FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,

zanima me, če ima še kdo podobne občutke. Namreč poleg strahu pred napadi panike in povečano tesnobnostjo, me pogosto tišči v levem delu prsnega koša. Bojim se, da imam strdek v pljučih ali pa kaj narobe s srcem.  :o :o :o Zakaj levi del??? Zakaj me ne tišči na obeh straneh, če me že mora... :( :( :(

Hvala vsem za morebitne odgovore  :rozicodam:

Lep dan

Pozdravljeni tudi mene že 1 leto tišči v levem predelu vedno le tam,v prsah pod pazduhom v rebrah pikanje pri srcu v roko,to je zato ker je na levi strani srce in smo tam zato bolj čustveni je pa rea neprijetno ampak sem se že nekak navadla,lahko pa imaš lahko tudi teževe z vratno hrbtenico al pa je res vse to v naši glavi,piši še kaj ali se zdraviš z antidepresivi

Hey,

ja, zdravim se z antidepresivi že dobrih 5 let. Sem na Paroxatu. Zadnje čase me pa muči ta presneta panika... :'( Hodim tudi na psihoterapijo. A to si vprašala zdravnico, da veš da je to zaradi tega, ker je srce na levi strani in smo tam bolj občutljivi...?

Lp in hvala

Halo ja ker je mene to ful mantralo in mi je to rekel na psihoterapije,vem da je ful mučno,finta je v tem da sem dala vse preiskave skoz in je vse vredu tak da je res to le v glavi,bolj mislimo na to bolj nas začne bolet kaj pa tebe vse muči kaj pa imaš ti za diagnozo,tebe tudi glava peče mene še to ma ni kaj ni? :wav:

Punci, jaz sem bila zaradi tega večkrat na urgenci, ker sem mislila, da imam infarkt, je bil pa panični napad in huda anksa.
S svojim strahom si simptome nabiramo in jih jačamo tam kjer ni treba. Če sta tako prestrašeni pojdita na pregled h kardiologu, naredita EKG, kri na pregled in pdb. Jaz sem šla že vse skoz in sedaj vem, da je to vse v glavi.

Držita se :rozicodam:

Pozdravljeni bila sem mogoče že kakih 20 krat na ekg.bila sem že na ultrazvoku in je bilo vse vredu,ma res je le to psiha ter strah kaj če bo to kaj če bo ono le to imam nomstop v glavi le črne misli,ja nič morala se bom dat polek in začet delat na sebi,kako dolgo pa se že ti boriš z tem trzinka? :(

ojoj, že predolgo ??? (od 10ega leta-se pravi dobrih 32 let :mah: -prej se itak ni govorilo o teh težavah, šele sedaj nekaj let) ampak tile ekg problemi pa infarkt variante pa kakšne 4 leta.....

no lani sem imela nazadnje napad, ampak sem se skulirala in zavedela, da je to vse anksa, pa nič ni in sem se umirila, je potem samo po sebi minilo. Pa kognitivno vedenjsko terapijo sem tudi skoz dala, tako, da mi je pomagalo pri vsem skupaj.
Me še prime, seveda, še vedno se ustrašim, še vedno me stisne in delam paniko. Edino ni več tako hudo, kot je bilo in se nazaj držim, pomislim tudi na druge možnosti. Vedno se potem po glavi tolčem, zakaj vnaprej paničarim, zakaj me je strah, zakaj to in ono....
Ugotovim, da je vse skupaj brezvezno, ampak iz svoje kože ven prit je malo težje, pa vseeno vztrajam, ker bom samo tako lahko zmagala :rozicodam:

Sem pa za razliko od prej super sedaj, jemljem še vedno AD in jih po moje ne bom nehala, čutim, da moram nekatere stvari pri sebi še popucat :A)
Najpomembneje je, da se imamo radi, da se sprejmemo in ne oziramo na druge, ne analiziramo in imamo sebe vedno na prvem mestu.....

Drži se :rozicodam:

Lepo napisano ob enem pa tudi žalostno saj se ti to že res predolgo vleče,vredi tudi da si to sprejela,jaz še zdaj nisem po 2 letih,vedno mislim da imam raka ali kakšno drugo bolezen pač še še nemorem sprijaznit  z tem :(upam srčno upam da bom temu nekoč kos,kaj pa tebe tudi kaj boli?
        lep dan :)

Hey,

trzinka, tudi tebi hvala, da si podelila svoje izkušnje... Tudi jaz si želim čimprej priti k cilju na tej hudi poti strahu, tesnobe, črnih misli, sivine vsakdana... :-\  Imam neko vizijo, da bo nekoč bolje...morda, ko bom imela družino in neko zaposlitev... želim si le mirnega življenja ...

Trzinka, torej je tudi tebe tiščalo v levem delu prsnega koša...nad srcem?  ???

Jaz razmišljam o vseh mogočih temnih scenarijih in bom najbrž tudi šla na ekg...morda bo izvid zame tudi zdravilo...bolj kot pa ad. Sama si želim enkrat že končati z jemanjem ad, saj se zavedam, da moram še rodit nekoč in, da sem še mlada... ne morem verjeti, kako močan vpliv ima psiha na človekov organizem... :-[

Upam, da bo tudi za nas posijalo sonce...    :rozicodam:   ...bo...zagotovo bo... :pomezik:

Lp

da nebom odpiral teme posebej bi še jaz nekaj rad vprašal. Ali kdo kdaj trza z glavo? Tak nehote. Malo je kontrolirano malo nekontrolirano. To sem čudno napisal, samo če ima kdo to bo razumel...
Hudo neprijetno, ampak pri meni edini simptom ankse in panike...

maycha, si lahko brez skrbi, vsaj upam :sesmejem:
tud meni se to pogosto zgodi, pa sem šel 2x k kardiologu, vse b.p.
ja, vse je v glavi...
če ti pride spet, se nasmej oz.ignoriraj pa bo izginilo, boš videla :oki:

tudi mene že eno leto tišči, ne prava bolečina, ampak tko učasih pike učasih stisne, tko vedno za sekundo, nardit ultrazvok, holter, obremenitvneni test in use bp, ne vem še kaj naj nardim, da bo telo to sprejelo da je zdravo, ker v glavi sem to že sprejel, telo pa ne more in ne more

Asdf, ko boš v glavi sprejel tko, da si boš verjel, bo verjelo tudi telo in te bo nehalo bolet in špikat. Če so preiskave pokazale, da je vse b.p., potem tud je.

točno tako :oki:

drugač pa vedno kdaj špikne, zaboli, stisne....ampak moraš vedit, da to vsakogar in ne samo tebe. Včasih pač telesu nekaj manjka, na nekaj odreagira, to ne pomeni, da si bolan. :ne:

Hey,

tako je na stvari...včeraj sem opravila ekg in izvid sicer ni kazal posebnih bolezenskih znakov srca, vendar ga moram čez 10 dni ponoviti, ker so vrhovi na izpisu bili precej nizki - nizka voltaža. Zdravnica je rekla, da je lahko to zato, ker imam nizek krvni tlak in če je vedno tako, potem ni to nič narobe. In da je sicer izvid ekg v redu in ni nič nevarnega, da bi me bilo treba napotiti kam dalje na preiskave. Vem pa sama, da imam vedno nizek krvni tlak. Za to je pa edino zdravilo veliko gibanja baje.

Hja in tesnoba, nervoza, nemir me vseeno dajejo. Zdaj moram čakat še 10 dni, da bom nekako bolj ziher, da ni kaj s srcem narobe.  :o Včeraj sem takoj vzela Lexaurin, ko sem prišla domov, grozno je delalo z menoj.
Misli se mi nonstop vračajo k samim slabim scenarijem.  :( Počutim se tako nemočno, sama sebe prepričujem, da bo vse ok, ampak je res težko.

S fantom sma se odločila, da boma obiskala energetske točke v Vurberku blizu Ptuja. Baje pomagajo, ali je pa to zgolj močna vera...Bomo videli. Psihoterapije obiskujem redno, vendar nekega izboljšanja še ni.

Je morda že kdo obiskoval omenjene energetske točke na Vurberku? Kakšne so vaše izkušnje?

Lp in bodite dobro  :rozicodam:

Hej,

nič ni v glavi, brez skrbi, nisi nora. Tudi tesnobna si postala zaradi tega pikanja pri srcu in ne obratno. Če boš pametna, boš prebrala spodnjo razlago in si oddahnila, da si čist OK.

Storia je takšna, da se nahaja pod levim delom rebrnega loka vranični črevesni pregib, kjer se zadržuje zrak. Ko je zraka zelo veliko, se ta del črevesja premakne višje, kot balon, in pritiska na membrano in vagusni živec. Ker vagusni živec oživčuje tudi levo roko, te posledično mravljinči v levi roki do mezinca ali pa te celo pika po roki. To je posledica nezadostnega dotoka kisika v živec, ker pač črevesje pritiska nanj. Lahko te celo boli rama ali levi del hrbta. Skratka, včasih je tako hudo, da misliš, da te je kap zadela, ne mopreš se premaknit, ne moreš dihat, ker te samo še bolj štiha pod srcem. Verjela ali ne, vse to povzroča samo zrak (balon zraka) v tvojem črevesju in želodcu. Stvar je popolnoma nenevarna in spada med prebavne motnje. Stopnjuje se, ko si živčna - takrat namreč črevesje in želodec proizvedeta še več zraka in te napihne, pa včasih tega sploh ne veš, dokler te ne zaštiha.

Zadeva se imenuje Splenic flexure syndrome, v Ameriki obstajajo na to temo ogromne študije, ogromno forumov, kjer so vsi mislili, da jih je kap, vse preiskave pa so bile BP. Tako, da brez panike!

Rešitev je v gibanju, da zrak čim prej spraviš iz sebe, spredaj ali zadaj. Pri tem je glavno, da premagaš strah pred bolečino. Ne smeš se bat gibanja!!! Skači, kriči, teči. Pomagajo tudi pripravki proti kislini v želodcu in prehrana, ki ne povzroča kisline.

Vsekakor pa se izogibaj zdravnikov, ki v Sloveniji žal ne poznajo tega sindroma in folk pahnejo v tesnobo ali depresijo.

Hey,

Temnolaska, najlepša hvala za obširno razlago ... :) Me je res kar pomirila. Sicer nimam bolečin v rokah, ampak mene tišči v prsnem košu - na levi strani nad srcem. Potem se na čase prestrašim in me začne dušit, kot neka teža na prsnem košu, kot neko breme, ki mi ne dopusti, da bi sproščeno zadihala. Takrat diham plitko in vse misli so usmerjene v pozornost na počutje, skozi sem osredotočena na tiščanje.

V začetku naslednjega tedna imam ponovno pregled pri zdravniku. Opravili mi bodo kompletno krvno sliko in še enkrat ekg. Upam, da bo po vsem tem bolje, kar se tiče tesnobnosti.

Me pa precej muči nizek krvni tlak, morda me tudi zato tišči ...

Lp in hvala za še kakšne morebitne izkušnje in informacije :)

Hej,

ja saj ta teža je vse posledica tega.

Predlagam, da si sposodiš knjiho dr. Sarna Odpravimo bolečine hrbta, kjer opisuje točno to  zadevo, o kateri govoriš.

Sama sem bila na tvojem mestu, opravila vse mogoče preiskave in je bilo vse super, tiščalo in bolelo pa me je še vseeno. Če so vse preiskave OK, potem ti vsekakor priporočam knjigo.

Veliko sreče,

T

Hey,

Temnolaska, najlepša hvala za nasvet. Bom si sposodila to knjigo. V bistvu sem sedaj opazila, da me občasno rahlo duši v celotnem prsnem košu, ne toliko več na levi strani. Me pa tudi včasih zateza okrog vratu.
Ko me tišči, se samo ne smem prestrašit, sicer postaja dih vse težji in težji in vem, da bi se mi lahko spet ponovil tisti uničljivi panični napad. :( V teh primerih poskušam čim lažje in počasneje dihat, tako da umirim tudi srčni utrip.

In kako si ti sedaj? Je to tiščanje prenehalo, ko si izvedela, da vzrok ni telesni, temveč psihičen?  :-\
Upam, da mi bo v torek po pregledu nekaj tesnobe za vedno odšlo ... če bo seveda vse ok z izvidi.

Lp

Hej,

ja poznam ta občutek.

Jaz sem odlicno, res je, da me še kdaj kaj uščipne v prnem košu, ampak danes vem, da je to posledica nakopičenega zraka v želodcu in v vraničnem zavoju, nato na silo iztisnem zrak - pač izpahnem, in potem ne čutim več nič. Včasih me je bilo te bolečine grozno strah, danes pa me ne prestraši več in to je glavno. Danes sem spet dobra stara temnolaska! haha Je pa res, da moram pazit, da ne jem jedi, ki povzročajo kislino, ker ta povzroča dodaten zrak v želodcu.

Kar se psihičnega tiče, pa to ne pomeni, da si nora ali psihopat, gre samo za to, da te verjetno kaj muči, pa ti um s telesnimi bolečinami preprečuje, da bi se ubadala s svojimi čustvi, saj bi to zate bilo "boleče". Um te tako zamoti s fizičnimi bolečinami. Dokler ti verjameš v fizične bolečine, se bo to nadaljevalo. Tako kot vsaka druga vera v kaj na svetu.

Sama sem pogosto jokala od bolečin in bila vsa prestrašena, ključni trenutek moje zmage nad njimi je bil, ko sem šla na Pohorje in se gori med razgibavanjem prepognila, pa me je tako v prsih zastihalo in drzalo, da se nisem mogla premikat in dihat. Tak sem imela poln kufer ze tega, da sem se samo vstala in kljub ful bolecinam v joku tekla in skakala po hribu dol in po parih metrih se mi je izpahnil zrak in bolecina je popolnoma izginila. Takrat sem se počutila, kot da sem odkrila elektriko. V bistvu je bil vse samo nakopičen zrak. Na ameriških forumih je mimogrede več kot milijon ljudi, ki dozivljajo isto in pri vseh je šlo za nakopičen zrak - pa so tudi mislili, da jih je infakrt in skakali po urgencah kot jaz.

Opazila sem, da se mi zrak tudi ful kopici, ce sem zivcna, tako da je bistveno, da vse težave sproti rešuješ in predvssem jeze in žalosti ne kopičiš v sebi, strahove pa sproti premaguješ.

Hey,

ja, se strinjam. Strahove je treba sproti premagovat in, ko vidiš, da ti večkrat uspe, je najbrž to samo pozitivno - pomeni potrditev, da se ni treba bati.

Zelo lepo je slišat, da si v redu. Si me kar vzpodbudila s temi besedami.  :)

Se pa ubadam z enim vprašanjem ...in sicer kakšni so kriteriji, da dobiš diagnozo *panična motnja*?
Jaz namreč paničnih napadov ne doživljam pogosto, nazadnje sem res hudega doživela konec junija letos, od takrat dalje pa me nenehno spremljata grozen strah in tesnoba pred ponovitvijo. S temi mislimi se vedno ubadam, ko kam grem - kaj, če me spet zagrabi ...kaj, če bom morala v bolnico...kaj, če ne pridem več do zraka in ne dobim pravočasno pomoči...itd. Posledično čutim višji utrip srca, tiščanje v prsih in tudi velikokrat potne roke. :( Mislim, da je to bolj anksioznost oz. agorafobija - strah pred ponovitvijo na javnih mestih, strah pred strahom, paniko....ker se mi redkokdaj ti občutki razvijejo do pravega napada.

 :unsure: Hjuj ... jutri pa pregled...kompletno krvno sliko mi bodo naredili in ponovno ekg. Sem kar nervozna... pa težko prenašam jemanje krvi =/ začnem skupaj lezt..:(

P.S. Temnolaska, a ješ kakšne ad?

Lp

cau maycha.nc vec ne prides na moj forum pod naslovom panika.kako si kaj je kaj boljse.sam drzi se pa bo vse uredu.ce pa bi rada da bi se kdaj dobila in bolj konkretno pogovorila o tezavah ki nas tarejo i pisi na zasebno sporocilo.lep pozdrav vsem

Hej,

upam, da si OK.

Ne jemljem nobenih ADjev in jih nikoli nisem.

Strah te je, da ne boš dobila zraka, da se boš zrušila, jaz ti predlagam, da si v takih trenutkih rečeš. no pa me daj, pa me stisni zdaj, pa mi vzemi sapo ... najhujše kar se ti lahko zgodi, je torej, da boš padla po tleh. OK. In kaj pol? Od tega še nihče ni umrl. Pa se vleži en dan na tla, na asfalt, pa boš videla, da ni tako hudo.

Jaz sem tudi že zružla po stopnicah po tleh, ko sem sla iz zdravstvenega doma, ko je folk dajal kri in si potem muckal tisto vato pri žili. Pa sem se zbudila na hodniku zdravstvenega doma in nad mano zdravnica in polno folka, ki so me not prinesli. Pa nisem čist nič čutla bolečine. Še drla se je po hodniku, da me pogledajo za drogo, ker sem ji prej na sistematskem rekla, da sem ze travo kadila (tega itak nihce ne prizna). In sem bila clean ko suzica in potem se mi je opravicevala.

Potem sem imela kup preiskav glede nezavesti, ker sem veckrat zruzla skupaj, tud ze po umivalniku tresnila, pa mi ni bilo nič. In potem so mi kao diagnosticirali sinkopo (omedlevico) po testu na faking nagibni mizi. Vležeš se na neko mizo in te dajo pod kot 45 stopinj in potem se rezis in unmu govoris, kaj zdaj, da ti nič ni in potem naenkrat pades v nezavest. Meni je vmes srce zastalo za 5 sekund, ampak me je vmes svinjsko roka bolela tam, kjer so mi poleg pritisk merli. Pritiska pa sem imela oba pod 40. Verjetno sem bila kao skoraj hin! :) In potem so mi dali betablokatroje za srce, da bo malo vec pritiskalo, sam jih nisem nikoli vzela, ker sem prebrala spremno besedilo, ki je bilo zelo negativno. :)

Vsakic ko sem sla dat kri, sem bila panicna, da bom ne vem kako zruzla in svasta. In potem sem imela ze poln kur.c vsega. Pa sem si rekla, hej, Temnolaska, glej kako močne so tvoje misli, da se lahko spravis v popolno paniko in strah, daj ti te misli spreobrni sebi v prid. Tako sem si naslednjic ko sem sla dat kri ali kar koli v bolnico al zdravniku predstavljala, da sem zdravnica in da tam delam. Od takrat nisem vec nikoli v lajfu padla v nezavest.

Tudi ko so moji nekdanji muci dajali injekcije, sem mogla bit zunaj, da ne bi padla skup. Ko pa je bila res boga, in ni šlo drugače, sem ji zacela celo sama dajati injekcije po navodilih veterinarja med prazniki. Tudi ko je umirala, sem imela k sreči doma injekcijo proti bolečinam in sem ji pomagala. Skratka premagala sem vse svoje strahove glede injekcij. Tudi luknje v ušesih sem si sama naredila.

Res je, da bi me bilo strah, ce bi mi kdo hotel debelo iglo kam zapicit, ampak to za kri pa se mi ze cist je.e!

Za razna šumenja v usesih in nabijanje srca, pa samo sama pri sebi reči, pa me ubij zdaj od bitja in piskaj še bolj v ušesih, pa boš vidla, kako hitro bo nehalo.

Jaz ti odsvetujem tablete in podobno. Pojej kak vitamin b12 ali bkompleks, c-vitamin al pa kar koli v normalnih mejah.

Jaz še vedno vsak dan kričim v avtu, ker imam trenutno ful stresa, pa svašta si govorim, pa še vseeno živim.

Vse bo kul, samo verjemi vase in si najdi nek projekt, da boš pozabila na vso to sranje in razrešila dejanske vzroke le-tega!

mayca kok paroxata pa jemlješ?

Hey, Temnolaska, hvala ti za izčrpen zapis. :) Zadnje dni se počutim precej bolje, napredovanje je počasno, ampak gre...počasi se daleč pride.  :) Sem tudi sama že razmišljala o tem, da največ, kar se lahko zgodi, je to, da padem po tleh.

Jaz imam kombinacijo ad in psihoterapije. In nekako se prebijam tudi z avtosugestijo. Začela sem se tudi bolj ukvarjat s športom. Vsak dan grem malo tečt v bližnji gozd in naredim par razgibalnih vaj.

lovreklovrek, zdaj jem 1,5 tablete. To je 30 mg dnevno. Pa ti, imaš kakšne ad?

Lp

ja jst mam paroxat 60mg in mirzaten 30mg.

Aha...jaz pa imam sedaj 40 mg Paroxata dnevno, zraven pa sem dobila predpisano še 5 mg Abilify.   :unsure: