FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,

Že par mesecev se ubadam s težavami, kot sta anksioznost in nekakšna tesnoba. Bil sem tudi že 2x pri psihiatru, vendar po njenem mnenju (zaenkrat) depresija pri meni ni prisotna. Prvič mi je predpisala Eglonyl, kot nekakšen blag ad zaradi moje stalne napetosti oziroma tesnobe. Vendar jaz ne sumim samo anksioznosti oz. tesnobe, ampak tudi depresijo, zato bi vas prosil, če mi po spodaj naštetih značilnostih to lahko pritrdite in mi recimo še poveste iz vaših izkušenj, kateri so najbolj značilni znaki za depresijo.

Pri meni je nekako tako: zdaj sem imel 2 tedna dopust, imel sem se super, bilo je res zelo lepo. Že včeraj, ko sem vedel, da bom danes spet začel s službo pa sem bil zelo slabe volje (žalosten), celo na jok mi je šlo, ko sem pomislil na vse te lepe preživete trenutke na dopustu in da bom moral danes zjutraj zopet v službo. Težko sem se spravil od doma in mojih domačih, imel sem solzne oči.

Drugače pa se pri meni pojavlja še naslednje: skoz sem nekak zaspan, omotičen (+občasne vrtoglavice), tudi če spim npr. 12 ur sem potem še vedno zaspan in zeham cel dan, skoz se nekak kislo držim, brezvoljno, len sem, nič se mi ne da, vse mi je (pre)težko, za vsako stvar se sprašujem zakaj, vedno mislim le pesimistično in skoz mislim na razne bolezni. Tudi samozavest je zelo nizka in kompliciram za vsako malenkost.

Toliko zaenkrat.

Lep pozdrav, Žiga

Kar si opisal bi znala skor sigurno bit depresija, poskusi pa z malo več telesne vadbe in morda kakšno meditacijo, da se sprostiš.
Ne pozabi na družabno življenje, s tem ne mislim na domače ampak na prijatelje, prijateljice.

Vse bo dobro, ne skrbi.  :rozicodam:

Bi se strinjala s tvojo diagnozo anksioznost in tesnoba. Depresiven še nisi , imaš pa znake , ki vodijo v depresivnost.
Če si bil na dopustu dobre volje, potem te sedaj stiska tesnoba, toda pazi, v pasti si. Če se ti nič ne ljubi, se moraš prisiliti, da boš kaj počel, ker te zna pa res v pravo depresijo potegnit. To se je meni zgodilo, pa še preveč sem razmišljala o boleznih.
Poskušaj iti vsak dan na sprehod v naravo ali se kako drugače športno aktivirati, vzemi si vsaj pol urce na dan zase, za počitek, beri, sproščaj se, savna, bazen, masaže.....poskrbi za svoje ugodje.

Predvidevam, da si nezadovoljen v službi, če te tako stiska. Morda si pomislil na kakšno psihoterapijo, KVT, ti toplo priporočam. :rozicodam:

Imaš vedno takšno popočitniško depresijo? Tudi jaz jo imam, pa čeprav sploh ne hodim v službo...
Se strinjam z besedami Trzinke, a kaj ko se je tako težko prisliti da greš ven in da si aktiven, a ne?
Tudi jaz si marsikaj želim a nažalost ne zmorem....enostavno se telo noče premakniti. Vse dobro ti želim in oglasi se še kaj.

Glede popočitniške "depresije"...vedno sem jo malce imel, a ne v tako hudi obliki kot letos (sedaj).
Glede aktivnosti pa je tako, da me pri tem ovira tudi kot nekakšna vsakodnevna omotica/omotičnost in občasne vrtoglavice s piskanjem v ušesu. Kako se sploh odpraviti kam, če stalno razmišljaš, kako se ti bo kje v trenutku začelo vrtet...

žiga, :sesmejem: :sesmejem: tudi sam sem imel take že prej...
res neprijetno, ni kaj.

To je samo izgovor :zvizgam:. Moraš se prisiliti, drugače ne gre. Počasi se boš navadil in odmislil omotico in druge neprijetne znake. Samo vsak dan pojdi na sprehod, pa se boš čez nekaj časa bolje počutil, verjemi.Tukaj je pomembna vztrajnost.

Res je težko, ampak začet je treba, moraš se imeti rad.......