|
Naslov: Ali živci kdaj pozabijo? Sporočilo napisal: nikKi na nedelja, 29. avgust 2010 ura: 18:16 Živ vsem!
Naslov je malo hecen, bom razložila. 4 leta imam Generalizirano, je precej hudo. Ne morem jesti, kadar pa, je večinoma zjutraj, ko sem nekako spočita, potem pa imam probleme s požiranjem. Seveda je prisotno tudi ostalo; depresija, celo telo ves čas boli, sploh trebuh. Ker so naši živci posebej obremenjeni od vsega tega, se sprašujem, ali je sploh lahko kdaj, kot je bilo prej. Po vsakem najmanjšem naporu, to je lahko fizično ali psihično, me začnejo matrati. Takoj sem utrujena, se tresem, enostavno moram ležati. Sprašujem se, če bom sploh še kdaj reagirala na vsakdanje situacije kot zdrav človek? Prosim vas za mnenje ali če poznate kak članek, ki bi razložil tole z živci? :rozicodam: Naslov: Odg: Ali živci kdaj pozabijo? Sporočilo napisal: Aslan na nedelja, 29. avgust 2010 ura: 18:40 Če boš iskala po netu o "živcih"... brskaj pod:
- NEVRONI (to so živčne celice) - nevronske mreže, receptorji, prenašanje impulzov, aksoni, dendriti ... - telesni spomin Jest mislim, da boš skozi zdravljenje anksioznosti (zdravila in /ali psihoterapija) postopno prišla do tega, da boš lahko v enakih situacijah se odzvala drugače, bolj sproščeno ... Tvoje telo potrebuje nove izkušnje, pozitivne izkušnje v zate sedaj ogrožujočih situacijah. Po nekej 1000 ponovitvah nove (dobre) izkušnje pravijo (ne vem kod sem to brala), postane odziv že "navada" ... avtomatizem ... do takrat pa je potrebno z zavestno pozornostjo spremljati dogajanje v sebi in se odzivati na NOV, za naše telo in psiho, prijaznejši način. Če čutiš v telesu stalno napetost je fajn pričeti z rednim sproščanjem. Da telo ponovno naučiš tako stanje sproščenosti, kot stanje napetosti. Na ta način se tudi sam naučiš prepoznati v kakem stanju je tvoje telo, naučiš se telesu prisluhniti...veš kdaj potrebuje počitek, sprostitev. Naslov: Odg: Ali živci kdaj pozabijo? Sporočilo napisal: nikKi na nedelja, 29. avgust 2010 ura: 21:00 Hvala za pomoč. Glede sprostitve sem pa še v iskanju :o Mi avtogeni trening ne pomaga, nervira me. Meditacija ne deluje, šport pa me preveč utrudi in je dostikrat še slabše. POmaga res učinkovito masaža, ampak bi raje kaj, kar si lahko sama pomagam. Še kakšen predlog za sprostitev? Aja, kateri športi vam kaj pomagajo? Mogoče moram poskusiti kaj drugega..
Naslov: Odg: Ali živci kdaj pozabijo? Sporočilo napisal: Aslan na nedelja, 29. avgust 2010 ura: 21:26 Zelo praktična in hitra (20 minu) je Postopna mišična relaksacija po Jacobsonu.
(poglej na naš portal ali Google več o tem, imajo tudi v knjižnici avdio CD in knjigico "Globina samodotika"). Jaz jo redno uporabljam in mi je fajn...posebej če začutim da imam skoz napete mišice ... Po določenem vrstnem redu stisneš in popustiš skupine mišic ... Priporočena je 2x dnevno, zjutraj in zvečer, redno. Po nekje 40 dneh naj bi se poznala sprememba, da je telo sposobno pepoznati sproščenost/napetost ... Naslov: Odg: Ali živci kdaj pozabijo? Sporočilo napisal: Lost na nedelja, 29. avgust 2010 ura: 21:33 Tule so navodila
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=375&Itemid=2 Naslov: Odg: Ali živci kdaj pozabijo? Sporočilo napisal: nikKi na nedelja, 29. avgust 2010 ura: 22:19 Hvala vama res. Bom javila, kako gre :)
Naslov: Odg: Ali živci kdaj pozabijo? Sporočilo napisal: mina na ponedeljek, 30. avgust 2010 ura: 12:13 Citiraj Glede sprostitve sem pa še v iskanju Mi avtogeni trening ne pomaga, nervira me. Meditacija ne deluje, šport pa me preveč utrudi in je dostikrat še slab Kar je tipično za generalizirano ansiozno motnjo. Še poslabša zadevo...Kot je rekla Aslan, poskusi z mišično relaksacijo. In hitra hoja. Pri njej ne moreš misliti negativno (znanstveno dokazano, ne vedo pa še zakaj je tako) in te pač sprosti. Nič nisi povedala a se zdraviš, jemlješ zdravila....Poišči si pomoč in pravo kombinacijo zdravil. Ne vem, če bo brez tega šlo. Dvomim. Predvsem pa se poskušaj NAUČITI (vaja dela mojstra :sesmejem:) misliti, razmišljati drugače. Negativne misli spremeni v nevtralne (če že ne v pozitivne), pozabi na miselno povezavo "kaj bo če..." ipd. Predvsem pa se prepusti življenju in se sprijazni z dejstvom, da ga ne moreš kontrolirati in upravljati z njim. To, mislim, je bistvena "napaka" anksioznežev. Sem dajala sama podobne stvari skozi, govorim iz lastne izkušnje.Srečno. |