete za "zdravo" življenje. Moje mnenje pač.  :)


A ti dam kakšen nasvet? he he Ne rajši ne.  :)

To je tudi moje mišljenje.  :)

Hm, ni ravno prijetno kar se dogaja in ne vem kako bi lahko to sploh reševali- razen da vsak pogleda vase in se s sabo pomeni kaj in kako. Ne vidim pravega smisla v razsojanju, postavljanju na eno ali drugo stran- ker vsak ima v čem prav in v čem narobe, ne vidim niti smisla v tem, da bi imeli razsodnike...ali pa da morajo nekoga banat s foruma- namreč- idealno bi bilo, če bi se dosegel nek standard v komunikaciji in odnosu do samega sebe, da bi človeka njegova lastna etika vodila v pravo smer...brez nekih prisil in pravil...A tega verjetno še ne bom dočakala v tem življenju :).

In ja, res je, da ljudje  po večini niti ne iščejo nasveta, ampak iščejo nekoga, da jih Sliši, naredili bodo na koncu itak po svoje.

Ne pozabimo pa, da nas drugačnost bogati in da če imamo vsak svoj stil, karakter, čustvovanje, razmišljanje, dojemanje, pisanje...je to samo obogatitev.

Drugače pa- čredništvo ni zame, všeč mi je, če ljudje mislijo s svojo glavo in srcem in sledijo sebi, tudi če morajo kdaj od kje oditi...to ni konec sveta za nikogar, vsaj upam. Užaljenost pa se mi nikoli ni zdela odlika odraslih ljudi, še manj pa nesprejetje opravičila kadar se nekdo opraviči iskreno.

Kakorkoli, včasih pridem do tja, ko moramo začeti se ukvarjati s sabo. IN sigurno imam dovolj dela s sabo, tako da lahko začnem kar takoj in se mogoče namesto pisanju tukaj gori posvetim svojemu dnevniku, ki me že dolgo čaka.

Pa srečno :rozicodam:

HOJLA!

Moram povedati, da se mi ful čudnega dogaja - v pozitivnem smislu!

Moje zdravje, duševno, se vrača! Pa sploh ne vem zakaj?? Še do nedavnega, cca 2, 3 tedne nazaj, sem bila poklapana, zdaj pa se bližam stanju, kot sem bila pred razsutjem duše in še čutim pot gor!!!

Evo sam par primerčkov:

1. ven grem - ni mi nelagodno, ali še huje, kot sem imela nazadnje diagnosticirano agorafobijo; sam še soncefobija mi je manjkala pa sleepfobija  :laughing:

2. družabna sem postala - danes grem ven z dvema forumčkoma in blazno se veselim

3. včeraj nisem sfriznla pri psihoterapevtki; bila sem drugič pri njej, prvič sm sfriznla. Ne bi o tem, da mi je takooo pasal pogovor z njo, da sem par stvari odkrila, globlje v duši, kar sploh vedela nisem, da je to ena supersupersuper gospa, da me je zvabila sred sobe, da hodim, kar drgač ne bi.... skratka no, počutim se vauuuu

4. včeraj zvečer sem naenkrat dobila filing, da sem ok, da se mam rada in da sm nasploh ok.... tiste svoje pomanjkljivosti (za kar nisem sama kriva, namreč za cerebralno paralizo), sem naenkrat videla kot lepoto in spet, da je to ok!!!!

5. kupila si bom pajkice, kar že 20 let nisem špancirala v pajkicah ali kratki kiklci zarad sramu hoje......... zdj si mislim, so what, nism jst kriva, sicer pa kdor bi bil v moji koži, s slabimi izkušnjami vred, bi se tudi tako počutil kot sem se jaz; danes imam pravico do uživanja

6. ven grem seveda brez helexov, ad že par tednov ne jemljem in to je to! 3  zadeve, ki so me potolkle do tal, sem se vzdignila in uvidela svojo notranjo moč! začenši z dr. Šmorn, ki sem ji hvaležna, če ne ne bi spoznala svoje sposobnosti, in dr. R., ki me ni slišal in nisem popustila, nadalje tale forumček, ko so nekateri dal maske dol in zdaj vidim, s kom ne bom več imela kontaktov, in kdo je pravi  prijatelj, in nazadnje Ad, kateri so me pribili na tla kot kanalizacijski pokrov v luknjo kanalizacije hehehe. Duša gor, telo dol....ne,ne,ne! duša gor, telo gor, jst gor! JA!

7. zdj enkrat grem z bivšim (morbid ne bo več ex :) ) v toplice, v savno.... kjer si seveda naked  :laughing: In to jaz, s SF+depro+agora+p.n. = hehehehe, kot bi Monka spravil gnoj kidat  :happy:

8. spet moderiram aktivno na svojem forumu in tako dobro spet pišem, polno me je srčnosti, tak da lahko tisti forum spremenim v duševnega že skoraj, saj ljudje ne sprašujejo več formalnih zadev, ampak potožijo nad situacijo, jih potolažim in so spet z vzdignjeno glavo borijo proti revščini in duševni stiski. Tako sem vesela, da lahko pomagam. Žal, tukaj ne bom več toliko, ker vidim, da grem enim v nos, tak da.... Saj se boste znašli (govorim za novince in tiste, ki upravičeno parkrat za jamrajo, pa se za njih ne najde beseda, medtem ko se usuje plaz tolažilnih besed nekomu, ki je že več let tukaj, samo jamra,  in "kolikonaredizase?" - men je vseen, sam ni fer; poglejte moj forum, kako se moderira, kako vsakemu prisluhnem in ko vidim krivico, na to tudi opozorim. predvsem pa brez pristranskosti! navkljub, da par svojih ljudi že dobro poznam) - jaz govorim: vsak je za svoje življenje odgovoren, ni ne forum, ne država, ne nič drugo kot samo ti!

9. v službo se veselim! veselim se novih izzivov, veliko sem doživela v teh 4 mesecih, in me par zadev ne bo več toliko zmotilo kot pred tem bojem; je depra, sf, agorafobija in panične napade, vse v enem kupu, zelo težko premagat. Najtežje pa je sebe premagat - in jaz sem to storila! Tudi vi lahko to storite!!! Sebe premagate, ne mene  :sesmejem:

Energija življenja kar puhti iz mene in to že kar nekaj časa. Ne glede ali je zunaj dež, ali kdo umre, ali zboli ali se mi zgodi težka krivica .... čutim svojo moč! To, kar sem čakala doooooolgih 20 let in le dočakala! Skoraj sem se zastrupila s farmacevtiko in območjem psihiatrije, ampak sem ušla in raje izbrala svojo metodo zdravljenja, prek zelišč, branjem, druženjem in strokovnim pogovorom. Moja psihoterapevtka je psihologinja tnxgod  :A)

Folkec dragi, želim vam uspehe še naprej, jaz sem tnxgod v skupini tistih, ki lahko rečejo, da imajo za sabo 5000 stopnic, in me čaka samo 3 štengice do popolne svobode. Toplino, svetlobo in lepoto pa že čutim!! In kmalu bom pisala v temo pod: Uspelo mi je!

Samo opozoriti moram, da bo to spet ena moja tema, saj mi je bilo nazadnje rečeno, da eno gospo izčrpavam od toliko svojih postov, pa ji sporočam, da ne brat, pliz, ker je to branje za močne ljudi in predvsem take, ki so ne nevoščljivi! :sesmejem:

Pozdravček in rada vas imam! Sofie  :rozicodam:  :ohoho: :ohoho: :ohoho:

forumu želim uspešno delovanje še naprej, parkrat bom še pokukala gor, da vidim, če ste OK, najbolj pa želim to, kar sem vedno govorila svojim strankam kot socialna delavka in zdaj kot moderatorka: čeprav delam (in lahko živim - ker je bila to pač služba) ravno zaradi dela, ki je svetovanje drugim, vseeno raje vidim, da sem brez dela in so stranke samostojne ter srečne, in da ni potrebno takšnih služb niti forumov. Ko je človek srečen in samostojen, je to lepše darilo nam "institucijam", kot da imamo to delo, pa čeprav plačano. Raje potem kaj drugega delam, da le ni več teh problemov z revščino in duševnimi motnjami / boleznimi ali drugimi zdravstvenimi težavami!!!

Tebi se pa dogaja. Prehitro. Komaj ti sledim Sofi. Pa, če lahko povem, me tudi malo skrbi. Držim pa pesti, naj ti bo še naprej dobro.   :-* :rozicodam:

alexx, hvala!

čak, midve sva še zmenjeni za piknik na travci in tega hočem doživeti.

pa boš potem ocenila, ali je vse OK al ne  :sesmejem:

 :-* :rozicodam: :-*

p.s. sicer pa tud to stanje me je hitr položl, pa premuckal, pa premavžal.... tak da sm kr vajena, da gre tko. Sam da gre, sam da gre!!!! aja če bo kak piknik DAM-a in se še nisem vsem total zamerla, pa lahko dokažem, da pridem med folk  :oki:

Sofija želim ti, da čimprej prestopiš še te tvoje tri stopnice, ki jih še moraš,
da boš potem lahko pisala v drugi temi... :clap:
Lepo si si zastavlja cilje, upam da ti čimprej uspe jih izpolnit... :ok

Eno pa me je le zmotilo v tvojem postu in sicer, ko navajaš, da se daje podpora samo nekaterim...hm...sama sem glede tega zelo previdna in VEDNO
sem bila na voljo prevsem novincem, ker še kako dobro vem, kako
je bilo meni, ko sem bila med njimi, kako sem bila vesela vsake besede,
spomni  se, tudi tebi sem namenila veliko besed, nikdar nisem delala razlik,
pa nas je tukaj še veliko takšnih, zato me pa to zelo boli... :(

Toja ni veljalo za vse.... vem in spomnim se pa 2 primera, ko sta novi in en sveža (se pravi, glede prijave v forum, ne koliko prispevkov napišeš) napisala, da jima je fuuuul bad, pa še par besed, ki je nakazovalo na črno stanje, in ni nihče odpisal. A pred njunino opisom stanja je bilo jamranje kot že ničkolikokrat osebe, ki je tukaj zelo dolgo, ki ne mara branja mojih postov, ker jo izčrpava, o neki čist banalni zadevi, ki se jo da ublažit z aspirinom/lekadolom ali mrzlim oblkadkom, pa je dobila ful podpore in tolažilnih besed... kar je seveda prav!

Samo, zgrozila pa sem se ob dejstvu, kaj je bilo spregledano, nekaj osnovnega, za kar forum sploh obstaja!!

Matr mi je žal, da si nism shranla... ok, dokazat zdj ne morm, razn, če sami mal pobrskate po temi o počutju, boste takoj vidli in vedli (termin od 31.10.2010 do 10.3.2011); no, vsaj to se verjetno ne bo več dogajalo, ker sem izpostavila ven!

Pa to ne govorim zate Toja, da ti česa nisi ali si....

Vem pa, in še dobro pomnim, da si meni osebno veliko pomagala, zato pa si tudi bila prva forumašica, ki sem te imela na FB  :)

Sofija...verjamem ti, da se je tudi to, kar opisuješ zgodilo...morda se pa kaj spregleda... :zardevam:

Sem pa pisala v svojem imenu in zase...no saj si mi odgovorila... :oki:

Tudi zadnji stavek je resničem...hvala, da si mi zaupala in vedi,
da "če ali morda če" bodo prišli trenutki, ne bom nikdar odrekla
pomoči ne tebi in ne komur koli drugemu... :oki:

Sofie, meni osebno se zdiš čisto preveč dobra in vse preveč naivna. Vsem bi rada pomagala, ne veš pa (še), da drugemu pravzaprav ne moreš pomagati na način, ki tebi sede, ki tebi pomaga. Ponudiš opcijo, svoje razmišljanje, konkretno izkušnjo in to je počasi to... Meni osebno tudi ne sedejo pozitivnosti v smislu Louise Hay in podobnih njuejđevskih teorij. Naučila sem se, kje lahko poiščem podporo, kadar sem v bedu (in to forum zagotovo ni) in predvsem to, da sem sama tista, ki se mora brcnit v tazadnjo in plavat.
Sem malo gledala po forumu, res te je veliko in zelo si pisana. Mene ne moti, če se mi ne zdi, da bi te prebrala, te pač ne preberem. Ravno tako naredim z vsemi ostalimi. Kakšen krat mi sede tak vpis, kakšen krat drugačen. So izjeme, ki jih preberem vedno. Tako je.  :kiselnasmeh:  

To, da se po forumu grupira na une pa tiste moti tudi mene, zato ne sodelujem toliko kot sem pred časom. Pa nikogar od teh ne poznam, ne prek socialnih omrežij, no, ene par v resničnem življenju, pa so zelo redko aktivni na forumu. Če zdaj pojamram zaradi psihe, točno vem, kdo se mi bo oglasil. Če napišem, da me je ožulil čevelj, tudi vem.

Še bolje pa vem, komu sem zoprna, ker imam predolg jezik in ker včasih povem tisto, kar nočejo slišati (sem povedala  ;D). Ti povem čisto po pravici, dol mi visi.  :kadim:

Vse dobro ti želim.  :rozicodam:

Jagodka, se čist strinjam!  :clap: (razen tega, da sm preveč naivna :sesmejem: sm sam naivna  :sesmejem: ker vedno mislim, da tok hudega pa ne more biti v nekaterih ljudeh, da ti krivico storijo - pa sm še vedno doživela, in tudi bom  :kiselnasmeh: )

Drgač pa evo, tko se piše........ TO SM POGREŠALA!

Končno nekdo, ki ni olepševal, ki ni skrival, ki je svetoval, povedal kako je na stvari, ki si je upal povedati, da mu kaj ni všeč in če ti kaj ni všeč pač ne bereš (ne pa da se tolče potem po uporabniku), da se grupira in da ko si bad - ne it na ta forum!!!  :smesno:

In tudi spoštujem tvoje mnenje, da ti LLH ni všeč; včas jo omenim, češ, meni pomaga, mogoče še komu, zato...

Hvala Jagodka za enega boljših odgovorov in realnih!

Sofie  :rozicodam:

Sofija bravo!  :wav: ful ti privoščim,da ti je uspelo!
nekaj časa me ni bilo gor,sem imela neke težave,zdaj pa vidim,da so eni rešili svoje,drugi še bolj padajo v globino.sofija bravo! na vlak pa greva na njega a ne,ne pod? :pomezik: k.

klinčeeeeeeeeeeeeeeek!!!  :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

hvala ti za vzpodbudo! upam, da ti ne padaš globlje, ko si omenila, da eni uspevajo(mo), drugi pa ne  :( Ker če to misliš, sm jst še zdaleč za tabo.... nism naredila koraka čez samomor, ker me je vedno nekaj potegnilo nazaj, ti pa si to doživela - torej, (http://maxximum-portal.com/forum/richedit/smileys/YahooIM/77.gif) TEB!

Moram pa res rečt, da sm včer bla fuuuuuuuuuuuuul zunaj, povsod me je blo polno, nbene panike, Sofie je bla kot muha, ki leta levo pa desno (http://www.freesmileys.org/smileys/smiley-happy093.gif)

In ja........ spet se veselim, ker grem komot lahko v Supernovo na uno slastno belo kavo.......... kar zdj 3 mesce nism šla :bljak: , če pa sm se že prisila po Rejčevi-Kuharjevi metodi SofiemaršnaDrino  :sesmejem: mi je blo pa od strahu tok slabo, da se mi ni več luštala kava. Ko se pa men kava ne lušta, je pa Sofie (http://www.melbrc.org/vB/images/smilies/smiley-sick005.gif) in kmalu sledi "neživljenje" (http://media.bigoo.ws/content/smile/miscellaneous/smile_222.gif)

Nč, pišem kmalu, zdele grem s kužiko na PTT po odločbo ZZZS (odobr.!!!), pa anteno kupt za TV, skratka, že drugi sprehod za 1h.... moja lubika je zloooooooo vesela!!!!  :-*

POzdravček vsem in ja klinček, greva enkrat NA vlak, v širno daljavo, ker spomini slabi za nami ostajajo!!!!!!!

Sofie  :rozicodam:

hoj hoj hoj! (ne, nisem deda mraza zarad pozdrava haha).

Izzivi se pričenjajo! Če so noge dobile energijo in energija noge.... kar v tem zmedenem žargonu pomeni, da premagujem SF+depro+agoraf+paniko, jih tolčem kot Chuck Norris kornete  :sesmejem: potem, grem lahko naprej na izzive!

Izziv-1:vstajanje zjutraj za šiht:

zelo, zelo težko, še posebej, če greš spat ves živčn, prebiraš knjigo, ki je ne razumeš (OKV za telebane  :kiselnasmeh: ), potem se le spraviš spat ob 24h, si govoriš: dj zaspi, zaspi, zaspi pi...., a še nis!?! Ja, umirjena si, zaspana si, utrujena si....aha, sam ne vem zakaj gledam u luft kot Kleopatra ob zastrupljenem stanju?! Zaspim.............. yeeeeeeeees, ob 3, šiiiiiiiiiiiiit, 4:50 pa itak radio budilka, kjer ta prvo in takoj slišiš minimalno 3 katastrofalne novice po svetu:
- na Japonskem 100.000x povečana radioaktivnost; pa to še ni vse
- velenjska trupla so bila žrtev xy mafije, in bonus
- v fužinah oče vrgel otroka iz 9. nadstropja in še sebe!

Super........zdj pa bod pozitivno naravnan in nasmejan skozi dan! Sem! Ker mi pač druženje z Louise še pomaga in vpliva name! Tak, da, budilka ostaja, slabe novice tudi, morbid prešaltam na narodnjake,....,vatever, mene nihče ne more sprovocirati, če si tega ne dovolim! (in če si rečem 300x / dan)

Izziv-2:šiht:

po treh mescih grem v službo. ni me skrbelo delo, niti energija, ampak soočenje s folkom. A me bodo kej spraševal, a bodo vrtal vame, če naujo dojel, da nočem povedat... pol sm si pa misnla, mah, bom pa rekla: ko ima hudič mlade, ima potem vrtec! Hja, nihče se ni vpiknil vame, nihče vrtal, večina pa je porajtala mojo novo farbo las  :P (tudi mozolja ni nihče porajtal, kar sem mislila, da imam tarčo za pikado na čelu, tretje oko, konjski odtis podkve, ipd.). Po hodniku, španciranje gor pa dol, sem bila še malo živčko, ampak je šlo! Čeprav sem vzela zjutraj Lexaurin, ga jutri ne bom! Pa da vidimo, če bo spet OK dan.

Izziv-3:sežig stanovanja:

kako to narediš? simple! Daš kuhat čaj in naenkrat začne vse smrdet in se ful kadit iz dna posode; vzdignem, nič, na plošči tud ne, ja kaj je pol hudiča?! Pa iz dna pade vzrok anti-ambipurja---> prlimal se je podstavek za kozarce iz plute! Dobr, da nism šla vmes ven psa peljat, ker bi potem mela flambiran komprivin čaj!!!

Izziv-4:sprehod po mestu, mimo osebka, ki te gleda, ipd.:

Evo, sem šla nalašč med folk (po šihtu) in en me ful gleda. Pa si mislim: mah, pa dej! IN sem šla komot mim njega!  :ohoho: Čutim, da sem se začela sprejemati, ko mi je vseeno ali sem komu všeč ali ne, samo, da sem sama sebi svoj zaveznik; ne samo v teoriji, tudi v praksi.
Zdaj pa še izziv, na pošto nesti paketek, k nkol tega nism počela in sploh ne vem, kateri paper rešiti, kam iti ipd. VEM PA, da če kaj ne veš, vprašaj in ne bodi tiho!!! Ponavadi sem se najraje stran obrnila in šla k cuco ven... Now, no more!

Izziv-5:VLAK:
na vlak, ne pod, valda! želim si iti na postajo, kjer bodo ljudje, želim si iti med tire, in želim utrofniti pravi vlak kamor bom namenjena  :sesmejem: pa tudi, uspešno gor prilesti, da se nam spotaknila in še dol šla po štengah kot knedl!! Bom to storila in šla bom na vlak, v Lj., v center in spet med folk.

No toliko o meni, o mojih izzivih; kokr znam bit žleht, me je že parkrat prjelo, da bi se oglasila pri rejčevi skupini, nalašč, češ, evo, tuki sem, evo me, zmorem....pa ne, nisem na tabletah! mislim, da kmalu ne bi imela več vstopa not! Bom še vidla, če bi šla - če koga zanima ta experiment, sem ga pripravljena izvršiti in poročati (cca 5-7 obiskov, ki so vsako sredo, in s tem, da veliko sodelujem v skupini, lahko tudi vodim.... )  :pomezik: IN to za vse tisto, kar me je drkal in me ni poslušal, pa silil, da naj grem v skupino v času največje anske ob ad, ko mi je blo še pred lastno mat muka bit v družbi, na samem, ne pa v centru, med neznanim folkom. Kot bi nekoga, ki se boji ognja, silil, da naj gre čez žerjavco.... brez nog! In rok! A ne greeeeeeeeeee? So what, boš pa ražnjiču podoben?! Ne, ne delam se norca iz invalidov brez rok in nog, ker sem sama s tem statusom, namreč invalida, ampak AD mi ni bil pravi predpisan, poslušal se me ni, ko sem rekla, da okamenim od strahu, anksa ni popustila.... torej, bi šla na žerjavco in tam obstala. Ker mi je nepravi AD vzel možnost kontrole nad strahom/telesom!!

Vatever, še dobr, da jst njemu ne rečem, naj si iz ku... naredi ikebano!!!  :kiselnasmeh:

Hja, opažam, da moram tudi jezo spremeniti, ker me vse to tok še zdrma, da kar čutim, kako mi želodec z žolčom pleše lambado... ampak ok, sj vem, sj vem, in  ko vem, da delam narobe, bom že delala prav, da bodo organi plesali valček!!!  :sesmejem:

BONUS IZZIV: kar pa bom storila in vem, da bom to storila, pa če bo konec sveta - bo že počakal konec, da prvo jst naredim to dvoje:
a) srečanje z damovci  :plesi:
b) karaoke  (http://www.greensmilies.com/smile/smiley_emoticons_xmas4_stars_takethat_gary.gif)

Grem na PTT, s kužko, vsem ostalim pa želim prelep dan, mir v duši, sonček v glavi (jst ga mam na glavi z novo barvo  :sesmejem: ) in predvsem,
najdite tisto rešitev, ki vam ustreza v celoti, ne samo napol, ali še huje, vas ugonablja!  

Lp Sofie  :rozicodam:

hja......danes sem brez lexaurina in najbolj uspešna, kar sem v tej službi in prejšnji, pa še nazaj, ko so se začeli napadi - ful med folk, kot da se jih nkol nisem bala, še kofe sm nosla med gužvo, kar sem nazadnje leta 1990

sem srečna?

Nope!

Whay?

Ne vem.

Mogoče ravno to, kar sem se bala: z AD = depra+anksa, brez AD=depra, ni ankse  :mah: :mah: :mah:

Vem sam, da ja, lajf is bjutiful in bla bla bla.... sam če ti ni do tega, pol ti ni. Mi je vseeno in sam čakam, da me mine do konca......

res je... samo...brez muje se še čevelj ne obuje  :kiselnasmeh:

Sofija življenje ni vedno lepo, je pa vredno uživat trenutke, ki nam jih nakloni... :rozicodam:

Ne čakaj, da te mine...pojdi naprej s tvojo humorno pozitivnostjo.... :oki:

Ola!

Full fino, da si tako super, kot pišeš :-) Happy zate! Uživaj žarke sonca, življenja še namesto mene te dni. Jaz se spet vračam na forum."Samo" zato, da me kdo sliši  :( Ma saj ni tako hudo?! Ah, ja....ups and downs...

 :rozicodam:

Ajla..... nisi razumela. Čeprav sem premagala (nekak) SF in anksioznost, v službi mi je OK, the best (pa ne zarad folka, ampak dela, ki me zamota in zaposli) - pa brez tablet, ala pomirjeval ipd. .....vseeno pa čutim, da spet lezem dol, v duši.

Kako vem? Ker je zunaj vse tako lepo, sonce, narava, pa jo spet opazujem kot bi bila iz stekla; jo nekak ne čutim. Vsak dan se borim, da ne mislim o smrti, ki me veseli, pol grem pa po šihtu spat do nasl.dne (seveda, pes je preskrbljen!)!

Sicer ne vem zakaj pišem...... slučajno sem danes gor, ker sem nekaj drugega hotela pogledati, pa vidim, da sm kar prijavljena na računalniku - ok, pol pa grem kj napisat. Čeprav ne vem komu in zakaj. Komu sploh mar?!

no, itak me ne bo več gor, ker me ne interesira več nič; kot sem rekla, so moji dnevi šiht+5 min sprehod+futr psu, spanje 16-24h, pelem kužko ven, in spet spat 24:10-5:00 > šiht. Če bi dans bla doma, bi spala. Tko pa sem nevemzakajsploh šla k staršem kjer smo se že skregal, ker enostavno nimam živcev bit v družbi ! Jutr kumi čakam odhod domov in spanje. Ven ne grem, z nikomer, ker mi je brezveze se al delat da sm OK, al pa kaj pojamrati, ko itak ne pomaga - ne palim pa na besede, sj bo OK... Dejansko hočm rešitev oz. pot do rešitve, ki je do danes nekak še nism našla. Oz. sm napol: prvo depra gor in anksa, pol depra dol, anksa nej, nato depra stagnira, anksa dol, zdaj pa depra gor, anksa dol..... wtf!!

Ven ne grem, ne zarad anske, edino kar bom šla ven je sam to, ko bomo šli sodelavca pogledat (un z rakom), k pa itak, nit ne vem kako bom preživela ta obisk....tako rada bi mu podarila svoj lajf....

Nč, fajn se mejte, Sofie is defect (sj že od nekdaj krš roba), tak da,.... kaj pa vem.... uživite lajf!

Lp-S

Meni je mar. In to zelo

Sofi nevem kje je ves tisti tvoj optimizem,ki me je vedno tako navdihnil??
Tudi sama nisem v najboljši koži s počutjem,tako da sem nekak kot ti,....
Želim da prenehaš misliti negativno a vem,kak šit je če si bed,itak besede ne pomagajo nč,kljub
vsemu pa je lepo vedeti,da nekomu ni mar za slabo počutje drage osebe.
Drži se in vsaj poskušaj prlezt iz trenutno tvoje črnogledosti!!!
 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Sofi...mislim, da si sicer naredila napako, ko si prenehala z AD-ji. Tudi pri anksi bi ti pomagali, če bi malo bolj ustrajala. A si bila kaj pri psihiatrinji? Dobro bi bilo, da bi šla in vse povedala. Vem, da se ti bo zdelo, da si pogorela na celi črti, a zgubljaš le eno bitko, ne vojno.

Daj prosim premisli še en krat. :rozicodam: Kako naj ti pomagamo?

 :rozicodam:

Sofija ne delat napake, ki si jo ravno malo nazaj popravila....ne zapiraj se v svoje stanovanje,
pojdi ven...verjamem, da si utrujena od službe, da te mučijo težave, samo pogle,j še bolj
se potiskaš vanje...poskusi se  malo sprehodit v naravi, ki jo imaš tako rada, pojdi ven s tvojo
kužiko, kajti kmalu bo ponedeljek in potrebno bo v službo, ti boš pa brez energije.

Poglej tudi jaz sem utrujena, pa sem  šla malo ven s psom, se sprostila in utrujenost je minila.

Sofija, vsi imamo padce...ti trenutno padaš, samo imamo pa roke, da se poberemo!

GO ON... :oki: :rozicodam: :rozicodam:

Hja, sm bla ravno vzun na sprehodu s kužko in mami...... pa se mi ni dal....... že takrat bla ful zmatrana, zdj pa še bolj....... pa mat zine: dons pa nis razpoložena. Kaj naj ji rečem, da me mineva vse skp? Kmal prbije: sj te poznam že 32 let, točn vem kaka si... - aha, pol bi lohk vedla, da taka nism 32 let!?

ma, ko sm ravno nazaj prihajala domov, s sprehoda, sm si misnla, tnxgod za šiht, da sem zamotana....... pol pa se spomnim: uf, kaj pa če mi še tam zmanjka energije?? ok, lohk rečem, fajn, se bom pa fen...., samo kako, ko pa imam na momente prebliske, da bi rada še okusila lajf, pa mela družino....  :jok: :jok: :jok:

sj jo mam, posvojenko depro.

kako pomagati me ena sprašuje? pojma nimam, ali pa če rečem nikakor. ne vem, da ne grem spat po šihtu, si morm kupt super lepilo za veke, pa naum šla spat.

vsak dan pojem malo čokolado (ne vem kok je to gramska)... prej tega nkol nism počela; zdj pa je moj obrok cel dan mala čokolada, pa 3 banane, 1 liter koprivovega čaja. ker jest po šihtu se mi ne da, zvečer tud ne (evo, pršparam $ namest futra za pshtrp).

ne vem. obtičala sem. ne verjamem v zdravila, zelišča nisem našla, psihiatri so tak tak, poskusila bi h kakšnemu psihologu na konc., če bi bil zares dober, pshtrp je predraga,.... zdravnica mi še stoji ob strani, sam mi ne bi, če bi vedela, kaj delam  :-[

aja, prej k sm rekla, da ne verjamem v zdravila, sm se spomnla, da sm zadnjič mela pr seb lekadol in prvi dan menstre, ko sem za nkamor (sj to sm zadnje cajte bolj pogosto ampak....). pa jih nism hotla vzet zarad tistih E-jev; pa prečekiram sestavo in vidim, da ta lekadol nima niti enga smrtnega E-ja, medtem, ko lekadol +C ima vsaj 2!!! sm s takim veseljem vzela 2 lekadola in tisti dan je bil ok zame in frende. pa to je blo kak teden nazaj.
danes.................................. ........................ ma lohk pojem mino, da bi me razgnal od energije, pa mislim, da bi mina padla v depro!!

ne vem, res,......... nimam pojma kaj bo z mano. pa sj nč hudga.....en drekec pekec manj na tem že tako preveč naseljenem planetu. pravijo pa, da itak nkol ne umreš......samo "prestaviš" se; torej, kje je problem? Nej ga!

(http://www.theswitchingyard.net/images/smiley/smiley051.gif) S.

p.s. edino dobro stvar, ki sem jo naredila in me je malček vzdignla je bla, ko sem ostrigla kužko in je zdaj tak cute oblaček!!! pa vsaj vroče ji ni več! ah, moja, kužika, kaj je mene izbrala....

Sofia, tud če ne verjameš v zdravila, se opazi razlika v tvojem počutju, ko si jemala Ad in zdaj, ko ga ne jemlješ več. Sicer, pa ti se odločaš, kaj in kako, malce pa le razmisli, saj so tvoja nihanja res opazna :rozicodam: in trpiš.

Dons bom mal še napisala, saj prihaja teden in se bojim, da ga bom spet prespala  :'(

No, kot že rečeno, sem v soboto (včeraj) šla k staršem, ker sta me vabla in če bi rekla ne, bi me že sprašvala kaj pa kako.... imela sem tudi v planu dobit se z mojima2 prjatlčkoma, pa nism bla za družbo..... sj se je vidl, ko smo se že doma spičl (priznam, gilti, ampak tud mat bi lohk bolj umirjen govorila, ne pa se drla);

dans smo šli (komaj seveda, ker smo se spet zrukal) na en fulll dolg sprehod.... aha, navkreber...... pa je Sofie obupala.... nism več mogla! Če sta me lohk kot majhno povsod peljala, pa po 7h hoje v gorah pa tak, pa nism niti enkrat rekla, da ne morem več, sm dons obupala. Slabo mi je blo, srce sm mela pr ušesih, skratka za nkamor... sm staršema kr rekla, da naj nadaljujeta sama, jaz pa bom ju počakala s kužko - kužka tud ni hotla naprej  :-[ Mi je pasal mir, v naravi, vendar lepote nisem občutila, niti prej niti zdj..... pa vem, da je to wrong!!

Oz. vem, da bi v "normalnem" počutju opazila naravo, sonce, trobentice... sj sm jih, sam bolj zato, da me nauta spet drk*ala "kaj je"??

Pol čez čas, ko smo se vračal z avtom nazaj, mi je ful ratal hudo, da se nism dubla s prjatloma......... sam kk hudiča, ko pa sm k "smiley non-energy" ampak "smiley-tear"!!!

Najboljš me je na šihtu obiskat, k se morm delat da je vse OK, no pa sj ne zdj sam na šihtu ampak povsod, pa me lohk ujamete za (http://www.freesmileys.org/smileys/smiley-talk024.gif) (op.p. talk).

Vem, da nau nben več pisal gor, sam vseen sm mogla vn dat; sj nadalje se "vidimo" v soboto.... Disaster res!

Sam neki vem......ves ta šit pr men, mora met nek pomen: ali v fentanju ali preživetju....... nekaj bom že sporočila s tem mein kampfom!!!
(http://static.railbirds.com/gallery/2008/03/44969smiley_fight_sign.gif) (upam, seveda!)  :kiselnasmeh:

Lp-Sofie  :rozicodam:

p.s. jeb.... cesta, sam važn pa, da med folk pa lohk grem!!! :mah: :mah: :mah: To sem premagala ne? In...  zdj se bosta SF in depra igrale z mano al ka?? :jezko:

Ker se vidimo v soboto ali še dlje, vsem (pa tudi sebi) namenjam tele lepe misli za uspešno premagovanje naših stisk! Jaz se jih bom držala...saj kaj mi pa preostane, če nečem tablet  :kiselnasmeh: Bo pa to moja klofuta depri  :oki: Bo taka k Rocky  :happy: Lp - Sofie  :rozicodam:  

ponedeljek:
Vsaka vaša misel vpliva na vas. Ko se bodo vaše misli spremenile iz slabih v vzpodbudne, boste takoj dvignili raven energije. Vi in vaše energijsko polje bosta postala močnejša.

torek:
Svetle, vesele in srečne misli privlačijo k nam svetle, vesele in srečne stvari - skrbi jih odganjajo proč. Ohranjajte pravilno mentalno naravnanost. 

sreda:
Vaš um vam je dan v vaše dobro in za vašo lastno uporabo - in ne da bi um uporabljal vas. Kot kaže se tega zaveda le malo ljudi.

četrtek:
Pozitivna misel je najmočnejša sadika in bo sčasoma izpodrinila negativno z odtegovanjem hranila, ki jo slednja potrebuje za svoj obstoj.

petek:
Vaše misli so vaši vdani pomočniki ali tiranski gospodarji – kar jim dovoljujete. Vi imate besedo, izbira je vaša.

sobota:
Namera je tisto, kar naredi človeka; ne slaboten namen, ampak surova odločitev; ne nezanesljiv cilj – ampak tista močna in neutrudna volja, ki premaga težave in nevarnost. Volja iz človeka naredi velikana.

Per aspera ad astra.
                              "Skozi trnje do zvezd."

mhm....

če sem iskrena - tole govorjenje mi ni prav nič všeč  :ne: se mi zdi, da je skrajni čas, da od besed preideš k dejanski pomoči zase - si razgledana punca in veš, da obstoja kar precej razno razne strokovne pomoči + skupine za samopomoč + razno razna literatura (poleg Louis Hay) + izkušnje forumašev + pa verjetno še kaj.

Se strinjam z Arwen Sofi. Tudi meni ni nič všeč tole tvoje gor pa dol že v enem dnevu. Morda bi začela verjeti psihiatrom. Dubravka Trampuž je dobra psihička, in ne daje kar tako zdravila. Ker sem tudi sama že mislila, da sem zelo pametna, sedaj delam kot mi ukažejo.

Prosim Sofi.  :rozicodam:

Punk is not dead.........
                                .................................. Sofie tud ne!!!  

 :( :( :( <- za "podporo" in verjetje vame!!!!

Napredek:

- včeraj sem šla normalno spat
- vstala ob 5, in ne prepozno, da se mi vedno mudi,
- s kužko sva se clo ob 5:45h sprehajale 10 minut, okol okolice  :sesmejem:
- v službi sem se oborožila s parimi pozitivnimi mislimi, katere sem skoz mislila na njih in čutila neko moč v sebi
- izpostavljam se na šihtu (hodniki,...) bolj kot kot prostitutka na cesti (me ni več strah ali bom mogla danes iti tam pa tam in kolikokrat ampak grem že kar sama, čimvečkrat pa če umrem...)
- iz šihta spet kužka dooooooooooooolg sprehod (cca 1h)
- 2h pospravljala generalno, žehta, sušenje perila,....
- nisem šla spat!!! zdele, ob 16, 17 uri  :happy:
- in jedla bom kasneje
- spat bom šla ob 22h kej tazga
- z nekim otrokom (sosedek) sva se ful pogovarjala, kar je bilo zame to dejanje kot (http://th266.photobucket.com/albums/ii269/theogrit/th_1sm122flee.gif) (s tem, da frocki niso bli luštkani metuljčki zame  :sesmejem: ); enostavno nkol nism velda, kako naj se z njimi pogovarjam, ko pa so že dojenčki, ki so pristali pri meni v naročju, se začeli takoj dreti!!! No, zdj pa čvekčvek z mulčkom  :A)

+ delavnice ob četrtkih za SF in ankso al depro...ne vem več.

No, a ne delam na seb?? Še takrat, k sm za ubit se, zares(!), se puzam na šihtu in poskrbim za kužko....

Z mami sva se pogovorile in sm ji rekla, da sm bla ful bad prejšn teden+vikend, pa ona meni, da tudi ona (zdj veva, da čim nama Louise ne "pomaga", da sva v šmornu hehe - in sva se zmenili, da takrat k bova down, se bova šli, katera bo bolj down in zadevo obrnile na hec... enkrat sva to že poskusili in sva se iz lastne nesreče in obupa tok iz srca nasmejali, da sva se skor polulali, pa še rešitev je kasneje prišla!!  :oki: )

Nekaj pa vem in tudi ne vem:
ko sem slabe volje (t.j. total down, depra), moram enostavno se telesno zgont, magari nekam v hrib gor hodt, ker to te ful zdela, vsj mene, pa zvečer 5 dobrih misli prebrat........ to mi je nazadnje pomagal. Pa seveda velik spanja in hecov z mami glede down-a!!!  :P


Glede strokovne literature, samopomoči idr. del na sebi:
* prebrala Anksioznost za telebane
* nisem do konca prebrala OKV za telebane, ker je kar malo strokovna in se moram ful zbrat - se mi pa po šihtu tega ne da
* delavnice obiskujem
* skupine za samopomoč................. aha, sm bla na eni podobni, k jo je vodil strokovnjak, pa ne grem več! Glede damovskih skupin, se še psihično prpravljam, ni pa to dejanje, da ne delam na sebi, če je ne obiščem; zakaj psihična priprava: ker mi ni luštno govort o svojih problemih, pa ne vem, kk bo to izpadlo v smislu reševanja problema, ko na nek način vem kje je problem, tudi rešitev, samo še dojet moram to! Al neki tazga :kiselnasmeh:
* izkušnje forumašev..........kaj je pa moje skoraj vsakdanje sodelovanje tle gor na forumu?  :zvizgam:


Sj veš........če je limona, naredi limonado, če je gnila limona, vzemi peške in zrasla bo nova limona ----> limonada!!!  :smehko:

Pa na prjatle seveda ne smem pozabit, kar so mi pa že 100.000x rekli, da naj jih pokličem; pa bom!

Lp-Sofie  :rozicodam:

Saj ne gre za zaupanje Sofika. Gre za izkušnjo stare borke, ki se je dooooooolg trapasto obnašala, in počela isto kot ti. Začela, nehala...pa spet začela, nehala...pa...spet Jovo na novo... >:(

Držala bom pesti zate.  :rozicodam:
 

Sj te razumem alexx in hvala za skrb....

sam nekak izhajam iz dejstva, da tudi če začneš z AD-ji, moraš po nekem obdobju (1 leto ali malček več) prenehati z jemanjem in delati na sebi!

Pol pa raj zdj kot kasnej!! Z delom na sebi mislim, ma kaj delom, garanjem bemtiš!!!!

Ne predstavljam pa si, da bi cel lajf jemala to umetno substanco, kot je AD!!!  :ne: :ne: :ne:
Še posebej, ko je blo pred kratkim v neki oddaji o AD in možganih....

To pa sem apriori proti....  :nehvala:      Sofie  :-*

Sofi tudi jaz ti resnično želim,da ti uspe. :rozicodam:
Za spremembo v našem življenju sta potrebna trdna volja in močna namera,pozitivna energija,...
in ti vse to imaš,....zato veselo na delo!!! :)

hja,... mora bit v paketu trojček, skupaj, ne pa enkrat volja, drugič energija...  :sesmejem:

Hmm...mogoče bi bilo pa dobro spremenit to dejstvo...

ne vem no...generalno gledano pa zdravila obstajajo z razlogom...sej je tut lekadol umetna substanca...duševno zdravje je isto pomembno kot fizično...in mogoče je še težje ozdravet, zato sem mnenja, da si je v takem stanju potrebno nuditi popolno, celovito podporo...support...in zagovarjam opcijo AD+psihoterapija (delo na sebi), kot najboljšo možno podporo telesu in psihi, ki si jo lahko nudimo...

sicer pa, jst ti namreč, čist vrjamem, da popoldne spiš...ker res precej nihaš v razpoloženju...in sem prepričana, da ti to zelo utruja telo...

sam za v premislek

vse dobro sofie!

Res je, tudi jaz mislim, da moraš malce spremeniti razmišljanje. Ljudje smo čedalje pametnejši, čedalje bolj poznamo bolezni in odkrivamo čedalje bolj učinkovita zdravila. Dajmo izkoristiti to znanje.

Ad-ji ti lahko zeloooo pomagajo, samo daj jim čas in ne vržt puške v koruzo, če se na njih slabo počutiš ampak bodi vztrajna in zamenjaj. Samo s knjigami za samopomoč pa se lahko tudi poslabša..

Evo, točno to sm neki razmišljala včer cel dan, dons pa sploh......

Alexx al ne vem katera, pipi je rekla, da se bo odločila za AD in da bo šla po lažji poti kot skoz trnje... na cilj itak prideš, sam al kot spužva (in na cilju crkneš) al pa normalen!!

1. V knjigah s poz.mislimi pa tudi veliko bereš o tem, da izbiraj lažje poti in uživaj......... JAZ PA TAKO PREKLETO TRPIM (ja, ja, dons tud, sj vem, se mam že sama tooook pohn kufer.... verjetno posledica obupnih sanj, 2x in sm danes kot povožena žaba, v službi mi je že bed, na jok mi gre, pa še sodelavka danes, da bo šla prej domov......... jaooooooo, zakaj nism vzela laxaruin?!).

2. Pa še to: kaj če je božja pomoč tudi v tem, da so zdaj ta zdravila na voljo? Se pravi, ni must, da ti bog (pišem z malo začetnico bog kot tvoj pomočnik ne institucijska "ikona") pomaga tako, da se boš sam zdravil ... lahko je tudi preko zdravil?! /v smislu, ko se je utopljenec znašel pred bogom in ga vprašal zakaj mu ni pomagal, ko pa je sam vztrajal, da se ne utopi... pa pravi bog: "kaj pa tri ladje, ki so šle mimo tebe in nisi sprejel pomoči?!" /

Ne veeeem, vem pa, da sem tako tired od vsega, ........ pa dobro, sj vem, da že morim, sam kaj naj....

dons mi je bad..... jutri bo gor al pa dol........ mi je že vseen!!!!!!!!!!!! Sofie :o

Sploh ne najdem prave rešitve, da bom 2 tedna OKEJ.... no 1 teden sm že bla........ obup.... pa že gledam če je poln a luuna, nej, aha, torej je spet sam k.... psiha in fukiš borba k je že kot valjanje v blatu

Rabim odklop.......

rabla bi odklop od mobitela in PC-ja, od vsega, kar me veže z družbo................

in naredila bom ta odklop........ ne gre več od vse te sekirancije in razočaranj tudi s strani nekaterih ljudi......... razočaranja povsod......... v tebi........ okoli tebe...... nad tabo...........

včasih misliš, da je roka, pa je samo rokavica ohlapne roke................

naredila bom odklop in rada bi mir! če sem se prehitro rodila, pol lohk tud kmalu odidem ..... vatever........ sam si na tem svetu in sam ostajaš!!!! edino s tabo je poleg tebe samega, še obup!

Lahko bi ti rekla, da si se prekmalu rodila, ker se ti je mudilo na ta svet, da ga popestriš s tem, da si pač T. Malce osladno...sam resno...se strinjam s tabo, da smo sami na svetu...pod pogojem, da ne spustimo nikogar k sebi. Ni pa res po moje, da je edino obup naš/moj/tvoj stalni spremljevalec...ziher je še kej...in vse je za neki dobro Sofi. “Suffering produces endurance, and endurance produces character, and character produces hope (Romans 5:3-4).” Drži se  :rozicodam:







PS si opazla kok podobne barve imava v avatarju  :color:

Nekako tako ja, Libby. LP-S  :rozicodam:
_______________________________________ __________________________

Zdravljenje depre................. s Paroxatom!!!!

Evo, to še napišem, svojo zgroženost nad ad - again.

Ker sem se ful počutla bad v psihi (depra?), kar je lahko tudi posledično 3 tedensko nejemanje asentre, a med ljudmi sem lahko šla, hodniki v službi, ok, skratka, pozer čisti.
Ampak danes me je zabilo v dno kot komet.

Iz obupa šla k zdravnici, da se pomeniva o Paroxatu, ki ga je sprva predlagala ta ok psihiatrinja dr. Trampuževa (zakaj ok, veste tisti, ki ste spremljali zgodbo, tisti pa ki ne, pa naj povem, da si je zame vzela 1h časa, si vse zapisovala in me poslušala).

Pa letim v 10km oddaljen kraj v lekarno........... dobim Paroxat; mogla sm doplačat 27 centov!? Ok, ne bi o tem, da mi zdr. (pa jo cenim) pove eno varjanto jemanja ad, farmacevtka drugo (ena, da jemljem polovičko, druga, da jemljem 3 dni četrtinko, 3 dni polovičko, 3 dni 3/4,...).

Ko pa se usedem v avtu, pa ŠOK! Prebiram navodila. Ko berem, se ustavim za hip in pogledam, če nisem morbid dobila strihnin............ ne, Paroxat, zdravilo za izboljšanje psihičnega počutja in zmanjašanje anksioznosti (točno to kar jaz rabim, če ne bi bilo.... glej spodaj alineje). Kje je problem?

1. prvo mi je bilo z obeh gospe rečeno, da se LAHKO POJAVIJO ČRNE MISLI  (o neeeeeeeeeee spet sm ga najeb...!!??) Ok, rečmo, da vzamem v zakup, če bo trajalo par dni in se pač takrat zaklenem v flat in spim - spet!

2. MED NOSEČNOSTJO SE LAHKO OTROK RODI S SRČNO HIBO, TEŽAVE Z DIHANJEM, POMODRELOST, TREMOR, .....  - ok, tud to bi prežulila sedaj, ko nimam namena imeti še družino

3. KAKŠNE MODRICE ALI KRVAVITEV, KRI V BLATU (NUJNO K DR.)

4. EPILEPSIJA
5. AKATAZIJA - nemirnost, ne moreš pri miru sedeti, niti stati (sam še to rabim na šihtu). SIMPTOMI SO LAHKO ŠE HUJŠI OB POVEČANJU DOZA PAROXATA

6. še ostalih 25 str.uč.

7. ta mi je najhujši GLAVKOM


Skratka, v vsakem primeru sem dead, dokler ne najdem rešitve za depro in ankso!

Ok, šentjanževka pa gibanje (sam to nej vedno pomagal), anska pa...?! Ko hočem že spet probat z farmacijo, češ, ajd, pa sj me nau pobral, probala bom pa, da lahko rečem, da sem skoraj vse poskusila.....sam po pravic povedan, tle so mi pa mal hudi stranski učinki. Ma kot bi se šla rusko ruleto!

Zato me zanima, tisti, ki jemljete Paroxat, zakaj ste šli v to? Asentra nima tok hudih str.uč. opisanih, zato sem jo vzela, paroxat, ko bi mi pa lohk pomagal, pa kaj mi pomaga, ko pa bi mi tableta vsakič na tla padla, ker bi se mi roke tok tresle, češ, spet ena časovna bomba v meni, če naum slepa, bom pa epilepsijo fasala??

Jst bom zdele kr lepo zdravnici pisala mejl in povedala, da me je tega strah jemat in če že moram umreti, pol raj hitro in boleče, v kolikor mi ne rata, kot pa počasi in boleče! 100x raj vlak kot Paroxat-matr, pa še rima se!

Lp-S :rozicodam:

Dejstvo je, da ne bi smela brat o stranskih učinkih...kot drugo, je glede jemanja adjev ogromno napisanega na forumu...večkrat je bilo zapisano, da raje začni s četrtinko...potem pa počasi povečuješ...

Veliko jih je jemalo Paroxat in jim je pomagalo... tudi moja kolegica...potrebovala jih je le dve leti...

kaj pa če le  iščeš vse možne izgovore...kaj pa vem...ne razmišljaj o stranskih učinkih...ker bolj kot boš...boš imela skoraj vse naštete...

Sicer pa...pišeš, da si slabo...in rabiš odklop itd...kaj pa lahko izgubiš, če probaš še s paroxatom?...in če boš poskusila...jih jemlji vsaj 6 tednov...da začnejo optimalno delovat...

žal iz danes na jutri ne bo nič...

vse dobro!

SOFIJA nehaj že s temi stranskimi učinki, vsi AD -ji jih imajo, pa tud minejo.
Jaz sem imela občutek da mi noben AD ne pomaga pa sem jih probala že sigurno 10 vrst
vendar sedaj vztrajam  na cipramilu že  8 mesecev in imam občutek da so se vsaj misli umirile
anksiozna sem pa še zmeraj  in to kar fejst, vendar saj nekaj je boljš.
vstrajaj in to ne samo dva meseca ampak   več kot leto potem boš pa vidla kako je al je to to al ni.
odloči se za ad , drugač pa nujno psihoterapija najbolje s kombinacij AD.
tako kot je zdaj ne boš nikamor prišla, sama vem ker se z depro borim že 14 let vendar
vsaj funkcioniram normalno- delam  čeprav zadovoljstva še zmeraj ni.
lp ana

Ja tok stranskih učinkov kot jih boš prebrala, tok jih boš imela hehe...če greš pa še po netu brskat, pa lahk hitr še kakšnega zraven dobiš  :) Lej, miljone ljudi po svetu je šlo čez stranske učinke, boš pa ja še ti šla. Že to, da si se odločila še enkrat it po ad je uspeh  :clap: Pa tut to sem opazil, čeprav lahko da se motim, sam sem tudi dal čez nekaj zamenjav in se mi zdi novejša kot so zdravila, več je navedeno stranskih učinkov. Ali pa jih je res pri paroksatu več kot pri asentri? Who knows? Spet...odvisno od posameznika. Jaz sem tudi imel zelo slabo izkušnjo z ad-ji, ampak želja po dobrem počutju je bila večja, zato sem vztrajal. Poglej, v dreku si itak, boš pač še mal, zato da bo pol boljš, drugač boš pa še naprej tm. Zase vem, tut če bi umrl zarad stranskih učinkov, tisti drek prej itak ni bil lajf, tko bi saj vedu da sem probu vse.

Lej, miljone ljudi po svetu je šlo čez stranske učinke, boš pa ja še ti šla. [/quote]

Nisem rekla, da ne bom šla, ker sem že šla, samo ne bom pa skakala čez ogenj... ali medveda dresirat z bikovo kito... ali se šla matadorja....


ALi mazohizem? Obup? Lažje dejanje pred fentanjame?  :kiselnasmeh:


Mislim, da je tle "kriva" zakonodaja, ko morajo opisati vse str.uč. in da sam preveriš, ali jih boš vzel ali ne in ne boš jemal kot ovca, potem pa se čudil, da si še bolj bolan kot prej. Pa to skoz, ne samo par dni.

nadaljevanje prejšnjega posta-ker mi tako zelo nagaja pisava in okno,da ne morem pisati:
Z zadnjim stavkom se strinjam. Glede prvega pa tak.... dobro počutje s slepoto ali slabo z vidom (govorim za to, da je eden od str.uč. glavkom); oboje je isti drek!!! Tak, da ne vem še.

Prejšnji dve gospodični pa ki sta mi pisali: za svoje zdravje sem odgovorna jaz in niso navodila zastonj not, kar tako, še posebej pri zdravilih, kot so antidepresivi. Ja, niham med smrtjo in lajfom, ampak vseeno bi rada poskusila s čim takim, da me ne bo strah vsake tablete, ko jo bom vzela, pa če sem za to paranojik al pa ne! Tist mal kar mi je še ostal za zdravje, skrb..... poskušam rešiti. Preden dokončno stopim v temo brez bakle!  :-[

ojejhata, Sofia.... a prebereš čisto povsod vse stranske učinke? ker ti so namreč povsod... še lekadol jih ima, pa aspirin... pa antibiotiki... pa tudi šenjanževka....


Ti povem, koliko stranskih učinkov šele imajo ene kapljice, ki jih moram jemat za oči?

ja!

vem, da so povsod, samo nedolžni so ok, middle tud še kr, extra strong pa  :ne: Kaj pa šentjanževka?


Joj.....  :( Tudi moja prijateljica, jemlje kapljice za sinuse, ker ima sinuritis - pa je eden od str. uč, da ogluši!?

Ker potem jemlješ eno zdravilo, k ti neki pozdrav, drugo zjebe, jemlješ drug zdravil za tole kar je uničeno, pa spet, to pozdravi, tretje ne.......... tretje zdravilo itd itd

skupaj z AD-ji se jo ne sme jest... pri nekaterih povzroča alergije (poznam osebno) ... preveč na soncu ni pametno bit, če jo uživaš... če imaš kontracepcijo, znižuje njen učinek....

****

Ni pa nujno! ker - kar na enega vpliva slabo, lahko na drugega blagodejno...

Sofi a veš,da jaz pa nikol ne preberem stranskih učinkov nobenih tablet.
Enostavno me ne zanima in če jih dobim predpisane na recept,zaupam zdravnici.

Sofie, ko sem jaz na začetku jemanja Asentre prebrala stranske učinke, sem se tud skoraj "v hlače" :kiselnasmeh: Stranski učinki so bili tisto, zaradi česar naj bi Asentro sploh jemala kot npr. samomorilne misli, tremor, depresija...  ??? Ampak, sem si rekla, če mi jo je predpisal psih., bo menda že pomagala... Sicer sem na začetku jemanja pokasirala vse simptome (mogoče tudi zato, ker sem prebrala kateri so), vendar se je kasneje stanje uredilo.
Je pa res, da dandanes karkoli pojemo ali popijemo vpliva na naše zdravje...tudi korenček s poreklom iz Guatemale ni nedolžen...verjetno je poln nekih pospeševalcev in zaviralcev in bog ve, kam se vse to odlaga, ko ga pojemo...
Jaz ti vsekakor predlagam, da pričneš z jemanjem Paroxata...dosti je bilo slabih dni... :rozicodam:

Tudi jaz slavka.......asentra+vsi simptomi = RIP

Čakam še na odg. zdr., pa psihiatrinje, pa kontaktirala sem une Arwen, k si mi dala link.

Hvala vsem....  :poljubona: (si bom res nadela dva čopka, k bom pr počutju vsj 2/10 in ne 0,05/10)

Lep danček vam želim.......spet je sonce, jaz pa  :036:

Ampak ok, dokler diham, migam.... Lp-S :rozicodam:

Sofie  :rozicodam: dva čopka in rdeči laski...kot Pika Nogavička...ona je pa itak ful močna, tko, da lahko svojega konja prenaša okrog....Še ti daj, Power Sofie...ankso na rame, pa jo odnest na najbolj oddaljen hrib... :oki:

Zavedaj se, da boš, navkljub vsem bojem, na koncu TI ZMAGOVALKA   (http://images.zaazu.com/img/flower-power02-flower-power-love-smiley-emoticon-000517-large.gif)

se podpišem  :oki:

 :jok: <--------- solze sreče!!!

tnx!!!

Sofija... :rozicodam:

Sofija ti si pogumna punca in ene tablete oz stranske boš pa ja zmagala :boks:... in pa jih mogoče jih sploh ne bo,oz bodominimalni :pomezik:

Sofika, tud jest sem pokasirala vse stranske učinke, pa trpela, pa štela dneve kdaj bodo tabletke prjele. Ko pa so, sem bila pa presrečna, samo, da nisem več trpela.
Pa tolk da veš, sem se jih otepala k hudiča  :kiselnasmeh:, ampak sem bila tako v podnju, da so mi bile še edina rešitev. Če bi vedla prej, bi jih sigurno vzela na začetku težav.
Pogumno :rozicodam:

Ne vem, če se razumeva, trzi, ampak ja, tudi jaz sem imela str.uč. pr asentri, ki so bili na začetku skoraj vsi, potem na koncu pa samo anksa osta(ja)la. Zato sem z njo prenehala. Nisem govorila o teh "izi" str.uč. ampak unih, k se kar bojiš, katere sem naštela pr Paroxatu, in za katere ni bilo med naštetimi v Asentri.

Skratka folk........ ja, zdravnici sem naložila težek del. Ni vedla, kk če mi odgovoriti, pa je rekla, da ne bo vseh, da je to samo 1 na 100 ljudi (kar je res, ker tudi tko piše not),.....

Jaz sem v precepu še zaradi dvojega:

1.) ker sem kao obupala in šla na lažjo pot, namesto težjo - pač, da nisem izbrala borbe brez kemije....... sam jst tko pravim, cel lajf sm se res, ampak čist zares skoz neki borila, bila sem 4x na robu smrti in preživela. Danes sem spet v krizi s to depro in ankso, in če(!) pomagajo zdravila, zakaj ne bi poskusila - ker potem, ko bodo tista prava prišla, bom pa k kobilica skakala od sreče?! In....rešitev mi je bila skoz pred nosom, jaz pa ko slepec okol krožila in se drla "srečaaaaa, kje siiii".
Tko al tko, pa ne bodo ad pr mene forever, ampak sam 1 leto, potem pa le delo na sebi brez "palice". In tud.....kaj mi pomaga, da se tle neki borim brez kemije, ko pa sem potem vedno na tanki liniji smrti, na tankem ledu - sicer, led ne bo popokal od moje teže, ker sm shujšala, bo pa od teže strahu/stresa/depre  :kiselnasmeh:

In ja, enkrat sem rekla, da izberi tisto "zdravilo", ki te zdravi in ne ugonablja; no mene asentra to je, življenje brez nevemčega isto, torej grem naprej probat. Vedno bom probala vse, če se le da!

2.) da sem izbrala kemijo namesto želišč; to pa zato, ker rožice za dušico, še nisem našla in dokler je nisem, ostane kemija. Ja, lahko bi se brez kemije borila, kot sem pisala pod tč.1, ampak zakaj trpeti 3x bolj (depra+str.uč.+borba) če pa lahko 2x, oz. samo 1x (depra+str.uč.=>samo depra=>pol pa nič, HOPE)?! Mogoče je to moja pot, da poskusim tako, s kemijo, vmes najdem rožico in kasneje, kar si najbolj želim, da nadvladaš um in svoje misli. sicer glede SF mi uspeva v 90%, tak, da tle sm napredovala, depra je pa druga stvar.....dobesedno čutenje narave, kot bi bil v tetrariju! In tega me je groza, kot tudi to, da mi je edina lepa misel umreti.

Če je Paroxat res pravo zdravilo, in mi bo pomagalo tako pri depri in anksi, bom vesela.
Vsekakor pa bolje tisto, kot danes, ko sem kot žnoder na avtocesti. In jezi me, da sem takšna postala, da se vrtim v krogu, da padam kot domine in vstajam ter brcam kot prestrašena kobila. Skoz sem med dvema poljema (ljudmi, ki zagovarjajo): zdravljenje brez ad in z!!! :( Jaz pa sem v vsakem primeru dotolčena.

Ne vem, mogoče bi mogla imeti več moči in brati več poz. lit., da bi premagala depro (kot Karoli - brez ad)...... samo priznam, v službi ne morem tega nonstop brat, čeprav imam na ekranu in v predalu poz.misli, domov ko pridem pa sem brez energije - zdej pa beri. Mogoče, izgovori vse to, samo, vsaj poskušam delati na sebi. Zdj sm sam vidla, da so me prvi ad delno zjebal, delno pomagal, da sem jaz tam, kjer je bil - z adji, uspevala premagati, dokler ni prišel še drugi -. Preveč se mi sesuva, kadar hočem sama, in morbid bi clo v prihodnosti našla rešitev in vse premagala brez AD, pa pustmo, kok bi me vse to pojahal; samo, ravno tako pa obstaja možnost, in še večja, da bi 1x vse skp fliknla v maloro in šla adijo - kar mi je še vedno želja No.1.

Pa še to sem se spomnila.......... moja mami je tok proti tabletam, pa ful navija, da b bla brez....... a sama skoz je cofetine, rauha preveč, ipd. Edino fotr je ful tak, močna osebnost, ne je tablet, ne kadi, ne govori o čustvih......

Tko, mal sm se razpričala spet, verjetno, ko bom jutr prebirala, bom vidla, da je vse zmedeno in brezveze, zato se opravičujem........ sem namreč že spala dons od 18h do 23h, zdj pa naprej spat.

byby Sofie  :rozicodam:

Pa še to:

a ni konc koncu pomembno, da zadeve rešuješ, ni važno kako, sam da jo?

In zmaga bo zame takrat, ko ne bom sam spala in bo kužka spet imela več od mene! Pa naj stane kar hoče.......zarad kužke se splača živet, staršev in prijateljev. Aja, pa ok no, zarad mene...

Ne bom se več sekirala ali zdravljenje z ad al brez, ampak samo to, da delam na sebi!!! Če mi pa kdo izda recept za zdravljenje depresije, pa takoj zamenjam z ad in če je treba pojem poližem koprivine liste v tisto smer, kjer peče - in lohk ližem 8h če je treba.

Samo, da bi bila zopet stara jst oz. prenovljena verzija! S.  :rozicodam:

sedaj pa samo malo potrpljenja, pa prizanesljivost do sebe  :rozicodam:, pa bo  :oki:

Torej si se odločila za AD-je? ok... vedi, da stranski učinki so, da trajajo par tednov in da jih večina po določenem času izzveni. Kateri bojo vse pri tebi (če bojo sploh), pa tud pod razno ne ve tud najbolj učena glava tega sveta, ker vsak organizem reagira po svoje...

Držim pesti zate  :oki: :rozicodam:

Ja - again! Mazohist......... Tisti, ki se ne strinjajo z mano glede ad, me večji del obkrožajo v real life, tisti, pa ki ste za, pa ste sam tle gor  :(

Evo, včer spet vse prespala, danes zaspala............ upam, da me vsaj ta AD dotolče dokonca, ker itak nimam nbene podpore tko, v živo, da bi bil kdo z mano, ali vsaj kak pogovor.......  :jok: :jok: :jok:

Zdj sm že 3 dni na Laxaurine.........ker ne gre v sproščenost.......... kar sem do zdaj vse delala, z ad in brez, pa je kar ratvalo, se zdj vse utaplja z mano vred..........................  (http://smileys.on-my-web.com/repository/Surprise/dead-025.gif)



(http://www.cool-smileys.com/images/41.gif)               S.

Sofia, pa saj ne boš sedaj celo življenje s tabletami živela! glej, saj je zelo preprosto... nekatere diagnoze so take, da se čist lahko človek "k sebi spravi" brez kemije, druge pa žal take, da je enostavno pomoč več kot potrebna... tudi jaz sem oklevala.. porkala... celo življenje sem pojedal 2 lekadola, potem pa kr naenkrat ene trapaste AD-je?  ??? :bljak:.. ja, pa sem jih - ker sem se odločila za življenje.. in sem jih jedla dobro leto in pol... in sedaj sem brez 2 leti... in je čist ok brez njih (sedaj, takrat pa so bili ad-ji edin način, da splavam.... stavim, kar hočeš, da brez ad-jev mene danes ni.. no, ja... saj glede na to, kar pišeš zase, lahko tudi jaz rečem, da bi blo mogoče to bolje? a? )

Saj bo šlo Sofie. Bomo skupaj tu na forumu bili bitko proti stranskim učinkom. V treh tednih boš čisto OK, ker imaš že nekaj poodlage. :rozicodam:

Sofia,
To, da ti samo mi tukaj svetujemo AD, oni "od zunaj" pa ne, je zato, ker tisti "zunanji" verjetno nimajo izkušnje, kako ta bolezen izgleda in kako težko jo premagaš. To, da sprejmeš AD-je ni znak šibkosti in tisti, ki je zmogel brez ni zato nič boljši in močnejši. Nekaterim pač uspe tudi tako, ker smo individualno narejeni, vsi smo drugačni v vseh pogledih.... Mogoče res preveč premlevaš. Prepusti se toku, sprejmi kot dejstvo, da potrebuješ pomoč v obliki kemije, da boš lahko splavala in ne čakaj na vsak drobcen stranski učinek, da boš lahko rekla: ej, spet, glej ga, je že tu.....
Glej, jaz imam za sabo tri "runde" zdravljenja in 20-letno kariero. Verjemi, da poznam vse možne globine in bolečine. In brez kemije ne bi preživela, to je 1000%. Enostavno sprejmi, lažje ti bo in prej bo boljše.
Te berem in držim pesti zate!

Ribica

Sofie, razmišljam podobno kot Arwen...tudi jaz si NISEM NIKDAR IN NIKOL mislila, da bom pristala na antidepresivih  :ne: Jaz?? Saj sem vendar najbolj pozitiven človek pod soncem...hmmmm...pa me je usekalo, in  padla je maska zadovoljstva in brezskrbnosti iz obraza...nisem bila več JAZ...ali pa sem morda celo takrat POSTALA JAZ? Kaj vem?? Vem samo to, da brez ADjev ne bi zmogla...vsak dan sem razmišljala samo o tem, da bi rada umrla...razmišljala, da se ne bi nikdar več zbudila....ni mi bilo mar za moja dva otroka, za psičko, za nič...samo mir sem želela...spanje..smrt.  :(
In Asentra me je vrnila v življenje...čeprav sem tudi ob uvajanju trpela, je bilo vredno poizkusiti...dati možnost kemiji...probati. Ti praviš, da bi lizala koprivo...jaz sem rekla, da bi "požrla živo žabo", samo, da bi anksizno-depresivni občutki prenehali.
Moja Asentra in jaz sva skupaj že 3 leta in čeprav sem mislila, da bova skupaj do smrti (no, saj ni še rečeno, da ne), pa sem se odločila, da je morda čas za slovo od nje...počasi...počasi...pa da vidimo  :unsure:

Držim pesti zate...zaupaj vase...zaupaj našim izkušnjam...samo zaupaj   :rozicodam:

P.S.: danes sem rdeča-svetleča  :-* hvala še enkrat...imaš dober okus  :oki:

Super napisano Ribica  :oki:

Seveda je povsem normalno, da ti ljudje, ki niso izkusili depresije, odsvetujejo ad-je. Pa je njihovo mnenje v tem primeru relevantno? Poslušaj raje strokovnjake in tiste, ki so premagali depresijo. Nekaterim uspe brez ad-jev, a pa so zato močnejši in boljši kot tisti, ki jim uspe z ad-ji? Nikakor ne. Kvečjemu preozko gledajo in zato po nepotrebnem trpijo, pa tudi vprašanje kako dobro se pozdravijo. Pa tudi, depresije niti 2 človeka na svetu ne doživljata povsem enako, tako da zakaj nekaterim uspe brez je res odvisno od posameznika...

Kot ti je napisala Ribica, prepusti se toku in ne razmišljaj preveč, pa začni magari s četrtinkami... in lej, sicer ne vem koliko vas je v službi, ampak skor zihr maš še vsaj dve sodelavke na ad-jih..  :)

HVALA VSEM ZA TRUD! Danes, ko sem na hitro skakala na forum, med službo, mi je takooo pasal vsak vaš odgovor.

Danes sem imela PRVIČ DELAVNICO PR DR. TRAMPUŽEVI.

Filingi........obup. Ne zaras skupine, to mi je blo ql, pa tud govort nej problem (sj pravim, da sem premagala SF v 99% - zdj me jebe depra), problem je bil, ker mi je šlo skoz na jok, pa pojma nimam zakaj? ? ?

Ko smo se pogovarjali o paničnih napadih in anksi, sm bla sprva fuuuuuuuuuul napeta, pa togotna, nato tesnobna........ pol sm se pa ful razpričala, ker ženska ni tok znala povedati kaj to je anksa (ne da ne bi vedla, samo zatikala se je ful), pol pa jaz drrrrrrrrrrrrrrr vse o anksi, ker tle sm diplomirala in še magistrirala tako iz prakse kot teorije (Anksa za telebane - ta mi je bla ful kul, medtem ko una ta druga OKM za telebane mi je tak tak).

Cajt mi je šel hitro, OK mi je blo, veselim se naslednjega četrtka, in tipica mi je rekla, da naj poskusim s paroxatom (to pa zato, ker je hotla našo oceno stanja kako se počutimo, tesnoba od 1-10 in vsi po 0, 4, 5 max. 5, jst pa 8!!! In me vpraša da why.....pa ji povem, da imam poleg ankse še depro, ki je zdj pršla zgleda, ko sem prenehala z jemanjem asentre po 2 mesecih in je zdj 3 tedne kar ne jem in valda, mi je muka blo vzun bit, k bla doma v temi...oz. še bolje, rada bi se fentala!!! <- tega ji nisem rekla.). Pa še to je rekla, da se je izkazala potreba po več teh delavnic in da jih ne bo 8 ampak več - bla vesela!

Pa še to: kar mi je blo najtežje dihat s trebuhom al predpono al ne vem čim še, sam s pljuči ne, sem tam dokapčila. Spet vesela! Vso to veselje, ki ga sedaj pišem, je to ene 2% - čist zares, žal! Če se spomnim na kužiko = 60% samo takoj obžalovanje, ker kužika nima nič od mene (čeprav sva bli zdele že na 1h sprehodu!!!!). Če pa pomislim na smrt = 80% veselja  :(

Je rekla ženska, da ko nam bo bad na šihtu (vsi, razen ene imamo izkušnje po mobingih in stresih), da začnemo to vajo izvajat, pa jo vprašam, da koliko časa, da vem, ko bom ušla na wc, kjer lahko edino tam vajo izvajam in da naum zasedala wc-ja 15 minut ali pol ure, so se mi smejali; saj, hecno je ja, verjamem, sam pejt dihat za mizo tko, pa bodo misnli, da si iz planeta Dumb padel!!! No, odg. je, da malo časa, ker če preveč to izvajaš, se ti začne vrtet, saj nismo vajeni tako globoko dihat.

Drgač pa v službi sem malo upočasnila tempo, da nisem kot popipsana buba mara, in lepo delam kot mi ustreza tempo......če lahko eni kofetkajo in potem paniko zganjajo za nič, lahko tudi jaz delam normalno in skočim na net k svojim "netnim" prijateljem.

Aja, glede na to, da sem se spravila že v drugo skupino, bi pa res razmislila še na to damovsko.......samo mal mi narobe hodi, ker je ob 18h. Bom še vidla kk pa kej, sploh, če je sam 1x mesec in je res škoda, da ne pridem. Sam nbenga iz tle ne bom poznala tam (http://onlyinmyheart.yuku.com/domain/bypass/images/lonely.gif)

p.s. slavka.....me veseli, da s bla rudeča! jst sm mela pa majčko night for women in sm se cel dan ful dobr počutla; skor sm direktorco podrla, k sva se srečali za vogalom in sm se jst občudovala  :oki:

p.s.1. arwen........ hvala za vse info. in tudi tisto grajo glede "tišine". nism hotla nč hudga!  :rozicodam:

p.s.2. ribica........res preveč premlevam-----> t.j. strah! tudi glede reševanja motnje ti dam popolnoma prav in hvala ti! prosim, beri me še.  :-[

p.s.3. kinto........ če pa ni folk na AD, bi jih pa 80% vsaj moglo bit na ad ali pomirjevalih ali ekstazijih, da bi bli bolj prijazni do nas navadnih delavcev :happy:

p.s.4. alexx......... pliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiz, rabla bom vzpodbudo, ker če bodo str.uč. po vsej verjetnosti ne bom šla na bolniško - sam, če bo prehudo, se pa tudi ne bom jeb*ala na šihtu.  :rozicodam:

Lepo se mejte in jutri je peteeeeeeeeeek! Mene čaka še, da doma povem, da sem spet na tabletah in ..........wtf, moj lajf, moje življenje! mmmmmmmmm, nisem še vzela paroxata  :kiselnasmeh: aja, tam je bla ena, k ji je bil glavni cilj, da se odvadi paroxata! (http://forum.clickstartplay.com/Smileys/default/wallbash.gif) Ravno njo sem rabla....... pa še zravn mene je sedela!!!!  :jezko:

Sofi drži se in bravo za tebe na delavnici!!!

Evo en (http://shrani.si/f/M/9x/3MX0QAFp/smesko-objemcka-2.gif)

Suzy........ (http://edcforums.com/images/smilies/hug2.gif)

Drgač pa suzy, spomnim se, da si nekje rekla, da sva kar skupaj v bad filingih (http://smileys.on-my-web.com/repository/Signs/yeah-0067.gif) ....

Lahko rečem samo to:

"Svobodni (IN SREČNI) boste zares - ne takrat, ko bodo vaši dnevi brezskrbni ter noči brez vsake želje in bolesti -, marveč takrat, ko bodo te stvari zvezale vaše življenje,  a se boste pod njimi le uspeli vzravnati  goli in brez spon.

Zaenkrat sem še kot Copperfield v bazenu, z verigami............. že 20 let! Ampak, nekaj še žlobudram, rja pa le razjeda verige  :kiselnasmeh:

LPS  :rozicodam:

Sofia! :rozicodam:

Se strinjam s predhodniki v tistem delu, da jemanje AD-jev ni nikakršen poraz. To je samo ena od možnosti. In meni se zdi smiselno poizkusiti kombinacijo vseh možnosti.

Je pa tako, da imamo različne težave, ki trajajo različno dolgo, ki imajo različne vzroke, imamo različna okolja, v katerih živimo. In zato ni dobro nobeno posploševanje v NOBENO smer.

In prav tako ni dobro nobeno primerjanje.

Sicer pa sem to napisala že v eni drugi temi, in sicer, da mi ni všeč nobeno primerjanje.

In tudi tukaj na forumu sem že dostikrat zasledila dva tabora; eni so zagovorniki zdravljena brez medikamentov, drugi pa z AD-ji. In eni so prepričani, da se da brez AD-jev, in da pomenijo AD-ji samo šibkost, drugi pa, da brez AD-jev ne gre.

Na srečo sta ta dva tabora bolj v manjšini in samo včasih prihaja do prepričevanja, kaj je bolj prav. :sesmejem:

Velika večina pa nas je mnenja, da je potrebno poiskusiti vse variante, ki so nam na voljo.

Ja, seveda da se da tudi brez AD-jev, ampak za to mora biti izpolnjenih več pogojev. Motnja mora biti odkrita v zelo zgodnji fazi in potrebno je dosti in trdo delati. Potrebno je imeti vsaj eno podporno osebo in včasih tudi kar nekaj financ.

Če pa je motnja trajala predolgo, če nimaš podpore in če imaš bolj malo financ, potem pa je najbrž potrebno vsaj na začetku pristati tudi na medikamentozno zdravljenje. In to ni odraz šibkosti.

Sofia, ti in tudi jaz imava najini motnji že predolgo in očitno bo poleg vsega dela na sebi potrebno tudi medikamentozno zdravljenje. Jaz še čakam na mnenje psihiatrinje.

Moja psihoterapevtka je mnenja, da sem jaz ogromno sama naredila, da sedaj delam velike premike, da pa bi mi bilo lažje, da bi vsaj sedaj dobila malo vzpodbude tudi s strani AD-jev, da bi lažje šla še čez določene korake, ki so zame zaenkrat še pretežki.

In tako je najbrž tudi pri tebi.

Drži se. Jaz res vedno zelo rada preberem tvoje zapise, ker so tako zelo slikoviti. Tudi takrat, ko ti je hudo. Čeprav ti jaz želim, da ti ne bi več bilo.

bejž bejž 



ja, pa koga slepiš? itaq da sebe... Tvoja depra je s tabo že mnogo mnogo let, draga moja

Sofi naj ti dan v službi čim hitreje mine,....danes je petek,vikend je tukaj,narava kliče,.......
skratka možgane na pašo in uživaj
(http://myastheniagravis.mojforum.si/images/smiles/sm10.gif)

Hvala predhodnicam!!! (http://www.buddy-icons.info/img/smile/469.gif)

Danes je bila silaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa čuden dan.

Na šihtu ful gužva, jst pa umirjena (načrtno - se ne sekiram več za brezveze, vsaj probujem no).

Zjutraj sem vzela 1/4 Paroxata........................ (http://www.parokeets.com/wp-includes/images/smilies/smiley1295.gif) (j... ga, kar bo; če mi je že par ljudi reklo, da je Paroxat za ankso, pol bi vsaj mal cajta rada živela kot pred začetkom vzrokov vsega tega sranja danes!).

Potem pa se je začelo......... cela je*ba v službi, neki so na obtožl (naš oddelek), šefico, pa sploh nismo ble krive........ no, temu primerno je blo napeto na šihtu, ampak jst sm sam poslušala nova navodila, kaj moramo sedaj drugače početi, in samo to me je zanimalo!
Dela je blo fuuuuuuuuuuuuuuuul, in sm lepo umirjeno in pazljivo vse lepo tipi topi oddelala!!!!
Še zadnja sem ostala, vsi so šli domov, tak, da sem imela končno vsaj malo miru v pisarni!

Počutje je še vedno nekak tak tak, ampak vsaj na 3-ojki sem od 10 na lestvici, oz. vsaj nisem več na 0,04. Samo se ne veselim preveč, ker že vidim, da neki niham gor pa dol, tak, da me skrbi, kaj bo jutri, pojutrišnjem ipd. Trudim se spet za vsak slehern pof... dan!

Toliko od mene!

Pozdravčke vsem!!!!! (http://stareslike.com/download-besplatno/wp-content/uploads/2010/08/i-love-you-volim-te.gif)

SOFIE

 :rozicodam:

Sofija...začetek je dober...le tako naprej in ne misli kaj bo, če bo, morda pa nič ne bo... :oki:

Tojči sam to vem, da ko sem jemala asentro višjo dozo, sem bla čustveno bolj stabilna in seveda, zadovoljna. Čim sem nehala, sem sam padala dol, in bla plus pa minus, pogosteje minus. Tudi pred asentro sem vijugala gor pa dol. Tak da, če tle pomislim, tud dobr, da sm začela s Paroxatom.

Khmmmm.......... mal sm zgrožena nad svojim stanjem in uničeno dušo, vidim nekak ruševine in rezultate, ki se počasi kažejo, kar do danes nisem tok vidla, al pa nisem hotla, ne vem. (http://www.smilies.our-local.co.uk/index_files/Disappointed2.gif)

 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Sofija, kot sama dobro veš, da so pri naših težavah nihanja...gor in dol, pa tudi vsi AD niso za vsakega  :oki:...lej prosim te, da se sedaj potrudiš, imaš veliko strokovnega znanja, ki si si ga
pridobila z branjem ...uporabi zdaj vse to v praksi.

Ne morem ti zagotovit, da boš brez učinkov, samo zdaj veš, da so in veš,  da tudi minejo :oki:
Verjemi vase...verjemi vsem nam tukaj, ki smo to dali skozi, da bo potem dosti lažje in boš
zaživela kot si želiš.
Vesela sem tudi, da si se na terapiji počutila dobro, Sofija fajn punca si...škoda je, da bi si
zapravila lepo življenje, ki te še čaka... :rozicodam:

Valda, da se bom borila še naprej... ok, ne tako 100% valda, ko imam še kar odrešilne misli o smrti, ampak....


v to nekak ne verjamem več ravno zaradi mojega stavka iz mal prej:
 "Trudim se spet za vsak slehern pof... dan!".

Ehhh.... bo pa moja zgodba najbolj grozljiva za vnuke, če bodo hotli grozljivo grozljivko poslušat......  :sesmejem: De Palma mi ne seže do kolen....  :kiselnasmeh:

Sofija, verjemi verjemi.... :oki:

Jaz sem se trudila dvajset let...padala, se pobirala, pa se trudim še danes za vsak dan posebej!

ŽIVLENJE JE LEPO   :rozicodam:

http://www.youtube.com/watch?v=p1f0De9PqkI&feature=player_embedded

tkole je blo pr men preden sem šla na EFECTIN ER, solze so kar tekle. tko da če paroxat ne bo v redu, vpraši še za EFECTIN ER. Da pa ne boš mela težav s paroxatom, jih jemlji po navodilih in ne na hojladri. Dogovarjat se je treba.

Drži se sofie.

maja

11.5. mam itak kontrolo

zdj ga jemljem:
* 1/4 t. 3 dni
* 0,5 t. 3 dni
* 3/4 t. 3 dni
* 1 t. nadalje (20mg)

počutim se pa kot sterilizator........... NIČ na čutim glede volje, ne dobro, ne slabo oz. le tega za odtenek neki čutim.

Pa danes tesnobo...... pa jutri naj bi šla ven z družbo........pa naum šla, ker se mi ne gre........... Drgač pa vse štima!! Perfect life

Danes samo razmišljam......... trudim se o ne slabih zadevah, pa na vse kar pomislim, je slabo.

Služba...pha. Tnxgod da se zamotam in bo spet poln dohodek. Pošlihtala sem odnose in sekirancijo, tak, da, tle sm kul. Ok, en mini plusek.

Prijateljstvo........tle mi gre vse dol. Spet se izogibam, ni mi za ven in počas me bodo odpisali.....ne gre jim zameriti........čeprav me do danes še niso....ampak...

Tako rada bi šla ven, sicer danes grem, z muko in mojo prisilo, vendar vem, da ju bom zamorila!! Ne zmorem ven iz črnih dni, ki jih imam trenutno.

Občasno se mi zdi, da me je cel svet pozabil!!! Včasih si to želim, kadar pa si ne, pa nastana orjaška globina v moji duši. Spat hodim s strahom, da bom sama!

Spomnim se dnevov pred AD........obup! Po AD......dobro počutje!!! Ko sem nehala prav tako. Bila spet stara jaz, 80%!!! kot že dolgo ne!!!! Pa je spet udarila depra...... sem spet nekak kot v začetku jemanja ad, sam da zdj vem, kaj me čaka; spet morm 1 mesec čakat, da se vame zaleti sonce!? Ali pa jst vanj!!

Tok sm žalostna, ker že pred vsem tem sesutjem, sem nekak čofotala po vodi, zdj pa sploh maham po razburkanem morju kot Titanik, ki tone........ Bo sploh kdaj ravna črta? Pa ne za življenje, ampak umirjenost v duši.

Ah, žalostna Sofie  :rozicodam:

Sofie  :rozicodam: zagotovo bo bolje....Pojdi s prijateljema na kavo, ne razmišljaj, da ju boš zamorila...pravi prijatelji so tisti, ki nas "prenašajo" v vseh naših izvedbah. Naredi si lep dan, zaslužiš si  :oki:

Zdele sm že 2 znaka doživela identično kot z asentro in to me navdaja z grozo:

prej sm šla do avta, sta šla 2 kolesarja mimo in mi je blo že too much bad, pa potem en avto, isto,........ kk bo šele dol v civilizaciji?!

Drugo........ par zvokov in spet sm bla čist fertig (kot pri asentri)......

........ če se mislijo ti str.uč. spet ponavljat pa spet kaka anksa na 500 potenco, ne vem če bo to šlo. Spet  bom na istem. Spet!

Sofia! :rozicodam:

Ti bom kar tukaj v tvoji temi odgovorila, ker se mi zdi pomembno, da ti odgovorim.

Meni se zdi tudi izrednega pomena, da se o tej problematiki veliko in odprto govori, ampak morajo na to biti pripravljeni vsi soudeleženi. Če kakšen ni pripravljen, na žalost ne bo šlo.

Zate bi bilo dobro, da bi o tem spregovorila, ker bi ti bilo lažje, ker bi s tem odložila neko breme. Je pa vprašanje, če sta tvoja dva starša pripravljena na to. Ker če nista, potem se zna zgoditi, da ju bo pretirano strah in lahko bo sledila tudi večja kontrola z njune strani. Tega pa si verjetno ti ne želiš.

Jaz, ki sem bila na drugi strani, to pomeni na tisti strani kot sta sedaj tvoja dva starša, sem bila dostikrat prestrašena, včasih tudi celo panična, če se mi mama zaradi kakšnega razloga ni oglasila na telefon. In ni bilo prijetno. In velikokrat sem se morala zavestno prepričevati, da je ne smem pretirano konrolirati, ampak zmeraj ne moreš biti ravnodušen.

In potrebovala sem kar nekaj časa in vaje, da sem bila dokaj mirna.

Jaz sem se vedno zavedala, da je kontrolirati ne smem, da morava spet normalno zaživeti, ampak zmeraj ne moreš racionalno in trezno razmišljati. Včasih odreagiraš popolnoma čustveno.

Jaz sem ogromno delala na sebi, prebirala sem ogromno literature, pa vendar me je bilo včasih strah.

Vse to sem ti napisala zato, da boš videla, kako je na drugi strani. Ne, niti slučajno ni lahko niti na eni in niti na drugi strani, pa vendar se z močno povezanostjo, odprto komunikacijo, zaupanjem in tudi razumevanjem, da marsikaj doseči.

Jaz ti vsekakor želim, da bi našla podporo tudi pri starših, in da bi onadva zmogla tudi to komunikacijo, ki si jo ti želiš.

Če pa tega ne bosta zmogla, potem pa se veliko pogovarjaj z ljudmi, ki jim lahko zaupaš, ker o tvojih stiskah moraš govoriti in dejansko moraš biti slišana.

Srečno!

Po 4 dneh jemanja Paroxata........... včeraj pop in zv. ansa fijuuuuuuuuuuuuuuuuuu  gor v višave! Obupen občutek, spet gromozanski poraz, spet borba z ansko, a roke imaš v lisicah zadaj za hrbtom....

PIZDARIJA TEŽKA.......

danes nisem vzela... zjutraj komaj pršla na šiht........ zdj je že mal bolš!

Pa dobro, men telo sporoča, da naj ne jemljem ad, ker drgač me v gibs spremeni? ? ?

Če bi to bilo res, bi bilo super. V resnici je pa ponavadi tako, da bolj kot pomagajo, več stranskih učinkov je na začetku. Poskusi s 1/4 tabletke Sofie. Daj prosim izdrži. Kmalu bo bolje. Se pa Paroxat praviloma je zvečer.  :kiselnasmeh:

 :rozicodam:

Sofija, to da nisi vzrla, ti ni prineslo dobrega počutja...kajti tako kot se učinek prijemanja pozna
na dolgi rok, tako tudi krajšanja....svetujem ti, da ne delaj tega...zdrži...tvoj občutek tesnobe
po mojem ni od AD, saj ga jemlješ par dni...to je samo v tvoji glavi, kaj bo če bo...nadaljuj in vzami raje kakšen helex, boš vidla, da bo bolje...zdrži vsaj nekaj časa... :oki:

Morda ga je dobro jemat po shemi počasi in to zvečer... :A)

GO...GO...GO--------> :wav:

Sofia, poslušaj punce z izkušnjami in ne prekinjaj sama z jemanjem. če ne bo boljše pokliči psihiatrinjo in ji povej, kaj se ti dogaja. pa se bosta zmenile. nič sama in na lastno pest.

prijateljstvo pa ni tko v piiii...kokr misliš in nihče te ne bo odpisal. mamo sam tok zoperno obdobje tud drugi in eni smo zasuti z obveznostmi okrog diplome. drugi majo pa kdaj občutek, da si morda ne želiš njihove družbe in da hočeš mir. torej, ko te prime samo pokliči.

Mava te z Danijem rada, rada, rada....in zmeri je blo tko in nič se ni spremenilo.

mislim nate in držim pesti. še malo, miši pa bo.

maja

Hvala zlata majči moja!!!!(http://mevki55.mojforum.si/images/logos/mevki55.smilie.srce.gif)

Drgač pa ja, nisem zmogla s Paroxatom, psihiatrinja se mi ne javi, tak, da zdj bijem boj sama brez ad.
Parkrat je fuk.š težko, zlo na tesno, depra mi da mir, anksa pa me tolče, da sem kot ženska iz reklame "vsaka 5. "pade" po stopnicah". Se ločujem od nje, se, in enkrat se bom dokončno.
Vem, da me ne "ljubi", vem pa tudi, da me dobronamerno le opozarja, da sem tako na dnu s sovraštvom sama do sebe, da enostavno moram se vzljubiti ali pa se pokopati na britofu.

Ta teden sem mogla 4x vzet lexaurine, 2x ali 3x mi niso pomagali v celoti (beri, anska premagala), jutri ga ne bom vzela.

Začela pa sem razmišljati drugače in danes zjutraj prvič, da mi je uspelo: ko še L. ni prijel, me je zagrabila anksa, in sem si rekla: Sofie, OK je, vse je vredu, ql si... in je šlo!!! Izginila!  :clap:

Še vedno hodim na skupino dr. Trampužive, čeprav nje ni, in mi je OK. Ni mi panike tam bit, clo zlo hitr mi mine 1,5h.

V službi imamo takooooooooo gužvo, da sem po 10h na šihtu in pod stalnim tempom. Pa mi gre! Vse je OK. Edino, kar je anksa na hodniku in me včas premaga navkljub L. Ampak tud brez L. bo šlo, in enkrat tudi brez A.  :oki:

Včas se mi zdi, da nekateri ljudje ne razumejo natančno kaj anksioznost sploh je, ali socialna fobija. Mislijo, da razumejo, pa me ne vede porinejo v situacijo, kjer mi postane slabo, sem na robu panike, in vrteče glave; pa se prisilim, da nekak preživim tisti bori trenutek, ki traja samo 3 minute, v moji duši pa je to 3h (v prenesenem pomenu in dobesednem, saj rabim še kar nekaj časa od dogodka, da se umirim) in totalni kaos.
Ljudje mislijo, da mam sam eno hibo ali duševen strah......... pa vedo, da je to pred ljudmi, pred določenimi situacijimi, ko me lahko ogrozi zgolj en človek, zgolj novo poznanstvo ali pa gužva. Ne vedno! Ampak pogrešam, da bi me prej vprašali, ali bi to ali ono, bi lahko Sofie...?, ne pa, ja ja razumem, no Sofie, pejt spoznat tega pa tega, ali pa, pojdi gor med 15 folka.... in postajam Schrek (po barvi; ne nosu!)

Spet tretji pa mislijo, da je to zgolj en strah, in si pač strahcan......... ne vejo pa, da tebe lahko anska zagrabi v baru, ko ne moreš do wc-ja (o tem sem že pisala), medtem ko ljudje z drugimi duševnimi motnjami lahko komot gredo na wc v gužvi ipd. Se jim pa stanje spreminja iz plusa v minus, medtem ko se meni živčki ne spreminja drastično gor ali dol - manična depresija ali hipermanija.

No sam tok v razmišljanje kar opažam!

POzdravček!

Sofie

Pozdrav!

Še malo mojega razmišljanja, ko sem ravno v elementu! Kaj opažam?

1. kavo sem si presladko naredila.  :)

2. čist zares: včeraj sem si spet nohte pogrizla, pa tako dolgo sem čakala, da zrastejo! Pol pa sm pomisnla, da nazadnje, ko sm si jih, je bla pol depra na vidiku..... gljub.....

3. danes zjutraj že začutila tesnobo, že neko sterilnost - again. ampak, ok, recimo, da prihaja depra, vem kaj moram storiti:
                               a) definitivno ne na forum it in jamrat gor :)
                               b) it v družbo - kar je 9% možnosti, da bom šla
                               c) upam na dobre dokumentarce na Zone Reality-ju ali Animal Planetu, pa dobre
                                   zobotrebce, ki se ne bodo zlomili pod težo vek, če bi se hotele zapreti in bi
                                   hotla spat. NE!
                               č) se razvajat! samo tako prekleto težko je to, ko ti ni za nič, ko ne moreš iz
                                   žalosti....jah, bo treba bit težji

4. strah-strah-strah-skoz! čeprav sem v petek odlično speljala dan, z ankso in njenim premagovanjem in gužvo z delom, z napol boleznijo viroze, ko sem goltala lekadol, uspešnim delom..........me je vseeno strah, pa ne vem čega. Včeraj, ko sem gledala film o manični depresiji, sem takoooo dobrooo razumela človeka.... Kot bi opisovali mene.... čeprav nimam manične depresije samo vseeno sem ga tako dobro začutila..... Glede strahu...zgleda, bo treba dihat. Pa telovadit. In ven hodt v orng turo. Pa bomo vidli kaj bo....

5. Opazila sem, da me grozne sanje tisti dan čist dotolčejo. Že če so ene, ne pa dve v eni noči. Zadnjič sem sanjala, da sem nekoga ubila in je bil tok prazen svet. Pol, da je fotr umrl.......... in ja, tisti dan je bil zame siv.
Enkrat sem sanjala, da je mami spet začela pit, kar me itak vedno ta strah potre u nulo. 2 al 3 dni nazaj, pa da je nekaj stala na robu police stanovanjskega bloka in sm jo hotla rešt.....itak, dan mi je bil muka. Grrr

6. Še to: 2 dni nazaj, sedimo za mizo in jemo kosilo. Pa me v mislih prime, da bi starše vprašala, ali bi res začutili tako grozno izgubo/bolečino, če bi se ubila? Pa saj ni to nič takega, ona dva živita naprej, jaz pa ne bi več trpela. Pa zakaj bi sploh kdo občutil kakšno nejevoljnost zaradi mojega odhoda??!! Prav orng sm se mogla zadrževat, da nism rekla na glas. In to vsaj ene 4x sm mela že na konc jezika.... :032:

Nč, grem zdej se tuširat in narediti plan, kako izkoristiti dan.... ne, da bi imela probleme s početjem in bivanjem sama doma, sploh ne. Za slučaj, če me prime depra - ker danes čutim nek strah, roke se mi tresejo, misli begajo, žalost kr neki prihaja kot senca, sonce pa je spet kot na papirju.....

In ja, če mislita anksa in depra s tem planom nadaljevat, da bom čez teden poleg gužve v službi mela ankso, čez vikend, ko je pa počitek in mir, pa depro, bomo kmalu imeli okroglo mizo!

Pozdravček - Sofie :rozicodam:

Uf, še nekaj sem se spomnila...... namreč, da opišem, kako potekajo delavnice v skupini, kamor hodim (kar sem še pred 4 mesci trdila, da jaz pa sveto ne bom hodila na skupino, pa sem potem že na eno, pa trdila sm tud marsikaj drugega, kar sem potem le naredila :sesmejem: ):

- DIHANJE S TREBUHOM -> že obvladam in je idealno za umirjanje stresa/panike

- TELOVADBA ZA SPROŠČANJE MIŠIČ -> ene 10 vaj, za roke, noge, prste, glavo, ramena, hrbet......... fajn za telo v krču

- TERMINOLOGIJA IZRAZOV, KI SO SI ZELO PODOBNI NA PRVI UČ, ČE PA BOLJE POGLEDAŠ ZADEVO, PA VIDIŠ, DA NI ISTO: trema, strah, skrb, nervoza, anksioznost,.... pa potem opis dogodka, ki te "ubija", pa potem ali je res ali ne, kar se lahko zgodi, kar ti narekujejo misli, koliko procentov je možnosti uresničitve slabega, ipd. Zelo podobno ali clo isto kot v knjigi Anksioznost za telebane! Skratka super, da pogledam in uvidim še drugo, realno plat, ne da sem sam v tej, nerealni plati  :zvizgam:

* sama pa še gonim tisto leseno napravo za noge, ki ima lesene kuglce, ene 25, in je tudi perfect za sproščanje nog in krepitev mišic

* jest sem začela bolj redilno hrano, ker mi počasi že številka 38-40 postaja prevelika, in se je treba malo popitati......... Mcdonalds, prihajaaaaaaaam  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

LP-S :rozicodam:

Danes začela z "dieto" bogatenja  :sesmejem:

Kofi s ful smetane........ btw, osebno vem, da je to kalorijska bomba, ki te hitro napolni.

Sam, da naum čez 2 tedna pisala o tem, da moram shujšati za 20 kg!!!

LPS  :rozicodam:

p.s. zredit se moram za 3, 4 kg ok, lohk 5  :happy:

Evo, v celem fukiš dnevu, ki je trajal 96h (4 dni), govorim o depra dnevu, se mi je zdele neki lepga zgodl...... ena stranka na forumu me je tako lepo pohvalila, da se mi je kar milo storilo..... kr odprla mi je en ventil vse te stiske, pa s samo eno skromno pohvalo  :-[

No, moja pot do sreče s trnji z ankso in depro še kar traja, čeprav sem se mal puzala vmes.... nism več mogla.... skor obupala... mic mic miceno manjkalo.... pa bi bil Sofie bum!

Itak, spet skor jezna na cel svet.... pa nase.... pa spet svet... pa pol mal manjši krog... prjatli... k itak nbenga ni blizu...  :kiselnasmeh:

no, pa le počasi začenjam dojemat še drugo stran depre, ki me je nekaj časa kloftala na eno stran ksihta, zdj pa drugo, zdj jo bom pa le ustavila, ker me že mal zobje bolijo, pa glava,...  :-[

berem knjigo Depresija za telebane, ki je itak  :oki: Men je zakon, moji mami pa ni všeč, pa ne vem zakaj. Ista mi je the best Premagovanje anks.za telebane, vendar sem jo morala nehati brati (pa lih do rešitev sm pršla), ker me je vmes zjeb... depra, pa tuga, pa žalost, pa na srečo ni blo veselja (joke...), da mi ni zmotil ritem, ki sem se ga privajala....

skratka, nekaj, kar se že dolgo spravljam, pa še nisem naredila, in bom mogla res to storit..... zapisovat si stanja, čustva, spomine, občtuke, ipd. Nekaj podobnega kot imajo kriminalisti tablo žrtev+morilca+sledi+dokaze..... polno bo rdeče barve namesto modre ali zelene, ampak j... ga, nekje je treba začet.

Tak, da bom mela zvezek za depro, za ankso in leposlovje (lepe besede o meni, ki mi dandanes tako primanjkujejo, če pa že so, pa sem zaradi izkušenj o slabem malo krivična do vsega lepega, ko se me ne prime...). Kdaj bi to že mogla nardit?!

Par stvari sem v teh 4 dnevih tudi spoznala, nekaj o sebi, pozitivnega, ki se me je kar prijelo in za to je tokrat "kriva" mami, za kar se ji zahvaljujem.... končno, nekaj dobrega.

No ja, brez AD sm še vedno, ker enostavno kot že 1000-x povedano, v službi raje sfolglam z depro, pa čeprav obstaja možnost, da se fentam, kot pa z ankso, ko še pomisliti ne smem, kaj mi je delala.... brrrrr! Pa dobro, bomo vidli, kje bomo pristali....zaenkrat še vedno migam in diham!

Zdele kuham omako za tortiljo, iz čebule, zelene paprike, bučke, šampinjonov in purančka......... tega se veselim! In počasi nadaljevat z dnevi veselja, pa mal razmišljat, zakaj hudiča mi je bil dan plašč teme, ko pa sem bila vedno vesela in za žur.... hmmmm.... bo Sofie Poirot že zvedela  :pomezik:

se beremo!

Lp-S :rozicodam:

(http://tiger3.netfirms.com/hello.gif)

Razmišljam, da se folk (družina+sorodniki) sploh nočejo pogovarjat o resnih temah kot so bolezni / duševne motnje;

pa ne v smislu kot starostniki, ko se kar tekmujejo, kdo je bolj bolan in kdo ma več simptomov, ne,...

primer: moji sorodniki, začela 2x temo o depri, pa 1x napol mami neki za bolezen od strica (omenla mu je, da je ful shujšal, ker je bil drgač kr debel)..... pa nič od nič. Tako hitro smo prešaltali na xy temo, hitreje kot mineta sekundi 

drug primer: zdele sm mami 3x začela temo o depresiji (prvič mi itak na vrže, da kk??!!?? sm depresivna, če pa zgledam ok?? ; ja, zdj 1h, kaj pa ostalih 23h?), pol pa k sm vidla, da nau nč od pogovora, sm ji lepo direkt rekla, da sm se hotla o tem poment, da men šentjanževke ne pomagajo (to sm tudi že prej omenila) in da bi me lohk vsj vprašala, po čem sklepam, da niso OK (kar bi bilo bistvo pogovora!!!) - da se že skoz počutim prazno, nesrečno, živčno, žalostno in da sploh ne vem kaj ali na koga čakam, da se še ne ubijem. Res ne vem!! Pa do tega stavka nisva prišle ker me je že vse minilo - IN SPET UGOTAVLJAM KOK JE ČLOVEK FUKIŠ SAM V VSEM TEM!!! In roko na srce: v dobi Asentre sem sicer spet začutila svojo notranjo moč, voljo, energijo, samomor mi sploh na misel ni prišel, če pa sm pomislila za foro na smrt, pa sem takoj odmislila v smislu, kot če bi me kdo hotel prepričati da primem tarantelo (na smrt se bojim pajkov)!! Seveda je pol vse šlo v zugrunt z povečano ankso.... mah... cel kur*ac.... cela je*ba.... in cela piz*darija.

Pa danes sodelavka, da kok se počuti prazno, pa razdraženo, pa kr neki živčno, pa da se tko počuti 2x na leto.... vpraša mene, če jst tud tko (ne po simptomih ampak glede količine takega počutja).... pa sm ji lohk sam rekla, da mi je danes dan kr OK (kar meni pomeni to v prevodu, da mi ni lih za na cesto it ampak mogoče sam čez okno skočit) - v mislih pa sem mela odg., kdaj se sploh ne počutim tako kot zdj ona; ja, 2x na let  :'(

Če ne bi mela moja prijateljice, ki mi že skoz stoji ob strani, odkar sem vstopila v ta svet motenj, in deloma foruma... bi (http://www.cool-smileys.com/images/angel22.gif) ---> Sofie že mela krila!

Lp-Sofie  :rozicodam:

Se poslavljam od foruma, ker sem se tako zapletla od vsega tega iskanja poti ven iz teme in zmede, da sm še bolj omotana v vozelj duševne motnje, kot, ko sem se prijavila na forum....

ne zmorem več....

enostavno moram prekiniti vse kar me spominja na depresijo, anksioznost, žalost, obup, ad-ji, tesnoba...

in gledati te zadeve samo toliko v smislu zdravljenja: Aktivno branje literature in ne samo napol, energijo si nabijat in tolažbo iskati na drugačen način, kadar mi bo hudo....

moram ven priti iz tega, in lahko edino tako, da se mal oddistanciram od vsega tega....

če mi pa letos uspe še ne morje it, bom pa sploh na, khm konju še ne, oslu pa že....  :laughing:

zahvaljujem se forumu za podporo in upam, da ko in če pridem nazaj, da bom spet vsaj delček stara Tina, da bom spet lahko mal več svetovala in ne samo utapljala se v lastnih solzah, kjer nobenemu ne pomaga: ne meni, ne drugim, ne tužnim in ne veselim!!! That`s the fact! Je... ga! Mam pač tak filing...

Uspevajte še naprej, zmagujte, včas mirujte, nikar pa ne obstanite!!! Iščite poti kot sledni kuža - včasih moraš še dlje v globino, da zmoreš ven;.... sm jst sm zalutala v globini  :happy: Itak, baba,.... pa orientacija...

POzdravčke vse!!! Tina

drži se.. kot kaže, se bom tudi jaz poslovila za nekaj časa.. ker doma nimam(nočem) računalnika..predvidevam pa (jebela sem pesimist ..) da me drug teden , mogoče še več ne bo tule gor..

vsaj tukaj lahko potožim, da se počutim slabo, slabo, me stiska v prsih.. najraje bi si dala dva cigareta v usta, pa 1 dl kave.. Ko pa vem, da mi bo potem srce nabijalo ko noro .. Jokam v sebi, na zunaj tako in tako ne morem.. pa še prijazen obraz moram kazati vsem okrog sebe , sodelavcem, znancem , prijateljem... kar naprej nekaj "razlagat-lagat" .. 

V tej fazi pač "računam" na tablete.. glava me že "boli" od vsega truda, ki ga vlagam že polna dva meseca.. pa nič bolje... danes iščem naslove psihiatrov.. vzela sem si ene tri številke,.. saj verjetno pred koncem drugega tedna sploh ne pokličem...

Adijo..drži se tudi ti..

Sofie  :rozicodam:
Tačka  :rozicodam:

Obema želim, da najdeta notranji mir in se vajino počutje uredi, pa naj bo z zdravili ali pa brez...včasih se je pač potrebno "predati", da zmagaš  :rozicodam:

Sofie, Tačka  :rozicodam:  :rozicodam: pogumni sta in kot pravi Slavči, včasih je treba ploščo obrnit, da poiščeš tisto pravo stvar.....

Sofi,pogrešam te!!! :rozicodam:

Za nekatere je to nekaj boljšega, kar so naredili. Meni osebno je to zelo pomagalo. Predvsem sem prekinila z občutkom, da me ujame vsak simptom, ki so ga imeli drugi.

Držim pesti.   :rozicodam:

Suzy, kaj če bi enkrat tud v živo se vidli? Mam filing, da mava kr dost skupnega. A?

Točno tko. Karkol sem prebirala, sem tudi že na sebi začutila  >:( In zakaj? Čist po nepotrebnem al kaj jst vem zakaj.... verjetn, ko se ti poruši notranja moč, si dojemljiv za vse sranje na tem svetu.

Sam kaj, ko pa men najbolj pomaga, da lahko komu kaj pametnega svetujem?! In evo, Sofie že gor, s tem, da čim bom začutila, da se spet limajo name simptomi, gre Sofie takoj dol.  :sesmejem:

No, enkrat ena je, da sem v času odsotnosti velik delala na sebi, duševno, imam ful knjig, katere končno prebiram, zanimivo pa, da ne o depresiji (Depresija za telebane), ampak tako duhovno vzpodbudne knjige. Kar čutim, da se moja duša hrani z njimi.... No, da se naum še hudiča najedla!! A ne, tega sem že, samo prebavt ga ne morem!! :laughing:

Skratka, nehala sem turško kavo pit in pijem Kneipp-ovo, ki je z ječmenom, pa v barih izključno brezkofeinsko. Čutim, da sem bolj pomirjena! Neviđeno, kofe ki pomirja...  :-[

Pa meso 2x/teden.... ker razkurjena Sofie ne rabi še dodatne doze agresije hehehe

Pa na pevske sem se vpisala... kot nekoč, daljnega časa, ko sem bila v OŠ, na pevskih vajah, kjer sem uživala in celo imela nastop... danes, pa tko kljubujem soc.fobiji, depri, pa še delam tisto, kar imam najraj------> lalala.  :) (evo,se že pripravljam za karaoke :P )

Jagodka, tist tvoj recept bom pa enkrat sprobala z jagodami.... vedno sm sluzasta, ko te berem  :smesno: :smesno: :smesno:

Pozdravčke vsem...Sofie :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

 a ne, Sofie.. treba je upat, da bova kmalu spet komedijantki  :smehko: :valjamsesmeh: :valjamsesmeh: :valjamsesmeh:

porkamadonca.. sem pozabila, a ješ kakšne AD-je ?

itak.....absolutno...........se ve......... tokrat nasmejavam sam depro, k me gleda, kako se šopam s pozitivnimi mislimi, ampak kmalu bo njen izraz resen  :sesmejem:


nope .......... so mi psihiatrinja in dr. nardil uslugo; ko sem se ravno hotla spet vrnt, mi psih. ni nč odg. na moj mejl, dr. mi je ušla na dopust-pa itak bo pošizila, da zakaj ne jemljem, ampak, boli me tistune, ker nimam bolniške. Pol sm pa rekla: pa nič! Itak si pa sam pomagaš v tem zosku, eni prej, eni kasnej. Z ad, al brez.... eni s humanim sistemom, drugi (jaz) z mazohističnim  :sesmejem:

Potrjeno.... zaenkrat ni potrebe po AD!

Bla pr Trampužovi, sm bla zihr, da mi bo najedala zakaj ne jemljem ad, pa razne kritike.... pa me je surprise;

ko je slišala, da ne jemljem zdravil, niti pomirjevala danes ob obisku (čeprav sem bila živčna), je bila vesela, me je spodbujala in ko sem uvidela, da ji ni toliko do ad kot do res tega, da se človek dobro počuti, da ni depre, sem se ji odprla. Sva ble kar pol ure skp... jst pa predtem zunaj eni rekla, da bom hitr vn. Aha,....  :A)

Skratka, na koncu me je povabila še na eno skupino, ki je psihoterapevtske narave, in ravno to sem pogrešala, kar v tej zdajšnji, ko hodim ni - namreč, bolj poglobljene tematike o posamezniku, ne da se jaz npr. izpovem, ona pa mi nameni 3 besede.
No, to bo pa delo na posamezniku a v skupini. Sem tako hitro rekla JA, da grem, kot da sem mahnena na grupe  :sesmejem: In to jaz, ko sem govorila, da na skupine pa mrtva ne grem, kaj šele živa.... ja, ja, človek marsikej doživi, samo odpreti se mora življenju!

Zelo sem vesela, navkljub neznosnem glavobolu danes, za popizdit, ampak je bil dan super!!! Pa še po skupini sem se dobila z bivšem, sva se super pomenila in mi je dal lubčka, tak da neki kaže v to smer....  :P No, jaz bom dala zeleno, rdečo ali rumeno luč glede obnavljanja veze!!

Skratka, zdele grem pa jst rižek in puranov mesek na žaru.

p.s. s tem, da sem danes 1 hodnik prvič v lajfu premagala skoraj 100%, medtem ko me drugi še čaka kot izziv  :oki: Izi, izi, bo že...

Pa še 2 roj.dneva mamo na šihtu (nazadnje so me mogl zvlečt ker nisem hotela iti), in probam se ju veselit  :laughing:
Pa še druženje z mojima dvema bivšema sodelavkama iz moje prve super službe, ko se menmo že od januarja dalje.... hehe, in pol Trampuževo skrbi, če grem kej ven. Kaj ven... težko sfolglujem zmenkarija ko pa imam eno najbolj dragoceno bitjece doma, ki me ne more čakati, da pridem po 17h :ne: .

Pozdravček Sofie  :rozicodam:

p.s. psih. je napisala kontrola po potrebi, in nakar tajnica vzklikne: ooooo, po potrebi, zanimivo. In mi pove, da sem edina, kar je ona tle zaposlena, da nisem dobila datuma!!  :kiselnasmeh:

Sofi same dobre novice :wav:

Sofie  :oki: super ti gre  :wav:

 :clap:  :clap:  :clap:

Čestitke, super res! :clap:

En dogodek, pa spremeni vse.

En k.... dogodek, ki mi podre vse.

En dogodek, ki me zje*be, ne s slabo zadevo, ampak z dobro!  :mah:

In zdj je to sprožilo v meni cunami in total block out in celo štalo in dramo!

In spet od začetka? Ko že prijemam kljuko vrat, da jih odprem in grem v svet sonca; pa se zvrnem dol k hlod, prav do ta zadnje štenge, od vseh 100.000?
Pa to ni res!!!

Spet od začetka,.......... spet!!! 1 mesec ok, bum, drug mesec ok, štrbunk; ni za govort in niti se mi ne lub več pisat. sofie

Sofie  :rozicodam: te čist razumem....en dogodek in človek je spet tam, kjer je bil...al pa še nižje  :(

Sofi,ker si punca,ki ne vrže puške tko hitro v koruzo,verjamem da boš ta dogodek hiter potisnila vstran
in si rekla"ej punca saj je itak brez veze se sekirat"....sicer te pa popolnoma razumem... :rozicodam:

Ja, men se je to glih včeri zgodl... :predaja: :019: :poglavi: :violina: :taz:
Čeprov je blo za prčakvat kej na petek 13 sam vseeno...

se sprašujem , al si to sami dovolimo , al smo res mevže pri odločitvah in nismo se pripravljeni odpovedat trpljenju....Je treba it naprej, punce. Za en k....dogodek, ne smemo kloniti!!!! :rozicodam:

Ne, Slavka, si na boljšem, ker dosti hitreje opaziš, da si slabo, opaziš svoje vzorce  :pomezik: Stvar je le v tem, da je navada pač železna srajca in vzorcev ne moremo spremeniti čez noč, zato nima smisla, da se obtožujemo, če opazimo, da ga ser****, pa tega (še!) ne moremo spremeniti  :rozicodam:

Če sem prav opazila ob preletu foruma, nisi ravno v najboljši koži te dni, zato ti pošiljam en objem. Vse bo še dobro, boš vidla  :poljubnjej:

Moljka  :rozicodam: hvala

Sumim, da je mami začela z alko... dons je bla taka čudna, razn, če je ful laxaurinov vzela;

vse lepše postaja, ta svet mislim...

imam probleme še s službo, na katero pa bom odprla novo temo, ker me neki zanima.

itak sam še štejem dneve in upam, da me čimprejmine

:oki:

saj imaš svoje stanovanje, kajne?

pa mamo eno

in? kaj potem? s tem, ko je pa mama, ji je pa vse dovoljeno, al kako?  :o

Ne, hočem rečt, da ne b rada gledala spet vse te zgodbe, ko se je (pa to sm se zdele spomnila), alko in začetek temnih dni v mojem lajfu istočasno začel odvijat..... in je trajal 20 let, ....

Sofi mogoče pa bi odkrit odgovor z mami pomagal rešit tvoje dvome!

Sofie, dej se pogovori z mamo pa vprašaj, predno začneš verjeti v nekaj, kar sploh ni nujno, da je res.

a ma mami tudi z nakso težave? a to na kak način ureja?

familja mora skupaj stopit, ko so težave in ne kontra. pogovor pa pomaga in duša postane lažja. daj mami usmeri na ta forum. tudi ona lahko tu poišče oporo.

maja

Zaenkrat je samo še kontrola (fotru sm že omenila, je reku, da bo čekiru ... sam deci tok slabo zaznavajo tovrstna čutenja, kot bi slonu reku, naj gleda na mravlje; njemu je bil tist petek vse ok, nč čudnga, ipd.). Meni pa je njeno obnašanje spet privleklo določene spomine...


Možno, ne vem. Včas z alkotom, zdj pa ne vem (govorim za reševanje težav), možno s cigareti 2 škatli na dan, ful kafetinov, ipd. Mal ji zamerim, ker je tako proti farmaciji, sama pa skoraj je tobak, pa tablete (kafeine) - jst sm pa sam 1x hotla ad, pa še to z 1 letno terapijo, pa je blo že: sj lohk sama, sj si močna, sj je volja.... kar je vse res, samo da bom za to rabla 20 let ali več, z ad pa lahko vsaj kak let normalno zaživim, in tudi samo 1 leto bi jih mela. Tak pa se počutim luzer, če jih vzamem, luzer, ker mi ne ratuje hitreje bit "srečna", lahko pa zelo hitro postanem nesrečna in v total downu, kot se mi zdj spet neki cajta dogaja!


sj pozna ta forum. jst ne vem več kako naj skp stopimo, ko onadva zagovarjata eno, farmacija drugo, jst pa sm na sredi, z nihanju v malček go in uiber dol, zgubljam tla pod nogami, v službi me jeb.. za vsak klinčev klinac, vsak k ma 5minut cajta se zjadi nad nami od negativizma, ali pa se med sabo (jaz ne na druge, ve se pa kdo na koga!).

V četrtek se mi je zgodilo fuuuuuuuuuuul neki čudnga; cel dan sem bila na šihtu sproščena, pojma nimam zakaj, in sm bla ziher, da bo tudi na skupini blo ok-itak že parkrat nism vzela helexa za ke. Aha, ko sem prišla ke, oz. že kako uro pred tem, sem začutila živčnost, tam pa tako živčnost (pa se ok tam počutim), da sm mogla nujno 2 helexa vzet! Nimam pojma zakaj.

Najbolj bom pa znorela, če bom vidla, da bodo ad prjel, če se jih odločim jemat, in da mi bo potem ful kul lajf, da bom normalno funkcionirala, pa da bi tko lohk živela že od 1/2011 ali vsj 4/2011.

Trenutno sem tako utrujena od vsega tega, od ad, zelišč, boga, neboga, ankse, miru, depre, sonca.............. služba........... da se mi je res začel mal bluzt in sm ful ratala zmedena, pozabljiva, zdi se mi da vidim eno stvari, pa je potem ni, itd. Ne spomnim se natančno, kaj sem zjutraj delala v službi, in zdj je ratu še moj spomin burn-out al kaj?

Sofie, vse bo o.k.. ne skonzumiraj vsega, kar maš na voljo. drži se zdaj ad-jev, da naredijo svoje, druge zadeve pa skušaj mal omejit. Vse bo o.k.. Samo vztrajaj. pojdi skozi zadevo pogumno. ko ti je težko jamraj, pa te bomo podprli, ampak vztrajaj. boš videla, da čas dela za tebe in tableti tud. nič ni tako narobe z zdravili. jaz živim z njimi že dobrih pet let (mam druga kot ti, na nek način še udarnejša) in po večini živim kot tisti, ki so zdravi. zdaj je po dolgem času prišla spet neka majhna krizica, ampak ta pa pride in mine. če želiš, se lahko kaj oglasiš. ta vikend sem sama doma. ;)

pokliči, pa se srečava. in ostani pogumna. boš videla, da bo super in lažje, ko telo sprejme to, da vnašaš neko novo snov, ki je do sedaj ni bil vajen. Ti začetni stranski pa v parih tednih izzvenijo. v kolikor ne bi, se zamenja zdravilo s pomočjo prekrivanja po navodilih psihiatra. to pomeni, da eno zdravilo zmanjšuješ do nule in istočasno drugo dodajaš.

VSE BO O.K.! Zdravila niso bav-bav, če jih jemlješ v kolikor so potrebna, ni s tem nič narobe. noben princip, ki ti ne dela dobro, ni dober. ne proti in ne absolutno za zdravila. treba je probat eno strategijo, se jo nekaj časa držati, potem pa vidiš.


Včeraj sem bila na Janu - sva bla z mojim notri v Križankah. Ej je blo fino. kdaj je pa tisti Zeko, al kaj že je, sofie? :)

Rada te imam! Zelo, zelo!

objem.

p.s.: danes sem do popoldneva enkrat varuška, proti večeru sem frej, jutri pa se lahko kaj dogovoriva. Greva v Tivoli in na Rožnik?

maja
maja

Majči tnx za odg.  :poljubnjej:
---------------------
---------------------

Od petka 13.5., ko sem bila total poklapana zaradi zabave v službi, katera mi je pred pričetkom orng kravžlala živce kaj in kako, mi povzročila glavobol, potem pa s helexom ne samo preživela zabavo ampak sem se clo razveselila, 3x šla gor pa dol po celi stavbi (glede na to, da mi to občasno povzroči anksa težave), skratka, kot bi nikoli ne imela težav s socialno fobijo;

in to me je sila razžalostilo, da lahko pridem do te sreče, ampak ne s svojo voljo (zaenkrat) pač pa s helexom, oz. lahko s svojo voljo, čez kake 20 let!!??!!  :-\

Pol sm bla več kot cel teden total na tleh, z muko sem se dobila z 2 prijateljicama (ki poznata moje stanje in smo si res vse najboljše), s katerimi pa sem se potem tako dobr mela, dobila par koristnih informacij in spet dobila " :sonce: " v tikvo, spet začutila srečo, ipd., celo nakrohotale smo se!! Ena me je pohvalila z besedami: "ej, Sofie, res zgledaš kot huda mačka!" (po stasu, zaradi shujšanja od depre in potem ponovne izpostavitve prave linije) :zardevam:

Pa sem bla spet na tleh......... zaradi službe. Itak! Krivice me bolijo, če se dogajajo drugim ali meni; tokrat se nonstop meni, v službi (pač, veliki "M").... >:(

... zaradi vseh teh stresov na šihtu, ki se bodo še vedno dogajali, vprašanje je samo, kako se jih bom lotila sprejemat oz. pometavat... sem bila po drugi strani še silno žalostna, saj nisem vedela, ali se me spet loteva depra/anska/oboje, in bo treba na ad?!

cel teden z občutjem 1 ali 2 / 10... not okay...

pa sem se tako lovila med dvema poloma: ja ad, ne volja ali ja volja in ne ad? ? ?  :jok:

V petek in soboto sem zatežila staršema in polom je bil popoln. za nkamor nisem bla, vse je šlo narobe, najbolj pa moja volja :( V soboto kao zmenena s prjatlom.......

kaj hujšga,...... moja volja na dnu, in zdj naj se dobim z njim in ga zamorim?! Ne! Pa je njegova obveljala, da vseeno pride (tudi on pozna moje stanje - zato pa je tudi vseeno prišel).

SKLEP: 2 dnevno druženje me je tako sprostilo (seveda ne takoj), pogovor mi je tako zeloooooo pomagal, dolgi sprehodi, prijaznost, skrb, .... to je bil balzam za mojo dušo. Pogovor! In skrb!
Naslednji dan (t.j. danes), je bilo moje veselje že 8/10, spet sem dojemala svet, lepoto, ljudi, čez dan je bilo že 10/10, skuhala sem dobro kosilo, pa spet dolgi sprehodi s kužiko in njim.......... skratka, zdj vem, kaj rabim!

Že od samega začetka je to POGOVOR Z OK FOLKOM!!!
Začenši čist ta prvo s psihiatrom, ki me je iz mm do samomora, v 1h pogovoru spravil v normalo, da ne rečem že skoraj veselje * potem prave ljudi okrog sebe (stare in nove prijatelje, ki me poznajo s to mojo depro in ankso) * občasni pogovori s starši * in s psihiatrinjo, ki ni terala na vsak način ad, zato sem se ji odprla * konstruktivni pogovori (o tovrstnih težavah, za katere sem ugotovila, imata tudi moje dve frendici, vendar v blažji obliki - zaenkrat) s prijateljicama * zaupanje o total ne tleh volji prijatelju * * * pri vseh sem se potem psihično spet pobrala in zdj končno dojela, da me odrpti pogovori bodrijo in vrnejo veselje do življenja.... čeprav je včasih kar težko skoz mojo temo prodret; ni pa nemogoče!   :oki:

In danes sem se prvič se počutila ljubljeno in pomirjena sama s sabo - kot že dolgo ne.

Naj traja tak filing....

Lp SOfie  :rozicodam:

Sofie,

tudi jaz ti želim, da traja....
Sicer pa, mogoče  malo preveč analiziraš vsak svoj občutek. Malo popusti in se predaj življenju  - takemu, kot je.
In, tudi če bi morala pričeti z AD-ji, pa to vendar ni noben poraz, to je vendar način, kako si lahko pomagaš. Mnenje tvojih staršev o tem ti pa res ne sme biti merilo, odrasla in samostojna oseba si in sama o sebi odločaš. Zdaj celo malo razumem tvoje otepanje Ad-jev, če neprestano poslušaš takšne komentarje. Vendar - to je zelo nezdravo, takšno vplivanje na drugega. Dovoli si biti samostojna in tako tudi ravnati.

Sicer pa, naj traja...
Ribica

Hvala Ribica........ vendar jaz analiziram tiste total down filinge, ki so zadnje cajte spet bolj prisotni kot ne, in tiste, ki naj bi bili ok, nad vodo, pa v bistvu z nosom še vdihavam vodo, tak, da le nism nad vodno gladino.

Oboji pa se mi pojavljalo 100% na dan in ni da ni, happy end-ov,...
---------
----------

ma sj sm čist narobe zapisala

popravek (20:00h)

hotla sm rečt, da se mi total downi ful dogajajo in tisti sterilni dnevi, ko ni ravno nekega efekta, razn kdaj pa kdaj - ampak res, kdaj pa kdaj. to je pa samo, ko pride prjatu k men, edini, ki ga zaenkrat še sprejmem v svoj začaran krog, ker drgač sm itak začela vse kenslat - spet!

Ej, Sofie....prekrasno za tvoje filinge. Tudi jaz se tako počutim danes. Sem imela kar nekaj dni down-a, ampak sem danes spet kot rožica. In res je, ja. Pogovori pomagajo. Ob ljudeh, ki te razumejo, je veliiiiko lažje  :)

Analize niso good, meni škodijo. Prav tako scenariji, vprašanja zakaj, kako....Bull shit za možgančke!  :sesmejem:

Ps.: Kdaj bo tortica, meni non stop cukr pada  ;D

ker zaključujem s tem obdobjem!  



Končno čutim tisto, kar sem dolgoooo iskala ....... in zdj mi ne more anksa nič več  (jo že premagujem v 98-100%), depra bo tudi kmalu off (pokličem svojega prijatelja in naženeva depro oz. prikličeva ljubezen do mene  :) ), soc.fobija tudi izginja - in prihaja na plano tista prava Sofie, ko se veseli biti v družbi, in tudi služba mi ne more več do živega, ker sem pošlihtala sama s sabo ob primerih raznih izpadov določenih subjektov (da ne rečem objektov  :sesmejem: ).

V skupini sem sproščena!! Kdaj pa kdaj me še kaj zdrma, ampak ni to nič napram prej kaj se je vse dogajalo. In tudi če kdaj kiksnem (prevlada anskica ali deprica), se imam tokrat RADA  :-* . Si rečem SO WHAT!!??!! Zofka je še vedno tu  :laughing:
Skrivač je šu, in počasi prihaja na plano............. just Sofie  :happy:

Bi pa povedala še nekaj, kar me moti, ko se preveč govori na forumu oz. svetuje novincem večinoma samo ta pot rešitve zdravljenja duševne stiske, motnje, ipd.
---> o psihoterapiji in ad kot izjemno uspešni metodi (s prizvokom: samo ta metoda pomaga; ad+psihoterapija; veliko je tovrstnih nasvetov novincem in se še dogaja);
verjamem, da je konstruktivna ta metoda, vendar je predraga! Zato je nesmiselno ponujati to možnost in hkrati povečevati destrukcijo v sebi, da nekaj lahko pomaga pri duševnem zdravljenju, a kaj ko nimaš $$$.  :(
In si potem poleg duševnega "reveža", ko se že tako počutiš izključen iz družbe, še socialni "revež".

A noben ni revež!  :nehvala:

Samo slovensko zdravstvo dela iz ljudi dodatne nebogljence! Če nimaš denarja za lastno zdravljenje, pač nimaš in meni ni blo nerodno reči pshtrp, da je pri meni status NO MONEY, pa čeprav sem se hotela ubiti in bi takrat najbolj potrebovala pogovor!!! Pa mi ni rekla, da naj pridem oz. da se kako drugače pomeniva.  :closedeyes:

Zato, so mi nekateri ljudje dali zagon in večno potrditev: ZNAJDI SE SAM! 100% SIGUREN SI LAHKO LE VASE. SAMO TI BOŠ NAJVEČ PRIPOMOGEL K OZDRAVITVI IN NIHČE DRUG NITI NOBENA TABLETA - že, že, ad, vendar ne večno, mar ne?

Treba je iskati druge poti ........ in če iščeš, SO!

Je veliko metod, ki delujejo po principu psihoterapije, in to so razne delavnice, ki vsebujejo 10 ali več obiskov, ali pa 1 letni tretma; obstaja veliko drugih ljudi, ne samo psihoterapevtov, da plačaš ali psihiatrov, kjer si na vrsti čez par mesecev (ali 9/2012 kot mi je en pisal), če so na koncesijo; psihoterapija ni zastonj -> a zakaj, če je tako bestična?? Ni fer!!! Kdor ima denar, ima kakovostno zdravljenje, kdor ga nima, ima državne tablete in pogovor s psihiatrom za 15 min / obravnavo?!  ??? NE!
Jst sm mela srečo in našla psihiatrinjo, ki me je že 2x vzela po 1h na obisk!! So še taki ljudje, predvsem pa taki, da te lahko posluša tudi drug strokovnjak (tle ciljam na psihologe) oz. ljudje s posluhom(!) za sočloveka(!), da delujo tudi za nas, ki nimamo denarja;
našla sem psihologoinjo/psihiatrinjo, ki me bo vzela čez 3 tedne - zastonj! Ki me bo poslušala in ne bo sama čakala, da mi pove, kateri recept moram vzeti.  :ne:

To me je najbolj zmotilo: plačati neko reč, ki ni poceni, ali pa v koncesijo, kjer pa sem imela več problemov kot koristi! Seveda sem naletela tudi na dobre trenutke v državni oskrbi.... samo........ premalo, za to, kar bi potrebovala. Rabla pa sem samo orng pogovor, posluh, bolj konkretne nasvete okrog ad in morbid alternativno zdravljenje (počutila sem se kot v srednjem veku, tko so me nekateri gledali in obravnali), itd.

In spodaj sem napisala misel, ki sem jo napisala sicer v drugi temi, vendar se mi zdi ravno prav za konec te zgodbe o zadevah, ki so me pestile in morile (ne samo duševne motnje pač pa tudi sistem tretmaja na slovenskem, ki je večinoma obupen);
K sreči sem le spoznala, da so duševne motnje bile samo opozorilo, da se v meni obudi ljubezen do sebe, ki je ne samo ugašala ampak skoraj postala fosil! In sem jo le obudila, trajalo je, ampak se je splačalo!!!!! Težko je bilo, včas za popizdit, še nedolgo tega prav tako,.... ampak sem verjela v zmago! Čeprav sem v total downu 2x kričala v "ne verjamem v nič", sem potem le ponovila "verjamem v to, da bom uspela priti iz tega šmorna"!

Hvala ti depra in anksa in soc.fobija za to, da sem spoznala in končno dojela, da nisem ničvredna, ampak le vredna. Preklet vredna! Ok, malo samohvaljenja, ampak nič zato  :obliznjen:

FOlk, znajte se...... tisto, kar je na dosegu ali bi moglo bit na dosegu, pa ni, ni nujno, da je edino pravo. Je še veliko drugih poti - samo iskati je treba!!!!
IN VZTRAJATI! In predvsem vedeti kaj hočeš; hočeš pa sebe nazaj, kot si bil pred časom - in to ni mišn imposibl!!!! Je preklet mišn posibl!  :oki: :oki: :oki:

Vztrajati je treba pri sebi, zase, za življenje, za pravi tretma, in nenazadnje, za srečo in ljubezen!
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
--------------

Osebno poleg psihoterapije, ki je PLAČLJIVA, zelo pomagajo razne delavnice, ki so v okviru psihiatrije na koncesijo, kar to pomeni za nas ZASTONJ! Treba je samo pravo ustanovo izbrati - zaenkrat poznam samo DIRONO iz Ljubljane na Povšetovi, kjer sem zelo zadovoljna - psihiatrinja na konc. ok, delavnice, še ene delavnice, in predvsem, ni mi težila zaradi ad, da ne jemljem, kot to počne večina belih halj; pogrešam edino več informiranosti, kar sem jo prosila, pa tega nisem ravno dobila. Ampak, drgač, dober občutek, glede na to, da sem imela ful sranja s predhodnimi psihiatri in tudi glede naročil z drugimi, pa ne bi še naštevala kaj in kako je blo........ - z eno besedo, če se zarad depre ne fentaš, se pa zarad občutka manjvrednosti pri stroki, kjer bi morala človeka v stiski obravnati kot človeka v stiski in ne kot zarodek v blatu!!  >:(

No, na teh delavnica obravnamo točno to, kar psihoterapija obravnava - , pojem problema, kakšne so predmisli, kako razmišljati realno in prepoznati nerealno oz. prej le te odšicati, misli negativne v pozitivne za posamezen dogodek, afirmacije, kaj te spravlja v stres + znaki, vizualizacija in mnogo mnogo drugih zadev.

Septrembra grem še na 1 letno delavnico, tudi ZASTONJ, ki pa bo prav tako  skupinska vendar bolj na osebnem razvoju.  :clap:

In dandanes mi ni več muka v delavnici bit  :oki: (seveda, če res delaš na določeni temi, ala anksa, depra ipd., in ne da se pogovorjaš o mobitelih in plačevanju računov, kot se mi je že zgodilo na eni delavnici - vendar sem iskala naprej)

Tak da ni treba vedno propagirati psihoterapije ampak tudi razne delavnice, ki so prav tako uspešne, vendar s to razliko, da je mal hitreje vse skupaj in več dela na sebi.

Delavnice niso toliko za obravnave npr. en dogodek seciraš s 15 ali 30 obiskov, zakaj, čemu in kako, čakajo pa te še vsaj 20 bad dogodkov iz preteklosti, pač pa, za dogodek, ki ti ustvaja bad spomine, razjasniš si neg. misli, realizacijo in potem pozitivne misli ustvari, ali pa vizualzicijo oz. preusmeritev misli,...., tudi sproščanje tako telesno kot psihično! To sm zdj bolj v zip verziji povedala.
JE PA ZADEVA SUPER, RES!

Vesela, da sem šla v to -

in še to: danes sem se prva javila za službeni piknik (jaz, nekoč strah in trepet pred vsem kar hodi po dveh nogah)!!!    :ohoho:

LPS :rozicodam:              p.s. pa tud na karaoke grem zdele, če me kdo povabi!!!

krasno se ti sliši. če je to tisto, kar si rabila, bogu hvala, da si našla. saj pravim, vsak mora najti svojo pot ven iz stiske. te pa so zelo različne in hkrati podobne. in mi smo različni in podobni hkrati. če bi bili instant recepti, bi bilo vse skupaj tako ajnfah, da bi bili že zdavnaj vsi zdravi, veseli in dobro razpoloženi.

Drži se Sofie! Smo na vezi. ;)

maja

Našla si svojo pot, bravo zanjo, bravo zate. Imaš neverjetno voljo in tako konstruktiven humor tudi v najhujši godlji.... Prava asica si. Drži se še naprej tako. Vse dobro!

Ribica

Sofia, kako kaj?  :rozicodam:

 :oki: :dft005: :nanosilih: :sonce: :sos: :ohoho: :pomidor: :plesi: :'( :) :) :)

Sofi a je mičkena kriza na vidiku? Saj bo boljš,..evo ti en objemček...
               (http://i.mynicespace.com/460/46011.jpg)

suzi, kok lepo od tebe!!!!!!!

face  :sesmejem:

 :obliznjen: :obliznjen:

:sesmejem: norci!  :zvizgam: :pomezik:

Veš kaj. Ne vem ali bi bilo to v redu, mislim pa da škodovati ne more. Pokliči svoji dve prijateljici, ki sta se takrat odselili in se dobi z njima na kavi. Vprašaj tudi njiju za nasvet in naj ti poveta kakšna si bila takrat. Vse skupaj analizirajte tebe takrat in zdaj. Mogoče boš našla način, da se osvobodiš. Pa še prijateljstvo obnovite. Upam na najboljše.

ne morem ker sem zgubila stike

tnx vseeno

Sofie moja, kako si?  ;D Te missam. sem doma zdaj. upam, da se kaj slišiva/vidiva kmalu ;)

maja

tud jst.... čeprav nism tok za pogovor....

sem pa vsj na 100mg asentre, sam januarja mi je prej prjel kot danes  :(

Sofiii, :rozicodam:,,človek kje si ti,vsi smo te pogrešali in skrbeli . Sam da si se javila. Si danes kaj boljše?  :rozicodam: :rozicodam: