FORUM Nebojse.si

ojla,
Kot sem že pisala, sem ukinila Cipralex. Kake 3 tedne nobenih težav, danes pa panika. Občutki so strah, nemir, slabost,..,...pa me je strah da je vse to nazaj prišlo....al je  pa to tisti odtegnitven sindrom?
A ma kateri od vas tudi take izkušnje?
Jebemtiš je zoprn ta feeling...sem že pozabla kako izgleda

Po 3 tednih niso to odtegnitveni simptomi.

Vprašala bi te ali si sočasno z jemanjem antidepresiva tudi spreminjala svoje življenje, sebe, hodila na psihoterapijo, poiskala in razrešila vzroke, ki te spravljajo v tesnobo, paniko?

Zdravila so ti kemično popravila porušeno ravnovesje nurotransmiterjev v možganih.
In dokler jih jemlješ je ok, ko prenehaš in če živiš po straih vzorcih, če imaš enake stresorje kot prej,
slej ko prej pride panika nazaj.

Oj,
Ma sem kar uredila življenje, je pa res, da sem vse te tri tedne brez ad bila ful živčna. Sam sem kar ok sfolgala, pol pa je otrok pristal v bolnici, ker je neki zbolel, ma nič hudega .in je seveda sedaj vse ok in pol meni butne ven, ko je vse ok.
Je pa res da na psihoterapijo nisem hodila.
Sem pa res paničar po naravi, da ko sem zaslutila ta feeling sem se že ustrašila da sem spet notr. Mislim katastrofa. Upam da me čimprej spusti

uglavnem: ukinitev mi ni uspela. izgleda da se nisem pripravljena. mogoče sem to storila prehitro. po dolgem premisleku esm vzela nazaj včeraj 1/2 cipralexa, danes pa spet, zdaj pa jovo nanovo privajanje na AD. izgleda da še ne gre brez. prav žalostna sem, pa tako sem se veselila kako sem v redu. pa tolk sem bila fajn. upam da bom kmalu nazaj v redu.
jutri pa že na celo tabletko, upam, da se bom hitro prilagodila. prav žal mi je da sem poskusila to ukinjat. kalvarija brez učinka.

lp

Hja, v življenju se učimo.
Nobene grozne napake nisi naredila.
Malo te je vse to spomnilo kako je in da je treba delati na sebi.
Torej sedaj le počakaj, da AD-ji primejo, potem pa spet namenjaj več časa sebi in vzrokom tvojih panik.

Da si prenehala z zdravili kaže, da si optimist in da še verjameš vase.
Mislila si, da bo šlo. Žal se je izkazalo drugače.
No, kljub optimizmu je nujno potrebna določena mera realizma.
Ne vem koliko časa si jemala AD-je in koliko si med tem časom naredila na spremembah v življenju.
Torej lahko le ti in tvoj psihiater ugotovita ali je bila ta poteza pametna.
Čemu je dobro to udotovit? Ker te bo spet prijelo, da opustiš tablete.
Večkrat ponavljati to napako pa ni najbolje. Torej to stori, ko bo pravi čas.

Brez tablet nisi bila dolgo in kaj hitro se boš pobrala.
Vsaj jaz to tako privoščim.

Drži se.

Pozdravljena!

Sam sem tudi začel pred časom zmanjševat dozo cipralexa iz 1 tabletke in pol na nič. Zdaj jih že več kot en teden ne jemljem in imam tudi težave. Se mi zdi da kak pogledam levo al pa desno že čutim tesnobo in strah. Danes ponoči sem imel hude nočne more in sploh nisem siguren ali sem imel napad ali sem ga sanjal... Zanimivo je da ko se vozim z motorjem je pa vse ok. Kot da bi mi čelada na glavi vse popravila.
Nevem jaz bom še poiskušal vstrajat brez dokler ne bo tako hudo da bom prisiljen vzet. Upam pa da bo mogoče po začetni krizi boljše...če pa bo vse skupaj začelo preveč vplivat na moje delo in življenje te pa pač na novo  :(

Mislim pa da moramo poskušat in da si tudi prav naredila da si vsaj probala brez.

Dragi moji, tudi jaz sem pred tremi meseci prenehala z jemanjem Cipralexa. Sedaj se opazujem že cca. 14 dni. Doma smo imeli blažjo virozo in potem je sledil upad življenjske energije itd.Vse skupaj sem pripisovala virozi. Danes  pa sem doživela še panični napad. Super. Sem spet na isti poti. Doma partnerju niti nisem povedala, saj sem še sama razočarana nad vsem skupaj (tesnoba, nemir, tresenje, podočnjaki, nervoznost itd.). Sicer pa verjetno vidi in ne pove naglas. Si zatiska oči tako kot jaz.

Poleg rednih sproščanj imam za seboj tudi vedenjsko-kognitivno terapijo.
Res pa je, da zadnje čase manj hodim v naravo, ker je slabo vreme.

V glavnem v teh zimskih časih bom hodila na aerobiko, da se nekako prediham tudi v slabem in mrzlem vremenu.

Gegec vsem kdaj zaniha počutje, to je človeško.
Tud kak dan anksioznosti še ni znak, da se vrača težava.
Panike se pa ne bojimo več a ne ... ko se ji naučimo pogledat u oči.
Sprejmi jo kot OPOZORILO, da rabiš več dobrega inputa u svojem lajfu, razvedrilo, gibanje.
Tko, da aerobika je odlična odločitev! :oki:
Pa redno vsakodnevno sproščanje ... da se telo umiri, sprosti ...

Vreme pa itak - tud če nimaš depresije se okomot počutiš depresivno.

:oki:

za sprehode po dežju se moramo pa včasih kar prisiliti :kiselnasmeh: