FORUM Nebojse.si

V navodilih od psihologa berem, pa tudi sam mi je ene trikrat rekel, da si moram kaj privoščiti, delati, kar me veseli, če ne se bom sesula. Razmišljam, kaj me veseli. Same nezdrave stvari. Tv in sladkarije. Pa še to me zadnje čase več ne veseli tako kot včasih.

A zaupate, kaj vas veseli, da si bomo jaz in ostali, ki smo čisto brez idej, predstavljali, kaj je pravzaprav mišljeno s tem? No, malo si že predstavljam...kak net, pa tv, pa kopanje, pa smučarija...

še kakšne ideje prosim?

Si se kdaj hotela ukvarjat s čim, pa ti je zmanjkalo časa, energije, volje? Ali si se kdaj na splošno ukvarjala s čim, kar ti je prineslo zadovoljstvo? :)

To je odgovor.  :pomezik:

Trenutno se ničesar ne spomnim, čisto prazno glavo imam. Ali pa ni bilo nič takega. V bistvu to, da bi morali poskrbeti zase vem že leta in vsa ta leta nisem prišla na idejo, kaj bi. Zdaj mi je to psiholog posebej zabičal.

Početi nam ljube stvari je pomembno, saj na ta način polnimo svoje baterije, dan osmislimo,
izboljšamo svoje počutje, sijemo ker smo zadovoljni z seboj.

Mene razveseljuje tole:
- branje knjig (osebna rast ... odkrivanje modrosti življenja)
- stik z naravo (biti v naravi, se sprehajat ne glede na vreme ...)
- druženje z ljudmi, ki jih imam rada (ljudje smo socialna bitja, osamljenost boli)
- crkljanje z mojo mrcino (telesni stik, božanje, igra, razposajenost)
- lepo se oblečeš in urediš (zase! .. počutje se izboljša takoj)
- verjamem v moč pozitivnega razmišljanja (vsako črno misel izpulim kot plevel in jo nadomestim z rožico)
- čas za savno, plavanje, smučanje, tek (lepo je biti sam z seboj)
- izobraževanje (tečaji, razvijat svoja zanimanja ...)
- ples in petje doma zase ...
- meditacija (vsak večer pol ure, da sem sama z seboj in svojim srcem, z svojim bistvom)
- enodnevni izleti (posedet ob jezeru, morju, na skali ...tako malo je treba pa se duh prerodi)

Velika umetnost je, da stvari lahko počneš sam, zase in v tem uživaš.
Sprehod ... lahko si zagrenjen ker nisi v dvoje ... lahko pa imaš priložnost res začutiti naravo, brez odvečnih besed ... si v stiku z seboj ...

Vista spomni se o čem si sanjala kot otrok, kaj si želela znati, se učiti.
Pomisli na to kaj bi želela še videti, doživeti, začutiti, če bi bilo čez 1 mesec konec sveta.
Vsak dan se razvajaj ... bodi pozorna do sebe ... prisluhni si.

 :rozicodam:

Bom takole vprašal: Kaj bi počela pa smatraš, da je prepovedano, slabo, škodljivo itd? Si našla kakšno tako stvar? Super. Sedaj se pa vprašaj naslednje: Zakaj misliš, da je to slabo? A je možno, da stvar sama že ni tako slaba, ampak samo tvoj pristop?

Omenjaš sladkarije. Peka piškotov, recimo, je kar zamudna zadeva in pokuri marsikatero kalorijo. Dovolj, da si lahko brez skrbi privoščiš par piškotov. :pomezik: Če te skrbi sladkor, ga lahko zamenjaš z medom ali pa zadev sploh ne sladkaš. Rešitev je še in še. Slabih stvari sploh ni, je samo slab pristop. :P

Ob tvojem postu sem videla, kje se skriva hudič, kaj mi ne gre skupaj. Recimo delo na sebi, osebna rast. Delo na sebi je naporno, ko predeluješ reči, nisi sposoben kakih težjih stvari, recimo menjat službo, težki izpiti, še v službi nekateri vzamejo dopust, ker predelovanje boli, trpiš, izčrpa te, prisotni so glavoboli, slabosti,...ok, lahko delaš na sebi intenzivno, lahko manj, moja pot je tista manj intenzivna..pa pustimo zdaj to..že sam izraz delo na sebi pomeni delo in ne razvajanje samega sebe, ... ja, saj mi je jasno, da to dela človek zase, da mu bo bolje..a še vedno je to delo..moj psiholog je mislil drobne radosti, kak hobi, tega se nobenega ne spomnim. Edino enega sem se: gobarjenje.

Hvala ti za tvoje predloge, nekatere stvari že delam, nekaterih ne morem, nekatere bom probala....

Kaj pa hobiji za mrzle zimske dni? Štrikat ne znam lepo, ostale ročne spretnosti mi tudi ne grejo...kaj bi še?

Nevarno, škodljivo stvar? hehe se mi zdi da to ni zame, vse kar se spravim delat, preštudiram v teoriji, če česa ne, si potem očitam, kako da nisem pred tega predvidela...pravzaprav sem dala v življenju skozi vse, ne spomnim se ničesar, česar še jaz nisem,...

no mogoče še pa česa nisem, kak konkreten predlog?

vista moja draga :rozicodam:
delo na sebi pomeni tudi to da se razvajaš, da včasih poležiš brez občutka slabe vesti, da prebereš kakšno lahkotno knjigo, pogledaš mehiško telenovelo  :pomezik: ;D v glavnem daš mal možgane na pašo.


hobiji za pozimi. branje, sprehod, nordijska hoja, smučanje, sankanje, plavanje v pokritih bazenih, reševanje križank, računalniške igrice,šivanje gobelinov, slikanje, kiparjenje, načrtovanje vrta, pilates, taj -či, joga, skrb za domače živali (kužek, mucek,pajki :A) :P  ) , tek na smučeh , hribolazenje na manjše hribe......

Nisem mislil nevarno kot nevarno, da se poškoduješ (npr. banjee-jumping), ampak nevarno kot stvar katero dojemaš, da je prepovedana. Na primer, sama si dala primer, da sta TV in sladkarije nekako prepovedana zate. Tko, bolj v to smer. :) Moj predlog je igranje iger s svojim sinom! Tega ziher še nisi probala. :kiselnasmeh:



haha, ko sem prvič prebral "plavanje v pokritih bazenih" sem mislil, da piše "pluvanje v pokritih bazenih". :sesmejem:

Ja, jaz rabim svobodo, predvsem pa mir. Imam 13 letnico, ki je čustveno občutljivo nežno bitje, in je zame dobesedno nadležna, ko pijavka. Poleti ni bilo problemov z njo, ker ni bilo šolskih obveznosti. Vsem je bilo jasno, da sem v sončnem dnevu bila po službi 2 uri v domačem bazenčku in počutje je laufalo.
Ob torkih grem na terapevtsko skupino, pol pa še malo počvekamo, za trgovino je včasih že pozno in je treba kateri drugi dan - torej me ni. Najboljše je, če grem v trgovino sama, zato raje grem direkt iz službe, ker če grem domov, se obvezno prilepi zraven in to nakupovanje traja dlje. V glavnem, najbolj srečna sem doma, ampak relacija samo služba in dom me ubija. Tri mesece sem si privoščila večerno hojo pol ure, ki me je prečistila; zdaj so krajši dnevi in mi hoja uide. Rada grem za gobe, po kostanj...
Potem poslušam hčerine očitke, da nisem nič z njo. Zvečer je treba nekaj pojest, se umit in pripravit na naslednji dan. Ob 9.30 komaj čakam da grem v posteljo. Za sex z možem morava prosit da da mir, seveda izkoristiva čas, ko je s čim zaposlena. Popoldne je tako kratko... Tudi če bi imela dejavnost, da me ne bi bilo doma, bi me čakala in rabila. Dopovedujem ji, da se lahko zanese name, da ji stojim ob strani, prijateljsko se obnašam do nje, ampak da živim tudi ZASE! Najraje bi ubežala. Kako naj ravnam da bo fer do družine? Pol bi me še mož rad malo mel... Pozdrav, Oliva

ojla oliva :rozicodam:!

Razumem te, da potrebuješ čas zase, vendar bi ti rekla, da svoje občutljive najstnice ne odrivaj od sebe, če si želi tvoje družbe, najstniki so ponavadi ravno nasprotni tvoji- se začnejo otepati družbe staršev. Mogoče pa bi skupaj šli na večerno hojo in vmes poklepetali, pač, pusti ji odprt dostop do sebe. Se mi zdi bolje, da otrok želi tvojo družbo,pozornost, kakor pa, da bi se zapiral vase in se obračal proč. Po moje je veliko možnosti, da najdeš čas tako zase, kot tudi za hčerko in moža. Sigurno obstajajo stvari, ki jih lahko počnete skupaj in potem bo tudi več miru za vajino intimno življenje.

vse dobro želim :rozicodam:

draga oliva....so včasih res kot pijavke, tile pubertetniki... jaz sem sama s petimi otroci, in ti povem, da fant, 12 let je star, skor še na wc hoče poleg mene zadnje čase...mislim, ne dobesedno :P.....včasih bi zavpila, za božjo voljo, dej mi mal lufta, haha,-pa se zadržim...ker....še prehitro odrastejo...in potem je kar naenkrat preklop, ko smo zanje skoraj samo še čistilni servis in bankomat, haha...
vem,da moj fant želi zaščitit mene, in misli, da mora postat kao glava družine, ker mu je lani umrl oče...celo  leto mu že dopovedujem, da je otrok, ki odraašča, in da potrebuje družbo vrstnikov, da sem odrasla v familiji jaz, in pa obe starejši sestri, in bomo me poskrbele, da bo vse teklo tako, kot je treba...si pa vzamem vsak dan čas samo zanj...ali greva sama s psom ven, ali se odpeljeva z avtom, in imava zaupne pogovore, v glavnem, samo on in jaz...pa ni lahko,za ostale poskrbet, in jih zamotit, da imava midva mir, haha....sem včasih utrujena kot konj....naporno je s pubertetniki...bog ve, kaj bi naše mame rekle, če bi jih malo povprašali, kakšne pijavke smo bili mi :-[

Nebesnomodra, hvala za lep odgovor, tudi sama vem, da je to največ, da otrok zaupa mami. Saj se prilagodim njenim potrebam in se jih zavedam, samo včasih ne gre. Dragica, hvala, ampak meni včasih preprosto zmanjka časa in energije za oba. Mala včasih takoj po službi mora it nujno v trgovino, včasih se sama zadržim kje. Pridem lačna, ponavadi moraj takoj kaj pospravit, še preden se sezujem. Oba bi nekaj rada. Seveda se moram prvo posvetit hčeri, ker je sicer užaljena, potem se posvetim sebi, da se v miru stuširam. Ura je 8 proč, namesto, da bi bil na vrsti mož, moram spet priganjat njo, da se pravi čas - vedno prepozno - sestavi za naslednji dan. Vmes pa je treba še v miru par čikov zvlečt, za katere sem v službi prikrajšana. Nama z možem pa 10 minut nič ne pomeni...ker oba uživava v tem. Pa saj običajno se pošlihtamo, da smo vsi zadovoljni, včasih pa cel teden ni normalnega dneva. Tokrat že 2.
Me pa povsem iz tira in v jezo vrže možev povešen nos, ki govori samo eno: seex.
Ah, zoprna sem si danes, popoldne in zvečer male ne bo doma, js pa moram it grob urejat, ker smo s sorodnico zmenjene. Jutri pa kup pranja itd. Ma, cel teden mi že fali spanja, prehojen prehlad - najraje bi 3 dni skupaj spala. Al pa vsaj nobenga vidla... Sori

Še ena mama se tule javi. Tudi sama z 4 otroki (od tega sta 2 res mali pijavki...)

Po preizkušnji z panično motnjo sem se enostavno naučila reči NE.
Vzamem si čas zase, za počitek in spanje, za rekreacijo, in to jasno in glasno povem.
Vedno otrokom povem, da ne želim poslušati površno in kimat avtomatsko ...
zato naj razumejo, da  v tem trenutku potrebujem mir in samoto, kasneje pa se bova pogovorila.
In takrat bom z srcem pri stvari in resnično bom otroka poslušala.

Morda so med mojim časom zase za kaj prikrajšane, ne vem ...
hkrati pa se prav skozi to učijo samostojnostjo.
Otroci poberejo od nas "vzorce", naš način odzivanja, delovanja ... veliko manj
pa ponotranjijo naše "ukaze, prošnje" ... da naj postorijo to in to ...

Kaj lahko iz vsega potegnejo:
- da si je potrebno vzeti čas zase
- da ljudje nismo na svetu zato, da non-stop servisiramo druge
- da so sami odgovorni za svoja dejanja in ne-dejanja (npr. ni domače naloge)
- učijo se biti sami z seboj, neposesivni v odnosu

Če povzamem, se mi zdi bolj pomembna kakovost odnosa
kot pa kvantiteta koliko časa ga namenim otroku.

ja, Aslan, tooo!  saj sem s hčerko zelo kvalitetno in tudi z možem, samo če mi kar en prek drugega ne skačeta po glavi! v petek npr. je hči šla na dvodnevno kolesarjenje, jaz pa popoldan še grob urejat.
zvečer sem bila 1 uro v banji, pol pa še eno uro ležala na kavču - vse štiri od sebe, glavo za nazaj, da sem se malo raztegnila. ura je bila 10 zvečer, ko sem si končno zaželela, da me je mož začel masirat.
obema sem včeraj razložila, da pač rabim čas zase, sicer mi nevroni švigajo in se sploh nisem sposobna sestavit  iz nekega beganja misli in racionalno pošlihtat stvari. pač ne zmorem. lep pozdrav.

Pozdravljeni,

se popolnoma strinjam z vsem napisanim. Našim piijavkam je potrebno obrazložiti, da rabimo čas zase in da bo potem tudi čas za njih, ki bo bolj kvaliteten, kot pa sama fizična prisotnost.

Če imaš sebe dovolj rad, si moreš privoščiti nekaj časa samo zase, ker  če tega ni, škoduješ lastnemu telesu in duševnosti. Saj vsi vemo kam to pripelje: depresija, izgorelost , živčnost in takrat nima več nihče nič od nas, smo breme sebi in drugim.
Sedaj to vem in načrtno delam na tem, da si najdem ta čas.

 :wav: