|
Naslov: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na četrtek, 12. avgust 2010 ura: 19:43 ...pravi dohtarca.
Danes sem zamenjal psihiatra za psihiatrinjo. Za to sem se odločil, ker sem na zadnjih treh štirih seansah (v razponu 2 let) imel 10 minutne dejavuje. Ista generična vprašanja in isti generični odgovori z moje strani. BZ uglavnem. In zdej sem pri novi dohtarci s katero sva dognala, da imam poleg bipolarnih vzgibov še anksiozne. Pa sej to sem že prej vedu - sam človeku se zdi fajn, če tud dohtar opazi odprt zlom z štrlečo golenico, ko mu poveš, da maš težave s hojo zadnje čase in da imaš občutek, da maš odprt zlom in da nekaj sumljivo štrli :happy: Res tega se z mojim prejšnim ni dalo; Običajno mi je na začetku pustil do besede za kake 2 sekundi in pol, me prekinil sred stavka, dokončal moj stavek in začel z mantro o stvareh k me v tistem momentu (in katerem kolidrugem :A) ) ne interesirajo preveč. Ta mantra ima običajno zelo antidepresiven učinek; namreč medtem ko govori, dobivam sto in eno idejo, kaj bi rajši delal namesto bil tam. No uglavnem, zdej sem pr tanovi in sem zaenkrat zadovoljen z odnosom. Jst sem govoru, ona je poslušala, pol je ona govorila in pol spet jst; ker sem totalen fen klasičnega pogovora pri katerem en govori in drug čaka da bo na vrsti ( ;D ) mi ta način bolj odgovarja. Aja pa še o anksioznosti. Moja se je razvila iz panike, da se mi bo odkegljalo na javnem mestu (če se mi privat tud ni v redu ;D ) To ma precej paničarjev, kokr berem; ampak za razliko od njih mam jst utemeljen sum ;D Namreč sem bipolaren in mam za sabo že eno hospitalizacijo. Od takrat je sicer vse v najlepšem redu, kar pomeni, da nimam več ekstremnih razpoloženjskih nihanj. Bipolarno mam pod kontrolo, ta pridružena anskioznost me pa matra vsak teden vsaj enkrat. Včasih pa kar cel teden skupaj v obliki nedoločenih bolečin v prsih, občutku da težje diham, da mam raka (vsak mesec ciklično vsaj en dan trpim za terminalno obliko raka :( :) ) Včasih se zbujam v paniki tik ko zaspim, včasih preverjam, če nek zvok (ajde črički) obstaja objektivno al haluciniram (običajno je test negativen ;D ). Mislim ful enih težav in je pravi čudež da sem celokupno dobro socializiran in obče sprejet kot pretežno normalen. :) Nevem meni je to precej novo - generalizirana anksioznost :predaja: Ful je težko si rečt, da je vse ok, da si sam domišljam, da bolečina v prsih indicira nek hud šit. Pa veš, da je ok, sam zgleda da vedet ni dovolj, al nevem. Pr bipolarni mi je lažje. Ko sem naspidiran, vem da se moram ustavit, ko sem down, sem v depri, prilagodim svoje dnevne načrte. Sam ko si tesnoben, pa en morš nič. Katastrofična misel konstatno prca v ozadju in si zaradi tega skoz pomalem slabe volje :closedeyes: A ma kdo kako idejo? over & out Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Janja na četrtek, 12. avgust 2010 ura: 21:34 Matheu_ , welcome to the club! :pomezik:
Pa ne, da ti privoščim, ker ti resnično ne.:zvizgam: Jaz bom pisala iz izkušenj, ki jih imam sama s sabo in z mojo mamo. Skupaj imava namreč kar nekaj možnih kombinacij; raznorazne fobije, nekaj OKM-ja, bipolarno motnjo, mogoče se bi še kaj našlo... Aja, pa tri mamine hospitalizacije in pri mami cel kup zdravil. Aja pa še o anksioznosti. Moja se je razvila iz panike, da se mi bo odkegljalo na javnem mestu (če se mi privat tud ni v redu ;D ) To ma precej paničarjev, kokr berem; ampak za razliko od njih mam jst utemeljen sum ;D Namreč sem bipolaren in mam za sabo že eno hospitalizacijo. Od takrat je sicer vse v najlepšem redu, kar pomeni, da nimam več ekstremnih razpoloženjskih nihanj. Bipolarno mam pod kontrolo, ta pridružena anskioznost me pa matra vsak teden vsaj enkrat. Kako naj bi to zgledalo? Česa konkretno se bojiš? Jaz namreč tega strahu ne poznam, da bi se mi 'odkegljalo'. Imam pa druge strahove, kaj naj bi se mi na javnem mestu recimo zgodilo, ampak tega ne bom tukaj na javnem forumu pisala. Jaz sem si pri teh strahovih pomagala izključno s sproščanjem in avtosugestijo. Prepričevala sem se, da bo vse v redu. Dejansko je pa ta proces pri meni trajal kar precej dolgo, ker na začetku sploh nisem vedela, kaj v bistvu mi je. Sedaj sem razvila (no nisem je jaz izumila, ampak sem jo nekje prebrala, ni pa to uradno priznana metoda sproščanja) eno svojo tehniko, ki me pomirja in jo lahko izvajam tudi na javnih mestih.Ful je težko si rečt, da je vse ok, da si sam domišljam, da bolečina v prsih indicira nek hud šit. Pa veš, da je ok, sam zgleda da vedet ni dovolj, al nevem. Jaz osebno nimam strahov glede telesnih bolezni, zato ti tukaj resnično težko kaj konkretnega svetujem. Se mi pa zdi, da jih je tukaj gor kar nekaj, ki so se soočali tudi s tem. Glede na prebrane prispevke, se mi zdi, da boš moral ravno to storiti, da si boš rekel, da si domišljaš, da vse to ni realno, da nimaš raka... Mislim, da je rešitev samo v tem, da se prepričaš, da je s tabo vse O.K.. Ne vem, tukaj samo ugibam, ti bo kdo drug napisal kaj več.Matheu_, imaš ogromno humorja in mislim, da si pred kratkim nekomu pritrdil, ko je napisal, da svoje težave rešuje s humorjem. Poizkusi še ti. Saj vem, nekomu svetovati je lažje kot sam realizirati, pa vendar mora vsak sam najti svojo pot. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na četrtek, 12. avgust 2010 ura: 22:47 Citiraj Česa konkretno se bojiš? sej sem napisal :) Citiraj Kako naj bi to zgledalo? o tem pa raje nebi govoru :ninja: Citiraj Jaz sem si pri teh strahovih pomagala izključno s sproščanjem in avtosugestijo. Ma meni avtosugestija ne pomaga. Ker se vedno znova zasačim, ko skušam sam sebi neki podtaknit ;D Sproščanje pa pomaga. Nimam kake posebne tehnike - običajno pomaga če grem s svojo na sprehod al pa se uležem, ne delam nič; jamranje moji tud pomaga, pa Helex. ;D Me pa kot po pravilu vedno po intelektualnih obremenitvah boli glava. Ampak ne na tak način, d bi analgetik lahko pomagal, pa tudi ne migrensko, da bi me svetloba ful motla. Tišči me v sencih za pop..in to vsak dan ... zanimivo je da se to tiščanje v temenih stopnjuje z delovno učinkovitostjo. Bolj ko mi laufa, bolj me boli. Logično bi blo nasprotno. :-\ Evo, moja je ukazala, da moram dat iz sebe, pa sem dal. :P Sam ni nič boljš. A to, da daš zadeve na plano deluje z zamikom ko AD-ji? ;D Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Toja na četrtek, 12. avgust 2010 ura: 22:58 Matheu, tudi jaz imam ansiozno panično motnjo, ki se odraža na način
simptomov, ki jih ti opisuješ. Veliko ti je že Janja napisala in se podpišem pod njo in se z vsem strinjam. :clap: V zadnjem delu pa je napisala, da ti ne more svetovat glede strahov telesnih bolezni. Če boš sprejel, ti bom jaz! Poglej vsi znaki paničnih napadov se odražajo na način, da se ti pojavi razbijanje srca, temnenje pred očmi, tresenje, pekoča koža, mravljinci in vrtoglavica ter občutek izgube zavesti. Že takoj ti bom povedala, da tak panični napad traja nekje do pol ure ali manj, vendar v začetku se stopnjuje,potem pa počasi pojenja. Od tega se ne umre, čeprav je občutek obupen. ??? Jaz jih še doživljam, vendar zelo poredko, ker jih poznam in jih znam obvladat. Takrat poskušam preusmerit misli, če je možno, da je to slučajno v trgovini, se poskušam pogovarjat s prodajalko ali s kom, ki ga poznam. Napad lahko pride kjerkoli in ga začutiš, takrat se osredotoči na zelo počasno dihanje (vdih skozi nos - zadrži-izdih skozi usta),to naredi 3-5x, ne več, ker če dihaš hitro in na kratko pride do hiperventilacije in ti stanje poslabša. Zdaj pa o tem kako mi je uspelo: Verjemi mi, ko vsega tega nisem poznala, sem tudi po večkrat na teden odšla na urgenco, kjer pa je napad že pojenjal. Pomembno je, da daš skozi preglede tvojih fizičnih težav kot je pregled srca, mogoče tudi pregled pri nevrologu in zagotavljam ti, da bo vse bp. To sem storila tudi jaz, kajti nisem več mlada in sem ob takih napadih imela tudi zelo povečan krvni tlak in pulz. Zdaj , ko vem, da sem fizično dokaj zdrava, sicer imam zdravila za tlak, vendar mislim, da brez veze, kajti moj tlak je bil visok le ob napadih, se sploh več ne obremenjujem in na tak način gre stanje dosti lažje skozi. Ne bom ti lagala in rekla, da se ne ustrašim, SE, pa še dostikrat, vendar to gre mimo, ostanejo pa bolečine v mišicah, te pa potem umirim s sproščanjem in počitkom. Povem ti, da gre in zelo pomembno je, da se zaveš, da to ni fizično obolenje, to se nam dogaja v mislih in bolj , ko bomo mislili, da se nam bo napad zgodil, prej bo. Najbolje je, da ga sprejmemo, v začetku bodo pogosti, potem pa počasi postanejo vse redkejši. Naredi si preiskave tvojih fizičnih težav, da boš trdno prepričan, da je s tabo fizično vse OK in potem boš vse to lažje prenašal. Želim ti, da ti uspe, kot je mnogim tu na fotumu, vendar vedi, panični napadi so lahko pogosti, lahko je samo en in nikoli več, lahko pa se občasno še pojavijo. Še tole sem zdajle prebrala "tiščanje v prsih", to je tesnoba-rekla bi nek strah pred nečim neznanim, včasih pomaga tudi :jok: ! Tudi mene dostikrat boli glava v področju senc,vendar tudi meni ni potrebno vzet analgetikov, ker ni tako hudo, je pa vse povezano z anksioznostjo. Prav je, da si to dal ven, ne more takoj pomagat,vendar pa, ko boš prebral še ostale odgovore, se boš počutil boljše, kajti morda boš spoznal stvari, za katere nisi vedel, pa čeprav, ko te berem , vem da veliko veš in poznaš. :clap: Matheu drži se, vem, da boš obvladal! :rozicodam: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na četrtek, 12. avgust 2010 ura: 23:16 Citiraj Poglej vsi znaki paničnih napadov se odražajo na način, da se ti pojavi razbijanje srca, temnenje pred očmi, tresenje, pekoča koža, mravljinci in vrtoglavica ter občutek izgube zavesti. Že takoj ti bom povedala, da tak panični napad traja nekje do pol ure ali manj, vendar v začetku se stopnjuje,potem pa počasi pojenja. Kaj pa občutek, da izgubljaš nadzor in potenje? ...jst sem mel to dvoje plus močno razbijanje srca. Trajalo pa je dokler ni Helex primu. Sam fora je v tem, da mam to izključno preden zaspim. Citiraj Naredi si preiskave tvojih fizičnih težav, da boš trdno prepričan, da je s tabo fizično vse OK in potem boš vse to lažje prenašal. Pri pulmologu sem bil, kake pol leta nazaj in je BP. Drugo pa nevem, me niti ne skrbi. Ok, zadnje čase fokusiram tud na grlo. Me je zadnjič bolelo grlo in me je zaskrbeo ko hudič, da ni kej resnega, bognedaj rak - pa sem se počut ful bedasto v čakalnici, ker sem pršu krast dohtarci čas z tako blago težavo, pol mi je dala neke septolete, pogledala in rekla da ni rak,... da pa je mal rdeče. Doh. ;D Uglavnem skoz neki katastrofiram. Pa ni, da bi to bistveno vplivalo na vse ostalo, le v slabo voljo me spravlja. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Toja na četrtek, 12. avgust 2010 ura: 23:26 Citiraj Poglej vsi znaki paničnih napadov se odražajo na način, da se ti pojavi razbijanje srca, temnenje pred očmi, tresenje, pekoča koža, mravljinci in vrtoglavica ter občutek izgube zavesti. Že takoj ti bom povedala, da tak panični napad traja nekje do pol ure ali manj, vendar v začetku se stopnjuje,potem pa počasi pojenja. Kaj pa občutek, da izgubljaš nadzor in potenje? ...jst sem mel to dvoje plus močno razbijanje srca. Trajalo pa je dokler ni Helex primu. Sam fora je v tem, da mam to izključno preden zaspim. Citiraj Naredi si preiskave tvojih fizičnih težav, da boš trdno prepričan, da je s tabo fizično vse OK in potem boš vse to lažje prenašal. Pri pulmologu sem bil, kake pol leta nazaj in je BP. Drugo pa nevem, me niti ne skrbi. Ok, zadnje čase fokusiram tud na grlo. Me je zadnjič bolelo grlo in me je zaskrbeo ko hudič, da ni kej resnega, bognedaj rak - pa sem se počut ful bedasto v čakalnici, ker sem pršu krast dohtarci čas z tako blago težavo, pol mi je dala neke septolete, pogledala in rekla da ni rak,... da pa je mal rdeče. Doh. ;D Uglavnem skoz neki katastrofiram. Pa ni, da bi to bistveno vplivalo na vse ostalo, le v slabo voljo me spravlja. Poglej Matheu, izgubljanje nadzora je tist strah, ko imaš občutek, da se boš onesvestil. Napadi lahko pri nekaterih pridejo res samo ponoči ali pred spanjem, ker si ti je to tako zgodilo in ko vzameš helex je po določenem času ok, kar pomeni, dasi se pomiril. Prosim te ne misli, da si zelo bolan, ker nisi, poglej dokazano. Poskusi se čimmanj obremenjevat s telesnimi simptomi, dopovej si, da vsaka bolečina v telesu, pa tudi ni rak, vsak cmok v grlu je lahko 1001 stvar, lahko pa samo napad tesnobe, prišel boš tudi do hripavosti, to je vse od nervoze. Preveč se bojiš telesnih sprememb in prav je, da jih tudi pri zdravniku preveriš, ker le tako boš prišel do spoznanja, dasi telesno zdrav! Nočko! :happy: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Janja na petek, 13. avgust 2010 ura: 00:07 Matheu_, kot vidim te je že Toja oborožila z ogromno informacijami. :rozicodam:
Sproščanje pa pomaga. Nimam kake posebne tehnike - običajno pomaga če grem s svojo na sprehod al pa se uležem, ne delam nič; jamranje moji tud pomaga, pa Helex. ;D Ko mene zagrabi moja simptomatika, potem moram ukrepati, samo ležanje ali sprehod pri meni ne zaleže, ker se simptomatika še poveča. Jamranje pa mi zadevo v tistem momentu celo tako zelo poslabša, da o tem ni govora. Vse to, kar si omenil, lahko sledi šele takrat, ko je mojega napada, ki ni podoben tistim, ki jih opisujejo tukaj gor, že konec. Pa ne vem no, jaz sem neka čudna vrsta, vse moram delati po svoje in tudi zadeve, ki jih doživljam, niso tako zelo specifične kot jih opisujejo mnogi tukaj gor. Evo, moja je ukazala, da moram dat iz sebe, pa sem dal. :P Sam ni nič boljš. A to, da daš zadeve na plano deluje z zamikom ko AD-ji? ;D Jaz dam dostikrat ven iz sebe. Zaupam se nekaj ljudem, ki jih ni ravno veliko. Če mi kaj pomaga? Pomaga mi v toliko, da ne tiščim v sebi, in da vem, da me nekdo razume. Boljše pa mi zagotovo ni, boljše mi je šele takrat, ko mi uspe določene stvari, ki me ovirajo, premagati.Sam fora je v tem, da mam to izključno preden zaspim. Jaz sem se s svojo obliko napadov srečevala že pred spanjem, med spanjem, med jedjo, na morju, na smučanju... Ma, kjer češ, ni da ni... :o :sesmejem:Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na petek, 13. avgust 2010 ura: 06:19 a da bi jo pa sprejel kot del sebe, pa ni opcija?
Kaj pa občutek, da izgubljaš nadzor in potenje? ...jst sem mel to dvoje plus močno razbijanje srca. pride in tudi mine :kiselnasmeh: :A) (razbijanje srca pa jaz sprejmem kot dejstvo, da sem še "o, super, srce čutim, kar pomeni samo to, da me še ni pobral :P") Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Jagodka na petek, 13. avgust 2010 ura: 09:45 Hja, živemu se vse zgodi. :)
Citiraj Pr bipolarni mi je lažje. Ko sem naspidiran, vem da se moram ustavit, ko sem down, sem v depri, prilagodim svoje dnevne načrte. Sam ko si tesnoben, pa en morš nič. Katastrofična misel konstatno prca v ozadju in si zaradi tega skoz pomalem slabe volje Ko boš obvladal strah, bo tudi to bolj izi in predvidljivo. Navaditi se je treba in sprejeti. če zmorem jaz, zmoreš tudi ti. Meni pomaga naslednje: Brez diagnoz, ker se začnem pomilovati, kar poslabša simptome in me pripelje v depresijo. Fizično delo, ki ga opremim z glasbo in prepevanjem po trenutnem navdihu. :onaposlusa: Avtogeni trening. Zavestno zanemarjanje simptomov (moji so zelo podobni tvojim). Ponavljanje hecnih manter, da preusmerim pozornost. Praktično: deklamiranje in prepevanje otroških pesmi (Župančič, Pavček, Čuk se je oženil, Lisička je prav...) in slovenskih komadov (Mlakar, Uršič, Domicelj, Lovšin...). To delam tako, da si čimbolj živo predstavljam pube, ki sedijo v livarni in štrajkajo, Cicibana, ki ga je pičila čebela in ima bunko, srbi ga.... s čimbolj nazornimi podrobnostmi, obleka, pokrajina, okolica, občutek..... :sesmejem: Nasprotna namera je primerna metoda za terapijo posameznika pri tesnobnih in prisilnih nevrozah. Gre za to, da bi spodnesli začaran krožni proces pričakovane bojazni in nastopnega simptoma, in sicer s tem, da si s strahom pričakovani predmet bojazni paradoksalno sami želimo priklicati, kar blokira pričakovano bojazen in s tem krči simptom. To pomeni, da pacienta spodbujamo, naj dela ali si želi, da bi se zgodilo ravno tisto, česar se boji. Pomagamo si lahko s humorjem, kjer se pacient nauči smejati lastnim bojaznim in prisilam. Zdravilni učinek nasprotne namere je v tem, da se okrepi človekova zmožnost za odmik od sebe - samo-odtrgovanje. Iz Franklove logoterapije. Meni deluje na javnih krajih. Ko sem se naučila je 100%. Stiskajoč glavobol v sencih odpravljam s kitajsko mastjo, tisto sveže, po mentolu dišečo žavbo. Ne odpravi vedno, me pa zelo osveži. Kontraindikacije so občasni mozolji. >:( Citiraj Evo, moja je ukazala, da moram dat iz sebe, pa sem dal. Podpora in razumevanje najbližjih in najljubših je neprecenljiva.En zabaven, duhovit, prizemljen tip na enem forumu, Matheu_ al kaj, je enkrat napisal, da se je v slabih dneh obesil na nekaj minut dobrega počutja dnevno. Poskusi. Po moje bo šlo. :) Drži se. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Amelie na petek, 13. avgust 2010 ura: 10:37 Jagodka :oki:
Fizično delo, ki ga opremim z glasbo in prepevanjem po trenutnem navdihu. :onaposlusa: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na petek, 13. avgust 2010 ura: 11:40 Citiraj Poglej Matheu, izgubljanje nadzora je tist strah, ko imaš občutek, da se boš onesvestil. Ja nekako to, da bom padel v nezavest al pa fasal epiletpični al pa meni že znano akutno fazo manije, raka žrelne votline. Pa nimam nobenih simptomov, edin simptom je, da me je strah da jih bom dobil. :) Vse to po mojih opažanjih poteka vzporedno z izgube nekega bazičnega občutka varnosti. Ful težko opisat. Citiraj Jamranje pa mi zadevo v tistem momentu celo tako zelo poslabša Ma to je najboljše. Verjetno zato, ker redko ostanem resen, ko začnem jamrat in na kocnu mi je že vse funny. Sam jamranje ni smiljenje samemu sebi (tega ne počnem). Jamranje je, da svoji dragi pokažeš, kje vse te boli ;D Citiraj Jaz sem se s svojo obliko napadov srečevala že pred spanjem, med spanjem, med jedjo, na morju, na smučanju... Ma, kjer češ, ni da ni. hm. No jst ko delam oz. sem zaposlen z biločem, je ok. Bilokaj mi pobere itak 100% dneva, razen tik pred spanjem in zgodaj zjutraj, ko nisem še čisto zbujen. In ravno zjutraj in zvečer katastrofiram. Če me zagrabi zjutraj ni kul, ker me pol cel dan prca. Zvečer je malo bolje, ker do naslendjega dne že pozabim. Mam pa včasih srečo in fašem zvečer in pol še zjutraj v opomin. Ljubim take dneve ;D Citiraj a da bi jo pa sprejel kot del sebe, pa ni opcija? ma sej sem sprejel. Sam bi vseeno rad ublažil. Ker preprosto ni kul bit zaskrbljen, še posebej, če nimaš objektivnih razlogov za to. Citiraj Hja, živemu se vse zgodi. Smiley no kidding :) Citiraj Ponavljanje hecnih manter, da preusmerim pozornost. Praktično: deklamiranje in prepevanje otroških pesmi (Župančič, Pavček, Čuk se je oženil, Lisička je prav...) in slovenskih komadov (Mlakar, Uršič, Domicelj, Lovšin...). To delam tako, da si čimbolj živo predstavljam pube, ki sedijo v livarni in štrajkajo, Cicibana, ki ga je pičila čebela in ima bunko, srbi ga.... s čimbolj nazornimi podrobnostmi, obleka, pokrajina, okolica, občutek..... sesmejem no sej to že delam. Vsak večer pred spanjem gledam butast sitcom, ki naredi prijetno praznino v glavi. Prazna glava je mega. Folk ti jo polni cel dan. In če maš zvečer kam downloadat, si zmagal v življenju. :) Citiraj Stiskajoč glavobol v sencih odpravljam s kitajsko mastjo, tisto sveže, po mentolu dišečo žavbo. Ne odpravi vedno, me pa zelo osveži. Jagoda, meni vsi po vrsti govorijo da ma to neko vezo z dioptirjo, pri čemer je moja enaka že deset let. Šele tanova hohtarca je začela sumit tesnobo. Kar se mi zdi logično, ker je edina stvar ki pomaga proti tej vrsti glavobola Helex. Ja poznam kitajsko mast. Tudi jo mam cel lonček pri roki. Hvala za nasvet. Bom probal. Citiraj Evo, meni tudi to pomaga. Npr. da neseš smeti, pomiješ posodo, zglancaš štedilnik, pa bo. Smiley ;D Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Toja na petek, 13. avgust 2010 ura: 12:13 Matheu_ :rozicodam:
Postavila ti bom eno vprašanje in sicer: "Ali mogoče ti veliko bereš zdravniške knjige, kjer so postavljene razne diagnoze" Če to počneš, ti svetujem, da jih nehaš! Poglej, jaz sem imela doma knjigo "Zdravstveni vodnik" in vedno pogledala noter, če me je kje malo zabolelo. Seveda točno na straneh, kjer so narisane sheme, vsaka bolečina me je pripeljala do diagnoze " RAK". :sesmejem: A, veš kje je pristala knjiga, v smeteh! :zardevam: Od takrat, nikdar več ne gledam teh stvari in kadar je res zelo hudo, raje grem do zdravnika in se tam prepričam, samo to je vedno redkeje, morda 1x na leto ali pa še to ne, ker sem spoznala, da mi te simptome povzroča samo branje takih knjig. Še tale nasvet, ko bereš forum, tu so napisane razne stvari, povzami samo tisto, kjer se najdeš, ostalo pa preberi in si ne dovoli, da te prestraši in pobere energijo. Lepo bodi in drži se! :rozicodam: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: abcd na petek, 13. avgust 2010 ura: 16:37 Dobrodošel med nami. :jok: Tudi jaz imam podobne težave kot ti: POTENJE, DIAGNOSTICIRANJE, CMOK V GRLU, SLABŠI VID, ODPOVEJO MI ROKE, NOGE, POŽIRANJE, pa še kaj bi se našlo... Sedaj se ne ustrašim več toliko, še vedno pa se sprašujem , le kaj bi to bilo, da ni MS ali tumor v glavi ali ... Delajmo na temu; s pozitivizmom, po katremukoli postopku, da bomo boljši, ker je življenje tako lepo!! Matheu :sunny: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Toja na petek, 13. avgust 2010 ura: 19:28 abcd :clap:
Zelo lepo si napisal in vse to sem doživljala tudi sama, ni še dolgo od tega, zdaj pa sem pogumna in znam lepo vse to premagat. Ne želim nikomur vlivati lažnega upanja, da to mine popolnoma, se pa da zelo omilit, pridejo pa še padci, ki me vržejo, vendar pa tudi za tem posije :sunny:, pa sem spet na konju. Tako kot si napisal, delajmo s pozitivizmom, da bomo boljši, ker je življenje tako lepo! :clap: :clap: :clap: ps: Sem prebrala tvoj prvi post, v katerem si opisal tvoj boj s težavami in uspeh, ki si ga doživel v enem letu. Bodi prijazen, daj prosim malo bolj opiši kako je to zgledalo v praksi, saj boš s tem veliko pomagal meni in vsem nam na tem forumu. Pozitivne izkušnje in SREČNI konci so za vse nas dobrodošli in nas navdajajo z upanjem! Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Jagodka na sobota, 14. avgust 2010 ura: 08:07 Citiraj Bilokaj mi pobere itak 100% dneva, razen tik pred spanjem in zgodaj zjutraj, ko nisem še čisto zbujen. In ravno zjutraj in zvečer katastrofiram. Če me zagrabi zjutraj ni kul, ker me pol cel dan prca. Zvečer je malo bolje, ker do naslendjega dne že pozabim. Moji najbolj nadležni simptomi so (bili) vrtoglavica, slabost, podobna nosečniški, hitro bitje srca in občutek, da se mi bo samo stemnilo. Točno, kot opisuješ, ko je telo sproščeno, je udarilo. Nadležno je zjutraj, pred novim dnevom. Pri meni zaleže, da vstanem takoj, ko se zbudim. V desetih minutah gibanja se mi stanje večinoma poleže. Če sem se v paniki zbujala ponoči, sem se tudi dvignila, celo vstala. Simptome lažje obvladujem v vertikali, v budnosti, daje mi občutek, da imam kontorlo nad sabo ;D Citiraj Vse to po mojih opažanjih poteka vzporedno z izgube nekega bazičnega občutka varnosti. Ful težko opisat. Najbrž so to izkušnje vseh, ki se s tem spopadamo. Odlična iztočnica za seanso s psihiatrinjo. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: ljubica na sobota, 14. avgust 2010 ura: 09:30 Matheu__, ja ta bazični občutek varnosti se začne podirat, ko te zgrabi panika. Grozno za občutit. Ampak - mene naprimer vedno zanima, kam potem izgine ta občutek. Ker vedno, ampak vedno do sedaj (!) se je potem vrnil blagodejni občutek varnosti.
Nimam bolj pametnega nasveta zate, kot to, da preveriš pri sebi, v katerih situacijah se ti dogajajo. Ker pri meni jih naprimer sproža to, da od sebe zahtevam preveč, tudi energijo trošim in se ne poslušam. Ker telo je pametno in nam pove, kar želimo pred seboj skriti! Drži se! Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na nedelja, 15. avgust 2010 ura: 20:17 Citiraj "Ali mogoče ti veliko bereš zdravniške knjige, kjer so postavljene razne diagnoze" Ma ti moram rečt, da niti ne. Ko sem zbolel za bipolarno sem se precej poučil. Ampak samo o tem. Sem premal motiviran, da bi se šel ljubiteljsko samodiagnosticiranje vsevprek. Bi pa dal roko v ogenj da sem bipolaren :P Housa pa tudi gledam, ja ;D Citiraj Dobrodošel med nami. Tudi jaz imam podobne težave kot ti: POTENJE, DIAGNOSTICIRANJE, CMOK V GRLU, SLABŠI VID, ODPOVEJO MI ROKE, NOGE, POŽIRANJE, pa še kaj bi se našlo... no razen potenja, drugih zadev k si jih ti naštel nimam. Hvala za dobrodolšlico ;D Citiraj Nimam bolj pametnega nasveta zate, kot to, da preveriš pri sebi, v katerih situacijah se ti dogajajo. Ker pri meni jih naprimer sproža to, da od sebe zahtevam preveč, tudi energijo trošim in se ne poslušam. Točno ljubica, to se zgodi vedno, ko je dosti dela in imam malo časa zase... in zgleda da ne predelam pravočasno dnevnih težav; to se nabira in pol se zgleda sprošča somatsko... Citiraj Pri meni zaleže, da vstanem takoj, ko se zbudim. V desetih minutah gibanja se mi stanje večinoma poleže. No jst tud vstanem takoj ko se zbudim, sam zarad AP-ja (ki ga mam za BP), pridem k sebi šele čez kako uro in tisti čas, ko se spravljam k sebi je kritičen... Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: ljubica na nedelja, 15. avgust 2010 ura: 20:48 Matheu__, drugače je Helex blagodejen, ampak istočasno tudi nekaj v svojem ravnanju spremenim in je potem dvojni učinek. Najslabše pa je delovati z istim tempom, trmasto vztrajati, pa jemati Helex in podobno. Tisto ni dobra rešitev.
Kako ti gre danes? Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na ponedeljek, 16. avgust 2010 ura: 16:10 Škatlo Helexa 0,25 mam za kake pol leta. Jemljem ga pa izključno zvečer, ker ob teh svojih epizodicah ne morem zaspat.
Citiraj Kako ti gre danes? Danes in včeri je blo ok. Čez vikend sem aktivno zabušaval, danes pa delam bolj ali manj. Tako da ni panike ;D Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: ljubica na ponedeljek, 16. avgust 2010 ura: 19:50 Lepo!! :oki: :pomezik:
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: moonica na torek, 17. avgust 2010 ura: 13:40 še ena, ki čist razume kaj 'ti dogaja' ...
sej ste si že velik napisali ... hotela sem samo rečt, da je res najboljše takrat se s čim zamotit, jaz sem v tahujšem obdobju tud otroške križanke reševala, ostalo je blo pretežko, v tisti nervozi sem lahko samo take zadeve, da sem vidla narisano kolo in sem vpisala kolo itd. ... to prav med hudo, hudo tesnobo, recimo takoj po napadu ali pač vmesni čas ... kasneje kak sudoku ... pa risanje mi je pomagalo, to sem kar tako začela, razne vzorčke in kasneje barvanje manjših delčkov, da sem rabla bit natančna ... sicer pa, ti nimaš preko celega dne napadov panike in stalne tesnobe ... ma lahko bo komu drugemu prišlo prav, če zasledi tole ... mi je pa logično, da se ti to pojavlja zjutraj ali zvečer ... ker zvečer se človek sprosti, telo se nekak umiri in pol butne to ven ... zjutraj si pa spočit in in tud pride na plano ... je blo pri meni tud tako (+ preko dneva) ... in vem kako je, ko začutiš enkrat to tesnobo in kaj vem katere vse simptome, pride kar automatsko zraven kakšna misel o bolezni, pa ni treba, da se pol s tem dejansko ukvarjaš al rataš nek hipohonder, ma to so take 'btw' misli ... da se mi bo odkegljalo je tud mene ful matralo, ta strah, ta misel ... in bolj ko hočeš ne razmišljat o tem, bolj razmišljaš ... itak ... zato je najboljše se s čim okupirat, ma ne pa tako, da preko celega dne ful, ful delaš, ker pol si preveč izčrpan in je tesnoba zvečer še hujša, ker se nekak vse kopiči če bi bla pa tesnoba lahko vzrok 'česa tretjega', da je kaj za predelat, pa je dobro s terapevtko 'mal pobrskat po preteklosti', ker če razrešiš pri sebi, v primeru, da te kaj (podzavestno) matra, je pol dolgoročno izboljšanje ... pa to (in še marsikaj) itak veš :) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Gigli na četrtek, 19. avgust 2010 ura: 09:31 Moonica, prav imaš!
Drugače je tudi pri meni najhuje zjutraj - sicer paničnih napadov nimam več (zadnji je bil več let nazaj), se mi je pa to razvleklo na konstantno anksioznost, ki seveda variira na intenzivnosti. Včasih je skorajda ni, je minimalna..kakšno obdobje pa močnejša..kakšen dan pa pride tak, da je res močna skupaj s tesnobo. Zjutraj ko se zbudim pa se "razleze" po celem telesu in potem če prižgem še cigareto...uff :seznojim:..čez dan pa se počasi umirja. Mam pa čist eno tako malo smešno vprašanje.. vrjetno alkohol slabo vpliva na anksio naslednji dan ne? Jaz sicer včasih spijem 1 veliko ali pa mogoče 2 mala piva, kar ni veliko..pa se mi vseeno pozna. Je možno? lp, gigli Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na četrtek, 19. avgust 2010 ura: 12:31 Citiraj in vem kako je, ko začutiš enkrat to tesnobo in kaj vem katere vse simptome, pride kar automatsko zraven kakšna misel o bolezni, pa ni treba, da se pol s tem dejansko ukvarjaš al rataš nek hipohonder, ma to so take 'btw' misli ... Točno ja, to je vse tko na btw, ampak teh "btw" misli se nabere in pol izbruhne kot hud nekotroliran šit. Citiraj da se mi bo odkegljalo je tud mene ful matralo, ta strah, ta misel ... in bolj ko hočeš ne razmišljat o tem, bolj razmišljaš ... itak ... zato je najboljše se s čim okupirat, ma ne pa tako Mene ponavadi zagrabi, če mam ful stvari v glavi in mam filing da me bojo povozile. Odkar si pišem je bolje - ker pol čim zapišem vem da loh pozabim. Citiraj e bi bla pa tesnoba lahko vzrok 'česa tretjega', da je kaj za predelat, pa je dobro s terapevtko 'mal pobrskat po preteklosti', ker če razrešiš pri sebi, v primeru, da te kaj (podzavestno) matra, je pol dolgoročno izboljšanje ... pa to (in še marsikaj) itak veš Smiley Vzroke za te strahove pa poznam, sam to da veš nič ne pomaga. Zadeve načeloma predelujem sproti, ampak včasih se pač ne da, ker ni časa. Citiraj vrjetno alkohol slabo vpliva na anksio naslednji dan ne? Jaz sicer včasih spijem 1 veliko ali pa mogoče 2 mala piva, kar ni veliko..pa se mi vseeno pozna. Je možno? Težko rečem, mene alkohol v majhnih dozah (mala piva, dve) umirja in razbremenjuje. Ful nažgan pa nisem bil že dolgo časa, pa tud ne mislim probat zarad zdravil ki jih jemljem za manično depresijo. Hvala za odgovore Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Gigli na petek, 20. avgust 2010 ura: 08:50 Pozdravljen, :rozicodam:
Kako si? p.s. ja ja sej mene tut tisti večer sprosti, naslednji dan sem pa na "trnih" :o. lep petek vsem. gigli Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: moonica na petek, 20. avgust 2010 ura: 11:09 Mene ponavadi zagrabi, če mam ful stvari v glavi in mam filing da me bojo povozile. Odkar si pišem je bolje - ker pol čim zapišem vem da loh pozabim. :oki: enako jaz Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Gigli na petek, 20. avgust 2010 ura: 11:45 ja tudi jaz :oki:.. takrat, ko imam občutek, da me bodo preplavile - :o, da se mi bo kr snel..pa pomaga tut, če jih naglas povem..pa napišem.
lp, gigli Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: moonica na petek, 20. avgust 2010 ura: 13:39 ne vem, če je matheu_ govoril o zapisovanju misli ... jaz sem razumela, da govori o opravkih in takih stvareh ... meni pomaga, da si to zapišem, kaj moram naredit, kdaj imam kaj ... potem vem, da imam na papirju, ne rabim stalno skrbet, da kaj pozabim
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Gigli na petek, 20. avgust 2010 ura: 14:06 moonica... :sesmejem: :sesmejem:, ja sem dojela ko sem sla bolj natančno brat..
lp :rozicodam: gigli Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 01. september 2010 ura: 11:25 Evo včeri ponoči je bil spet totalen šit. Ma sem se vzdržal in nisem vzel Helexa in sem rajši zbudil mojo. Tako je blo: Gledam Arrested development in me je ful zanimalo kaj se bo zgodilo in sem pogledal ene 5 epizod naenkrat. Pretiraval itak.
Do ene točke me ti sitcomi pred spanjem umirijo in izpraznijo - vsaj tako si rad mislim - pol me pa začnejo prevzemat in mi preveč okupirajo misli. No in pol ratam končno zaspan (z mal pomoči mojga obuičajnega koktejla medikamentov), ampak kar vztrajam z buljenjem v ekran. In na koncu se zasačim, kako že skor v polsnu in z enim očesom odprtim gledam šit in se odločim da je to to za danes. Zaprem laptopa in poskušam zaspat. Nakar me začnejo - spet v polsnu - bombandirat dogodki preteklega dne v kombinaciji z dogodki iz nanizanke; vse skupi ni melo nobenga smisla. Kar je pomojem normalno. Ni pa normalno, da se tega zavedaš. Ko zdrkneš v spanje naj bi se ti zavest odklopla. In ker se mi ni, je blo kot da bi opazoval lasten nesmiselen kaos podzavesti in me je začela grabt panika. Kar je vse skupi še poslabšalo. Popolnoma sem se zbudil, pulz mi je nabilo in potit sem se začel. Pa prižgal sem luč, ker če je tema, mam filing da bom glihkar začel halucinirat in fasu diagnozo rezistentne shizofrenije. :o In vsakič je drug film: Zadnjič sem se glih tako prestrašil v polsnu in se na hitro zbudil in pol ene 20 sekund nisem vedu, ne kdo sem, ne kje sem ne nič. Kot da bi mel amnezijo. Vsaka sekunda ko sem krčevito iskal svojo identiteto se mi je ful vlekla... horror totalen. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Janja na sreda, 01. september 2010 ura: 13:39 Matheu_! :)
Ne vem, kaj naj ti napišem. Ali si glede teh občutkov že kaj govoril s tvojo novo psihiatrinjo ali je vse tole precej sveže? Tudi sama trenutno nisem v najboljši koži. Se soočam z eno zadevo, ki mi ni najbolj prijetna. :o Včasih je življenje resnično dr**asto, ampak gremo dalje. 8) Se zavedam, da tako razmišljam danes, mogoče, vsaj upam, bom jutri že drugače. Drži se in upam, da se bo našel kdo s kakšnim konkretnim nasvetom, jaz ga namreč nimam. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Toja na sreda, 01. september 2010 ura: 14:25 Matheu :seznojim:
O konkretnem primeru, ti ne morem svetovat, ti pa lahko povem, da tudi sama zapadem v globoke sanje, ki vsebuje dogodke prejšnjih dni v katerih sem glavni akter. Hvala bogu, ne doživljam paničnih napadov. Razlaga zakaj ne, ker nikoli ne gledam težkih filmov, raje pogledam kakšno humoristično stvar in takoj, ko čutim, da se mi začnejo oči zapirat, ugasnem TV in zaspim. Sicer ne poznam kaj si ti gledal, vendar vem pa sigurno, da si preveč, da si želel na vso silo videt konec, to ti ne svetujem, ker organizem rabi počitek in če tega ni, potem odreagira na ta način. :A) Ne vem, mogoče sem si tole tvoje stanje razlagala čisto narobe, verjetno pa je še kje kdo, ki ti bo napisal kaj več o tem. Verjamem pa ti, da vse to ni prijetno niti podnevi, kaj šele ponoči! ??? Mogoče poskusiš malo spremeniti tvoj filmski repertoar! :oki: Lp T Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Jagodka na sreda, 01. september 2010 ura: 21:12 Kaj pa, če je s koktejlčkom kaj narobe?
Moji cimri se je to dogajalo, no nekaj podobnega, so bile že kar take napol zavestne blodnje, to jo je potem gnalo v tesnobo. So rekli dohtarji, da je od zdravil in so ji potem menjali. Pa ne znem razložit katera zdravila, je imela poln lonček kuglic. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Amelie na četrtek, 02. september 2010 ura: 09:00 Jagodka, to je to. Shit je, če si na isti kombinaciji zdravil že tako dolgo, da ti vsaka minimalna sprememba povzroča hud strah in tesnobo, ker si navajen se maksimalno samoanalizirat, vsako pikico spremembe v telesnem in psihičnem počutju 24/7. Jaz mislim, da mora najprej spucati ta strah in se šele potem lotiti zdravil. Prvi korak je težji del naloge...
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: majč na sobota, 04. september 2010 ura: 18:16 huh, očitno nas je kar nekaj, ki mamo s pretežno bipolarno še kake druge kombinerane težave občasno. vprašanje je, se mi zdi, če je ta strah nekej kar je občasno, ker pomoje nas je vse, ki smo nekaj hudega doživeli kdaj mal strah, da bi se ponovilo. Če pa ta strah presega mejo obvladljivega, ko naj bi se bil še sposoben sam pomirit s preusmerjanjem misli in že meji na paniko, ki ti uide iz rok in dobi velike razsežnosti, pol je treba pogruntat, kako si pomagat.
Sama sem ugotovila, da sem kdaj tesnobna, ko me zdeprimera ob prehodih letnega časa polet-jesen. pa še kdaj vmes med letom. ampak s to tesnobo heandlam nekak. matheu, razumela sem, da obstaja neka metoda čustvenega sproščanja EFT (sem že nekje prebrala mal o tem pa tudi razumela, da ma folk z ankso dobre izkušnje z uporabo te metode, ki pa se jo je potrebno naučit). Meni je tudi klinična psihologinja na csd Domžale predlagala slednjo, da se jo naučim, če se bom odločila za nosečnost in bom brez zdravil. Sama posega malce v medicinski foh s svojo specializacijo pa tud njen mož je medicinc, tko da sem gotova, da kakega new age bull krepa, ki po možnosti ne deluje, ne prodaja. tud sama je šla na ta tečaj in jaz bom šla tud takoj ko se enkrat zaposlim in začnem služit denar. razmisli in razišči mal po netu. Sama mam pa drgač v kombinaciji z bipolarno naravo svoje motnje še neko hudo težavo, ki bi rekla, da je srčne narave, ampak jo danes mnogi že prepoznavajo pod imenom relationship compulzive disorder. Ful se trudim, vse živo sem že dala čez, da bi si pomagala. na momente sem že upala in verjela, da je končno mimo, pa me je spet tako močno zagrablo in stisnilo, da sem komaj dihala pa ne v smislu, da bi me dušilo, ampak tko močno se mi "uleže na srce". V meni se porodijo občutki in z njimi nekako povezane misli in predvsem čustva do nekoga, ki ne dajo miru. Ko res komaj še zdržim vse to se scmeram, nekaj zmolim za tega človeka in potem mam za nekaj časa mir. Vtisi me ne spustijo. in seveda slednje povzroča močan konflikt lojalnosti. tko da sem že pomislila, da bom v primeru, da mi to rundo ne znese in ne bom znala zadev spremenit pravočasno, da preprosto ne bom zmogla odnosa, kjer se mi to ne bi dogajalo. dajem si tu še mal časa, ampak če zadev ne bom uspela uredit v dogledno primernem času, se tako tesnih odnosov z osebami nasprotnega spola pač ne bom več šla, ker ne morem živet s tem, da se mi to dogaja, saj resnično želim bit v partnerstvu maximalno iskrena in predana. To pa me ubija. no vidiš, ti tu med anksiozneži, sama pa se selim tja med obsesivno kompulzivne zadeve. ne vem, če ni tebi boljše. maja Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na torek, 07. september 2010 ura: 15:15 Citiraj Ali si glede teh občutkov že kaj govoril s tvojo novo psihiatrinjo ali je vse tole precej sveže? Sem govoril. Na podlagi tega mi je tudi predlagala anksiozno motnjo. Citiraj Sicer ne poznam kaj si ti gledal, vendar vem pa sigurno, da si preveč, da si želel na vso silo videt konec, to ti ne svetujem, ker organizem rabi počitek in če tega ni, potem odreagira na ta način. pomisli Ja izgleda, da je res tako. Čim pretiravam v kakšni stvari, pa naj bo to delo, buljenje v TV, bilokaj, se mi to dogaja. Citiraj Kaj pa, če je s koktejlčkom kaj narobe? Your guess is as good as mine. :) Se mi pa zdi, da imam zdej ko je padla temperatura manj "rakavih" obolenj in me nasploh manj (ali nič) duši čez dan. Glede koktejlčka na lastno roko jemljem že dva dni pol manj AD-ja. In razen odsotnosti vročice (dejansko mam skoz vročino na spodnji meji na Paroxatu) in glavobola je vse kot je blo prej. Dva plusa nobenga minusa. Citiraj Sama mam pa drgač v kombinaciji z bipolarno naravo svoje motnje še neko hudo težavo, ki bi rekla, da je srčne narave, ampak jo danes mnogi že prepoznavajo pod imenom relationship compulzive disorder. temu se že dolgo reče čustvena inkontinenca. :) Včeri spet ni šlo zapsat. In sem spokušal na vse načine, sam da nebi vzel Helexa. Čez dan je bilo vse ok, kot ponavadi. Pol ko sem že skoraj spal se je začelo. Hitro bitje srca, potenje in cel paket. BZ Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: ljubica na torek, 07. september 2010 ura: 19:05 Matheu_, taki anksioznosti kot jo poznamo pod to besedno preobleko, so včasih rekli "slabi živci". Pa sploh ni bila napačna diagnoza, samo nekam čudno ime ima. Ampak - na nek način je treba te "slabe živce" pozdravit oziroma umirit. Ker več časa kot traja ta večerno-nočna panika, manj energije imaš. Čeprav je res, da prvič pomaga topla kopel, sončki, sprehodki, tra-la-la.....ko se ti pa nagrmadi, pa vse to ne pomaga več. Kaj pravi psihiatrinja?
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: majč na petek, 10. september 2010 ura: 11:08 A ni anksioznost prevedeno TESNOBA, ki pa se lahko stopnjuje do panike?
kaki slabi živci. tisto so druge težave z gabanergičnim sistemom, če se prav spomnim razlag moje sestre, ko je študerala te predmete (farmacevtka). dokler tuki praskamo z antidepresivi pa z anksiolitiki, pomoje ne mormo govort o "slabih živcih". Vsak nerazgledan človek z duševno motnjo, ko ne ve, kaj se z njimi dogaja pravi: sem bolan na živcih. c'mon. to je bil trend izrazoslovja generacij pred nami. ni tako? maja Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: ljubica na petek, 10. september 2010 ura: 15:17 ja, malč, sej pravim, da je to izraz preteklosti.....živci so lahko pač okvarjeni v nevrološkem smislu, ne pa duševnem. Primerjavo sem dala, ker v času tesnobe in panike živci res delajo s polno paro...Ampak ne v smislu okvare, ampak "si imajo pač veliko povedat", ne?
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: majč na petek, 10. september 2010 ura: 16:42 dobro zdaj razumem, kaj si imela v mislih. ;)
maja Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: ljubica na petek, 10. september 2010 ura: 16:54 :oki:
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na petek, 10. september 2010 ura: 20:53 :)
Zdi se tudi, da mnogo preveč folka s zgolj slabimi živci faše razne bedaste diagnoze kot recimo relationship compulsive disorder in moja najljubša ciklotimna motnja z majhno amplitudo ;D moja nova psihiatrinja me je poslala na vse možne preglede glave (EEG, CT, pa še neki) in k nevrologu zaradi problema vročice in glavobolov. Pa še dvignila mi je AD-je. Seveda jo pri zadnjem nisem upošteval, ker mam ravno AD-je na sumu za moje probleme. In sem si jih še dodatno znižal. In ugotovim, da nimam več - prej vsakodnevnih - glavobolov, pa tudi vročine ne. Še več: Zebe me! :) Pa niti nisem posebno depresiven zaradi odtegnitve. Ubistvu mi gre odkar sem razpolovil paroxat kar dobro :happy: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: ljubica na sobota, 11. september 2010 ura: 07:23 Ah, Matheu_, vidim, da se je teta psihiatrinja zavzela zate in to se mi zdi v redu.
Pomaga ti in te posluša, seveda pa v tvojem telesu ne biva nihče drug kot ti sam, kajne? Srečno! Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Gigli na sobota, 11. september 2010 ura: 08:20 meni se ni zdela ROCD čisto nič bedasta diagnoza. Zelo sem trpela in še imam težave. Po tvojem sem pač "čustveno inkontinentna". Tudi prav.
Nobeno duševno stanje/bolezen/motnja ni bedasto. Najlažje je komentirati nekaj o čemer pojma nimaš. LP, gigli Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: majč na sobota, 11. september 2010 ura: 09:45 meni se ni zdela ROCD čisto nič bedasta diagnoza. Zelo sem trpela in še imam težave. Po tvojem sem pač "čustveno inkontinentna". Tudi prav. Nobeno duševno stanje/bolezen/motnja ni bedasto. Najlažje je komentirati nekaj o čemer pojma nimaš. LP, gigli tudi sama se pod tole podpišem. sej ni istveno a diagnoza obstaja ali ne, to je problem in to je lahko motnja, to je nekaj, kar se začne dogajat neodvisno od volje posameznika, nasprotno, pogosto se dogaja kontra tej volji, pridejo močni občutki, ki za sabo potegnejo določene misli in ko se zaveš, da te je spet potegnilo vase, trpiš in se hočeš zadeve losat, ampak zlepa ne mine, drži te, dokler te ne izpusti samo od sebe in takrat pridejo moralni mački, četudi nisi ničesar storil namerno. Zadeva je lahko tako močna, da začneš obupovat sam nad sabo. In nihče si ne želi, da se to z njim dogaja. V bistvu tu gre za motnjo pa če mamo zanjo dg ali ne. Bolj bistveno je vprašanje, če imamo ustrezne recepte o tem, kaj bi lahko pri tem ali proti temu pomagalo. To je bolj bistveno. katere dejavnosti npr. in ja zadeva je ravno toliko smiselna oz. nesmiselna kot anksioznost, ki je prav tako brez razloga, enostavno zgodi se. Tako jaz vidim. maja Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sobota, 11. september 2010 ura: 11:48 Citiraj Ah, Matheu_, vidim, da se je teta psihiatrinja zavzela zate in to se mi zdi v redu. Ma meni tudi. Citiraj Nobeno duševno stanje/bolezen/motnja ni bedasto. Sej nisem govoru o dejanskem trpljenju posameznika. Govoru sem o diagnozi. Diagnozo si pa en zmisli, izda nekaj člankov na to temo, odbor novo "bolezen/motnjo" potrdi, končni uporabnik jo faše in farmacevtska industrija zasluži. Tak je običajno proces. In teh "poceni" diagnoz je že tolko, da bi loh reku da ima psihiatrična stroka skoraj večjo pokritost kot simobil. Za vsazga neki, ne? Ubistvu je to edina stroka, ki ti lahko neki najde že na podlagi tega da si obiskal psihiatra :) (po logiki, če si tam, s tabo že mora bit neki narobe :) ) In delnice Krke rastejo, ko vse drugo propada. :) Citiraj , to je problem in to je lahko motnja, to je nekaj, kar se začne dogajat neodvisno od volje posameznika, nasprotno, pogosto se dogaja kontra tej volji, pridejo močni občutki, ki za sabo potegnejo določene misli in ko se zaveš, da te je spet potegnilo vase, trpiš in se hočeš zadeve losat, ampak zlepa ne mine, drži te, dokler te ne izpusti samo od sebe in takrat pridejo moralni mački, četudi nisi ničesar storil namerno. Verjetno res ne razumem teh zadev. Lahko pa poskusim: Ko sem bil mlajši, mi je v družbi marsikaj ušlo (besede al pa dejanja) - včasih kaj takega zaradi česar mi je bilo pol nerodno ali pa kaj takega, da sem koga drugega spravil v zadrego. In sem se večkrat počutil slabo zarad tega. Ampak z leti sem vedno bolj opazoval in bil vsakič bolj spreten pri filtriranju, kaj je primerno kaj pa ni. Večkrat zelo zavestno, z leti pa vedno bolj avtomatično. Temu se reče samokontrola. In zdi se, da - govorim zase - je z neko zrelostjo, izkušnjami in postopnim čiščenjem podstrešja vedno manj zadev, ki se začnejo dogajat neodvisno od volje posameznika Lahko bi pa na drugi strani rekel: mam motnjo, stvari se dogajajo onstran moje volje in se s tem postavil v trpni položaj in se nehal učit. Včasih "bodi, kar si" in "sprejmi se, kakršen si" ni ok, ker si potem zapremo pot do napredovanja. :) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Janja na sobota, 11. september 2010 ura: 15:56 Gigli in Majč! :rozicodam:
Želim vama, da vama uspe premagati motnjo, in sicer sami ali s strokovno pomočjo. To niti ni važno na kakšen način. Verjetno res ne razumem teh zadev. Se mi zdi, da jih res ne razumeš.Jaz tudi te motnje ne poznam, ampak sem prebrala Gigline zapise na to temo in se mi zdi, da zadeva res ni tako zelo enostavna. Kaj hočem s tem povedati? Da vsaka motnja, ki kakorkoli ovira naše normalno življenje, je motnja. In potrebno je nekaj narediti. Najbolje je, da jo začnemo sami odpravljati, če to seveda zmoremo. Če pa po večletnih neuspelih poizkusih, ni nikakršnih rezultatov, potem je najbrž res smiselno, da si poiščemo strokovno pomoč. In tudi jaz nisem zagovornica predpisovanja raznoraznih zdravil kar vsevprek, ampak včasih ne gre drugače. Samo za informacijo: jaz konzumiram bolj malo zdravil. V domači lekarni imam samo Lekadol in čisto nič drugega, pa še to ga imam zadnji dve leti, prej je bila domača lekarna prazna. Jaz tudi recimo ne poznam vsiljivih misli v okviru OKM-ja, pa to še ne pomeni, da to ne obstaja. Še kako obstaja in kar prebiram, je zadeva zelo boleča. Lahko bi pa na drugi strani rekel: mam motnjo, stvari se dogajajo onstran moje volje in se s tem postavil v trpni položaj in se nehal učit. Včasih "bodi, kar si" in "sprejmi se, kakršen si" ni ok, ker si potem zapremo pot do napredovanja. :) S tem se pa absolutno strinjam. :oki:Nikoli si ne smemo zapirati poti napredovanja v smislu, da nečesa ne zmoremo, ker imamo motnjo. Je pa res, da če nekaj neštetokrat poizkusimo in zadeva ne funkcionira, potem je smiselno po določenem času odnehati, ker očitno je nek vzrok ali razlog za to, da nam nekaj ne uspeva. Nisem pa imela občutka, da bi se Gigli ali Majč zgovarjali na to motnjo, jaz sem imela bolj občutek, da sta o tem spregovorili. Matheu_, imej se fajn! Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na nedelja, 12. september 2010 ura: 10:01 Citiraj Je pa res, da če nekaj neštetokrat poizkusimo in zadeva ne funkcionira, potem je smiselno po določenem času odnehati, ker očitno je nek vzrok ali razlog za to, da nam nekaj ne uspeva. Če se ti jajce na oko vedno razlije, ne boš nehal jest jajca, ne? Ampak boš probal neki narest. Si tisočkrat probu in ti je splodletelo, kar ubistvu pomeni samo to, da k zadevi pristopaš narobe. Citiraj Nisem pa imela občutka, da bi se Gigli ali Majč zgovarjali na to motnjo Jst sem pa mel ravno ta filing. Citiram: Citiraj ...to je nekaj, kar se začne dogajat neodvisno od volje posameznika, nasprotno, pogosto se dogaja kontra tej volji, pridejo močni občutki, ki za sabo potegnejo določene misli in ko se zaveš, da te je spet potegnilo vase, trpiš in se hočeš zadeve losat, ampak zlepa ne mine, drži te, dokler te ne izpusti samo od sebe in takrat pridejo moralni mački, četudi nisi ničesar storil namerno. Zadeva je lahko tako močna, da začneš obupovat sam nad sabo. In nihče si ne želi, da se to z njim dogaja. To so zame izgovori. Fora je v tem, majč, da nobenga ne briga a si ti neki namerno naredila al ne. Če delaš škodo, boš odgovarjala. Bolezen ni nobeno opravičilo za neumnosti. EDIT: Citiraj olj bistveno je vprašanje, če imamo ustrezne recepte o tem en recept je, manj "srčnosti", več pameti ;D Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Janja na nedelja, 12. september 2010 ura: 11:20 Ja, Matheu_, drugače gledava na stvari. :pomezik:
Mogoče je razlog v tem, ker jaz Giglijino zgodbo poznam, ti pa po vsej verjetnosti ne. Ti si verjetno izhajal iz pisanja Majč, jaz pa sem izhajala iz Giglijine zgodbe še od prej. Gigli! :rozicodam: Upam, da ne zameriš, ker te bom citirala iz prispevka, v katerem je razvidno, kaj naj bi ROCD pomenila. Zdi se mi namreč pomembno, da mogoče še kdo prebere tvojo zgodbo. Lahko, da se bo kdo našel v njej. Dejansko pa se tukaj ne gre za predalčkanje, kam katera motnja spada, ker to po vsej verjetnosti niti ni tako pomembno. Pomembno se mi zdi posameznikovo doživljanje ob vsem tem in seveda načini, kako priti ven iz tega, ki se najbrž zopet razlikujejo med seboj. Moja zgodba.. Prispevek je daljši, vendar sem ga zaradi lažjega razumevanja pustila skoraj v celoti.Že od nekdaj sem imela OKM (sedaj vem, ker vem kaj to je) vendar nekako v "mejah" normale. Vse se je začelo s hudim paničnim napadom 6 let nazaj, ko sem imela občutek, da se mi bo utrgalo. Grozni časi. Takoj so me peljali urgentno k psihiatru, ta je diagnosticiral depresijo, anksiozne motnje. Dobila sem ad. Ad mi je super pomagal..počutila sem se veliko bolje in ko mi jih je zmanjkalo sem sama prenehala jesti. za 6 mesecev. Kakšna napaka! :o Udarilo še huje in seveda zamenjala nekaj ad-jev, noben pa ni več tako dobro prijel kot prvi. Vmes pa sem začela dobivati..no že nekako prej vsiljivke glede mojega takratnega partnerja, super fanta, ki mi je ves ta čas potrpežljivo stal ob strani. Da ga nimam rada, da nisem srečna z njim, da naj grem stran in tako dalje... Najprej sem mislila, da imam pač tako obdobje in da bo minilo. Da sem enostavno doživela šok v življenju in da podzavestno mislim., da ga zato nisem vredna. Vendar misli niso ponehale. Na začetku sicer niso bile tako pogoste..a vseeno sem jih imela vedno v ozadju. Vedno sem vedela, da so tam a sem lahko (še) normalno funkcionirala. Sebe sem krivila kakšen človek sem , da tako razmišljam, zakaj sem taka do njega?? on pa je tako skrben in predan..počasi se je vame plazila tudi krivda. Nisem si mogla razložit teh misli..dejstvo je bilo, da sem ko sem bila ok vedela, da ga imam rada in da je super fant in da z njim zelim biti...ko pa so prišli slabi dnevi, nisem čutila popolnoma NIČ do njega..bila sem ravnodušna..in tako v takem nihanju sva se po 6-ih letih odločila, da se skupaj preseliva. Veselila sem se a moje misli so postajale vedno močnejše in pogostejše. Opazila sem, da so začele zelo vplivati na moje življenje. Bila sem odsotna, zapirati sem se začela pred prijatelji, našla sem uteho v hrani, se tekom let zredila za 18kg, misli so sprožile nenormalno anksioznost..krivda pa je na dan povlekla se depresijo. Bilo je hudo. Zelo hudo. Preselila sva se. Doma so začeli opažati, da je z mano nekaj hudo narobe. Sama sem še vedno mislila, da mi bo uspelo, da nama bo uspelo. Vmes sem delala kot študent, redno, vsak dan...kako sem zmogla še danes ne vem. Ko mi je status potekel, sem pristala na zavodu. Katastrofa. Bila sem non-stop doma, pred kavčem, se tresla in ruminirala, imela sem občutek, da se mi bo zmešalo. Jokala sem vsak dan, po par ur skupaj, pri ljudeh iskala potrditev in odgovor kaj se z mano dogaja.. ..do trenutka, ko nisem mogla več zdržati pritiska. In sva se razšla. Sla sem nazaj domov. Nisem imela razloga zakaj..zaradi misli??!! so mi rekli.. si normalna?? no, pa saj dvomi nikoli ne pomenijo nič dobrega, so me tolažili.. Po tistem sem še vedno samska. Da bi se spustila v razmerje in doživela isto, tega ni ne predstavljam in si tudi nočem. Raje sem sama. Seveda sem vmes "odkrila" kaj je OKM, tudi to da je bil razlog motnja ROCD. Kaj vse sem odkrila od takrat.., veliko stvari, ki jih najraje nebi. Veliko sem napredovala. Jemljem Effectin ER 150 mg in se zavedam, da je vrjetno premajhna doza. Poleg tega bom šele sedaj začela redno obiskovati psihoterapijo. Veliko sem zamudila, veliko več bi lahko naredila v tej smeri ampak enostavno si nikoli nisem mislila, da kaj takega sploh obstaja. A mislim, da mi je že tako bilo namenjeno, vse se zgodi z nekim namenom pa čeprav le-ta ni takoj jasen. Spremenila sem se in mislim, da sem postala boljši človek. Grenki spomini se ostajajo a upam, da jih bodo kmalu zamenjali lepši, pozitivnejši. Matheu_, jaz sem izhajala iz tega in malo tudi iz zgodb, ki sem jih prebrala tukaj na forumu in se nanašajo na vsiljive misli pri OKM-ju. Zdi se mi namreč pomembno, da se zavedamo, da te misli pridejo neodvisno od naše volje in to je motnja. Pa to ne pomeni, da jaz zagovarjam pasivnost. Ne, sem mnenja, da je potrebno nekaj ukreniti v z zvezi s tem. Načinov je pa več. Enim uspeva brez strokovne pomoči, nekaterim žal ne. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: trina na nedelja, 12. september 2010 ura: 11:30 matr ste ukradle témo, babe :'(
Citiraj jaz pa sem izhajala iz Giglijine zgodbe še od prej poskusi izhajat iz matheu-ove :)sam pol se znajdeš tam, kjer nimaš kaj povedat, ane - no, saj poveš vseeno, tko da se ni za bat :P Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: urssska na nedelja, 12. september 2010 ura: 19:28 Sej nisem govoru o dejanskem trpljenju posameznika. Govoru sem o diagnozi. Diagnozo si pa en zmisli, izda nekaj člankov na to temo, odbor novo "bolezen/motnjo" potrdi, končni uporabnik jo faše in farmacevtska industrija zasluži. Tak je običajno proces. In teh "poceni" diagnoz je že tolko, da bi loh reku da ima psihiatrična stroka skoraj večjo pokritost kot simobil. Za vsazga neki, ne? Ubistvu je to edina stroka, ki ti lahko neki najde že na podlagi tega da si obiskal psihiatra :) (po logiki, če si tam, s tabo že mora bit neki narobe :) ) In delnice Krke rastejo, ko vse drugo propada. :) Problem je pač, da normalnosti ne moreš definirat tko kot lahko definiraš gravitacijo. Sploh pa si kot fen Foucaulta že dost preštudiral zadevo, čeprav se mi zdi, da on nikol ni zanikal obstoja golega referenta pred konstruktom, samo možnost dostopa do resnice o njem. Samo zato, ker nekdo identificira značilnosti določenega duševnega stanja in jim da ime, še ne pomeni, da ga je preprosto izumil. Je pa drugo vprašanje, kako stanje dejansko vpliva na kvaliteto posameznikovega življenja. Tale mantra o farmacevtski industriji je že tako prežvečena, da bi lahk nardil tableto sam za tiste, k ob tem ratajo živčni. Jz mislim, da tisti, ki se ne preseravajo, še kako dobro vejo, zakaj so prišli k psihiatru, tisti pa, ki prihajajo po pozornost, razsvetljenje, zapolnjevanje praznin in ne-vem-še-kaj, pa bi si to v drugem primeru kupili pač drugje, v Gapu, McDonaldsu al pa kakšni drugi zlobni korporaciji, jebatga, vsak segment sodobnega življenja operira po pravilih kapitalističnega sistema in psihiatrija ni nobena izjema. Drugač pa kul, da si zadovoljen s svojo tanovo hehe, jz še kar hodim po droge k stalnemu dilerju. ;D Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na ponedeljek, 13. september 2010 ura: 06:58 vsak segment sodobnega življenja operira po pravilih kapitalističnega sistema in psihiatrija ni nobena izjema. ja, žal je res tako Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na torek, 14. september 2010 ura: 21:37 Citiraj Samo zato, ker nekdo identificira značilnosti določenega duševnega stanja in jim da ime, še ne pomeni, da ga je preprosto izumil. Stvar povpraševanja in ponudbe, ne? :) OFF TOPIC: Ma jst ne štekam tega. Zakaj bi se nekdo po 10 letih intenzivnega študija specializiral za psihiatrijo. To je kot, da bi se raketni inžinir prekvalificiral v avtoličarja. Resno. Ne štekam tega. Ok, mi je jasno, da je bistveno manj stresno poslušat folk s težavami in rutinsko predpisovat zdravila, kot pa v nočnem dežurstvu za relativno male pare reanimirat klinično mrtve, izvajat komplicirane operacije in pri tem še trepetat, da te bojo svojci zatožli medijem, če ti slučajno ne uspe. Če psihiater pacienta zajebe, ima instant kart blanš - odstotku se pač odpelje ne glede na terapijo. Zdej pa dokaži kaj, če lohk? Next! ON TOPIC: odkar sem razpolovil Paroxat mi bobni v ušesih. A je to povezano, še ugotavljam. (bobni v smislu pritiska, ne, da bi slišu šit, ki ne obstaja ;D ) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: majč na sreda, 15. september 2010 ura: 06:49 matheu, glede na to, da so res dobri psihiatri prava redkost, vendar so pa, to samo dokazuje, da je potrebno res veliko vedenja, talentov in občutka za delo z ljudmi in visoke etične kapacitete. Zato govort o nekih nizkih dosežkih tu ne gre. pa tud avtoličarji so strokovnjaki na svojem področju. je kar izziv tale psihiatrija za posameznike, ki se jo lotijo. seveda pa ni tako enostavno kot krvne preiskave, saj ne moreš odpreti glave, pogledat notri kaj manjka in dodat neko ustrezno snov. Zato smo uporabniki psihiatričnih storitev še toliko bolj dragoceni eksperti iz izkušenj, ki lahko pri samih odločitvah za pot zdravljenja ogromno pripomoremo s tem, da sodelujemo in da natančno opišemo, kaj je tisto, kar se nam dogaja. Jaz druge ne vidim. Valda pa ni vse na tbl. ampak potem ni več na psihiatru, ampak na nas. konec koncev je to naše življenje in nekako smo zanj odgovorni.
Drži se nam. Da ti tale anksioznost čim prej mine in da bo tudi prehodnega obdobja poletje-jesen čimprej konec in da novo obdobje prinese olajšanje in omili težave, ti želim. Ostani vztrajen in pogumen. Pameten si pa itak že. Včasih toliko, da ti zna jit v škodo - da si sam zakompliceraš dodatno. Tko pravi Rejec, da se pametnim zgodi, ampak majo/mo pa tudi vire, da se potegnejo/mo ven iz tega ne? glavo gor pa uspešno raziskovanje samopomoči še naprej. vidiš, nikoli nam ni dolgčas. bodi dober s sabo, imej se rad; od tod naprej gre vse v pravo smer. maja Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: urssska na petek, 17. september 2010 ura: 08:44 ON TOPIC: odkar sem razpolovil Paroxat mi bobni v ušesih. A je to povezano, še ugotavljam. (bobni v smislu pritiska, ne, da bi slišu šit, ki ne obstaja ;D ) http://www.bixby.org/faq/tinnitus/treatmnt.html Citiraj Many tinnitus sufferers become depressed from having to deal with the constant noise. Treating the depression may make the tinnitus seem less severe. But beware that certain ototoxic anti-depressants may worsen tinnitus. SSRI anti-depressants may temporarily worsen tinnitus for the first few weeks, but risk fewer side-effects as compared to the older tricyclic drugs. Tricyclic anti-depressants, such as Nortriptyline and benzodiazepines, such as Alprazolam (Xanax) were used in one study in which some people reported improvement. Possible reasons: * Patients just think they feel better (placebo effect). * Since these drugs are central nervous system depressants, auditory responsiveness diminishes. * Tinnitus is stress-related - i.e. muscle tension in neck & jaw restricts blood and lymph flow. Tole sem našla, očitno bi lahko bilo povezano. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na četrtek, 30. september 2010 ura: 09:08 Zdej po parih tednih loh rečem, da sem bistveno manj tesnoben. Zakaj? Ker ukinjam Paroxat. Jst sem zgleda tiste vrste tip, ki mu zdravila škodijo. :)
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Temnolaska na torek, 12. oktober 2010 ura: 22:51 Matheu, ti si prav zabaven, daj se malo manj obremenjuj s svojim zdravjem in raj kakšno knjigo napiši, da se bom režala. :sesmejem:
Saj samo prekanaliziraš to slabo energijo v sarkazem, pa bo! Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: majč na sreda, 13. oktober 2010 ura: 07:51 Zdej po parih tednih loh rečem, da sem bistveno manj tesnoben. Zakaj? Ker ukinjam Paroxat. Jst sem zgleda tiste vrste tip, ki mu zdravila škodijo. :) ej sej če mene vprašaš zdravila lahko tko pomagajo kot škodijo; edino dejstvo, ki zanje velja je to, da ti spreminjajo kemijo med sinapsami, ali to delajo v pozitivno ali negativno smer je pa drugo, tko da je fino ostati, če se le da pri nizkih dozah, ostalo pa skušat obvladovat z dejavnostmi. maja Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 12. oktober 2011 ura: 09:51 Evo paroxat sem uspešno ukinil že dobre pol leta nazaj in z njim so - kot sem predvideval - izginile težave kot so vročica, popoldnaski glavoboli in frekvenca "zakaj moram umret glih zdej, ko mi pa gre kar uredu" paniciranja je tud upadla. Samo ne povsem. In to me skrbi.
Zadeva se začne tako: Pridejo obdobja ko sem pod večjim stresom. Ta stres se pri meni pokaže fizično. Recimo me začne neki bolet, stiskat v prsih, pekoče bolečine nad rebri in to jst v backgroundu skoz povezujem z tem da bom umrl, ampak v tej fazi čisto normalno funkcioniram, sem pa skoz slabe volje in včasih sploh ne vem zakaj. Pol na en posebno smrdljiv dan, hudič dobi mlade in me začne strašno stiskat v sencah. In mam filing, kot da se mi bo utrgalo, da bomm zgubu kontrolo in me popade smrtna groza; srce mi nabija čez limit, tresem se. In kot da to nebi blo še zadosti, si pol začnem mislit še da se bom stegnu. Pa glih zdej! In pol Helex prime in sem hepipepi spet. To se mi zlo redko dogaja, sploh, odkar sem ukinil Paroxat. Ampak do tega še pride in je zlo neprijetno. Zdej to je zgleda moj thing in verjetno bo težko odpravit. Kar bi pa rad odpravil, je to podzavestno asociacijo fizičnih bolečin z instant smrtjo. Tko se vedno začne. Mogoče, če bi pri tem malo oladil, do paniciranja sploh nebi prišlo. Kaj pa vem. Verjetno gre za textbook panični. Edino kar vem, je, da sem vsak mesec, kak teden slabe volje zarad tega in to bi rad odpravu. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na sreda, 12. oktober 2011 ura: 09:56 hja, sodeč po prebranem je stres tisti, ki povzroči domino efekt...
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Sinuska na sreda, 12. oktober 2011 ura: 10:07 Zaupaj svojemu telesu, matheu_. :oki:
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 12. oktober 2011 ura: 10:24 Res je. Jst sem kognitiven tip. Preveč z glavo delam. Sej zato pa paniciranje običajno pade ponavadi glih na tiste dneve v tednu, ko ne športam. Endorfinski high je skregan z tesnobo :) Mogoče če bi laufal vsak dan, da bi blo boljše, sam nimam časa. Tko da rabim eno drugo rešitev. Mogoče nevem, če bi sprejel (ne mislim racionalno) smrt kot neizogibno danost, da bi bil bolj skuliran. Kaj pa vem. Na k*** mi gre to da bom umrl. Tok delam, se matram, nabiram izkušnje, in pol se bom stegnu. Težko je to sprejet. Smrt je nesmiselna. Lahko si pomagam le z religioznimi odgovori, sam kaj ko so jih spisali enako (če ne še bolj) negotovi ljudje kot jst - predvidevam da v tolažbo.
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: alexx na sreda, 12. oktober 2011 ura: 10:26 Si me za hipec prehitel, a bom vseeno prilimala kar sem napisala. :kiselnasmeh:
Mogoče rabiš kaj več telesne aktivnosti Mat. Takrat ko se ti stres najavi, bi morda udaril kak šport. Saj veš kako imajo po tujini v velikih firmah prostore za squash, fitness... Vem, da nimaš veliko časa ob službi in družini, a se spomnim, da si včasih bil zagret rolkar. Današnje službe zahtevajo celega človeka, a vseeno je potrebno preventivno delovati, še sploh v tvojih res mladih letih. P.S. Veš kaj prjatu. Dokler boš ti na vrsti za odhod v večna lovišta, bodo že izumili kako živeti vekomaj, in se ne splača sekirati. A se je tvoja anksa spremenila na bolj hudo odkar si očka? Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 12. oktober 2011 ura: 11:02 Citiraj P.S. Veš kaj prjatu. Dokler boš ti na vrsti na odhod v večna lovišta, bodo že izumili kako živeti vekomaj, in se ne splača sekirati. to si tud jst mislim. Sam verjetno bo tehnologija dostopna sam tajkunom. Moram začet lobirat pri bankah za ernormne kredite po prijateljskih obrestnih merah, pa bo :) Citiraj A se je tvoja anksa spremenila na bolj zlobno odkar si očka? To sem že predelal. Je pa res, da ma strah da se stegnem zdej večjo težo. Kaj pa življensko zavarovanje? Sam tisto je nateg :) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Aslan na sreda, 12. oktober 2011 ura: 11:03 Pridejo obdobja ko sem pod večjim stresom. Ta stres se pri meni pokaže fizično. Recimo me začne neki bolet, stiskat v prsih, pekoče bolečine nad rebri Stres (če ni vzrok prekomerno naprezanje telesa do ekstrema) je ponavadi čustvenega izvora Psihične stiske, ki se nabirajo v nas ... čustva z katerimi se težko zdilamo nam potem, ko jih potlačimo, zanikamo ali ignoriramo ... zelo rada butnejo ven v obliki telesne simptomatike. Ta je pa tista, ki nas total "prestraši" in začnemo tuhtat: "ej neki je treba narest, tko ni ok" ... Fizično telo umirimo ali z rekereacijo (tek ..) ali pa z enim od sproščanj. Redna, dnevna uporaba šele prinese sadove. (po principu: na vojno se pripravljamo v miru) Naslednja pa je, da se vprašamo zakaj so za nas nekatere situacije stresne? Kaj nam takrat dogaja, katero čustvo se zbuja in ali si ga upamo čutiti in izraziti. Hkrati pa pogledat ali se da kaj narest v samem sebi, da te iste situacije (ker sveta spremenit ne mormo) lahko na nas ne bi delovale tako stresno ... najti nov zorni kot za isto sceno ... Citiraj Kaj pa vem. Na k*** mi gre to da bom umrl. Tok delam, se matram, nabiram izkušnje, in pol se bom stegnu. Težko je to sprejet. Smrt je nesmiselna. Poglej si film Slika Doriana Greya ... :slikar: Citiraj in me začne strašno stiskat v sencah. In mam filing, kot da se mi bo utrgalo, da bomm zgubu kontrolo in me popade smrtna groza; srce mi nabija čez limit, tresem se. In kot da to nebi blo še zadosti, si pol začnem mislit še da se bom stegnu. Če si en simptom že kdaj začutu, pa te od njega ni pobral. Potem veš, da je simptom blazno neprijeten ni pa smrtno nevaren. (je pa dragocenos sporočilo telesa TEBI, da takrat preveriš čustveno situacijo pri sebi) Vem easy za povedat ... jako težko realizirat ko anxa stisne. :kiselnasmeh: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 12. oktober 2011 ura: 11:13 Citiraj Naslednja pa je, da se vprašamo zakaj so za nas nekatere situacije stresne? Kaj nam takrat dogaja, katero čustvo se zbuja in ali si ga upamo čutiti in izraziti. Pr meni je tko, da ko me začne kej čas basat, se mi začne dvigat pritisk. Nerazumni roki, prekomerna obremenitev, itd. Čeprav mam postopek dela zlo zracionaliziran, me včasih zabaše. Uglavnem, včasih se nabere in nič se ne da narest. Tud če spremenim odnos, me še vedno objektivno baše. Zadevo je treba izpeljat. Citiraj najti nov zorni kot za isto sceno Ja. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na sreda, 12. oktober 2011 ura: 11:21 Pr meni je tko, da ko me začne kej čas basat, se mi začne dvigat pritisk. Nerazumni roki, prekomerna obremenitev, itd. Čeprav mam postopek dela zlo zracionaliziran, me včasih zabaše. Uglavnem, včasih se nabere in nič se ne da narest. Tud če spremenim odnos, me še vedno objektivno baše. Zadevo je treba izpeljat. torej povezavo imaš... kar se pa same smrti tiče.... čemu tako zelo tuhtat o tem? Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Sinuska na sreda, 12. oktober 2011 ura: 11:22 Oh, kako izvirno! Da si pod stresom, ko te čas baše. Torej, imaš nerazumno kratke roke, dobiš občutek, da ne boš zmogel (juhuuu, ima nas jooooš), pa pride anxa. In ko pride.... je delo kaj hitreje narejeno? :kiselnasmeh:
:poljubnjej: Smrt jaz vidim kot neke vrste predajo. (sama sicer nimam takih misli, se mi je bolj kamot uležt na kavč in se smilit sama sebi) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na sreda, 12. oktober 2011 ura: 11:24 se mi zdi, da je mišljena smrt kot: smrt (vsi nekoč umremo...)
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 12. oktober 2011 ura: 11:31 Oh, kako izvirno! Da si pod stresom, ko te čas baše. Torej, imaš nerazumno kratke roke, dobiš občutek, da ne boš zmogel (juhuuu, ima nas jooooš), pa pride anxa. In ko pride.... je delo kaj hitreje narejeno? :kiselnasmeh: :poljubnjej: Smrt jaz vidim kot neke vrste predajo. (sama sicer nimam takih misli, se mi je bolj kamot uležt na kavč in se smilit sama sebi) Nikjer nisem reku, da mam zlo originalne težave ;D Citiraj pa pride anxa. In ko pride.... je delo kaj hitreje narejeno? Je, ker jst pod stresom ne omagam, kvečjemu sem še bolj produktiven. Zato pa pol - predivdevam - začnem kompenzirat na fizičnem počutju. Citiraj Smrt jaz vidim kot neke vrste predajo. (sama sicer nimam takih misli, se mi je bolj kamot uležt na kavč in se smilit sama sebi) Pol smo vsi luzerji al kako :) O tem razmišljam, ker se stem pač nisem sprijaznil. Nisem suicidalen, kvečjemu se prekrčevito oklepam življenja :happy: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Sinuska na sreda, 12. oktober 2011 ura: 11:36 Citiraj pa pride anxa. In ko pride.... je delo kaj hitreje narejeno? Je, ker jst pod stresom ne omagam, kvečjemu sem še bolj produktiven. Zato pa pol - predivdevam - začnem kompenzirat na fizičnem počutju. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Aslan na sreda, 12. oktober 2011 ura: 11:36 Pr meni je tko, da ko me začne kej čas basat, se mi začne dvigat pritisk. Nerazumni roki, prekomerna obremenitev, itd. Čeprav mam postopek dela zlo zracionaliziran, me včasih zabaše. Uglavnem, včasih se nabere in nič se ne da narest. Tud če spremenim odnos, me še vedno objektivno baše. Zadevo je treba izpeljat. Če zadeve ponavadi kljub časovni stiski spelješ pol za next time veš: ZMOREM - še vedno mi je uspelo! če te pa prime sikiranje, se vprašaj, ali boš kej hitrej zadevo raliziral če se boš sekiral ... 8) Kreativci pa rabmo ta "stresni adrenalin" ker smo takrat najboljši ... :P Včasih je treba znati reči tudi delu NE in s tem sebi DA. Naš čas je omejen in več kot toliko ne zmoremo, če želimo ohraniti telesno in duševno zdravje. Vem kako težko je danes s financmi in delom, ampak vseeno iti preko sebe. Zakaj že? Ravno zadnjič mi je ena znanka pojambrala, da nima časa zase nič, samo dela (gara), za ta ljubi kruh je rekla (oblečena po zadnji modi in drago). Moj komentar je bil: delat ja za vsakdanji kruh je potrebno, samo nekateri želijo zlati kruh in morajo zato tok več delat in ob tem pozabjo nase in jim tudi tisti zlat kruh več nič ne pomaga, saj ga nimajo časa niti zaužiti s srcem. Tudi pri otrocih je tako. Starš, ki cele dneve dela, da bo otrok imel "vse" in ne bo živel v pomanjkanju ... Pravzaprav njegov otrok najbolj pogreša STARŠA - skupen čas, objem, pogovor ... Denar ne nadomesti čustvene praznine. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na sreda, 12. oktober 2011 ura: 11:42 vse vredu in prav, a dejstvo je, da so roki včasih ubijalski :kiselnasmeh: in če ni do časa narejeno, gre stranka pač drugam...
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 12. oktober 2011 ura: 11:46 vse vredu in prav, a dejstvo je, da so roki včasih ubijalski :kiselnasmeh: in če ni do časa narejeno, gre stranka pač drugam... tako. na ostalo odgovorim, ko bo več časa. Spet me baše ;D Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Aslan na sreda, 12. oktober 2011 ura: 12:00 vse vredu in prav, a dejstvo je, da so roki včasih ubijalski :kiselnasmeh: in če ni do časa narejeno, gre stranka pač drugam... Vem ... :kiselnasmeh: Mathieu moje razmišljanje se je v tem zadnjem postu razpredlo v "na splošno" in ne nate osebno. Mam filing, da ti znaš rečt NE, ko je čas za to. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: urssska na sreda, 12. oktober 2011 ura: 12:10 Ja, jz mam iste probleme, čeprav se bolj bojim dolge in počasne smrti, sploh kakšni raki me matrajo, hecno, ne paničarim sicer zaradi pljučnega raka (99% neozdravljiv), čeprav pokadim škatlo/dan, ampak zarad melanoma, ki je skoraj v celoti ozdravljiv, in če mam tak dan, da je anksa zmerna do huda, pol si po desetkrat na dan kompulzivno pregledujem kožna znamenja, go figure... :A) :A) ??? , pa mislim, da bo herkulovo delo razbit te pogojne odzive in asociacije v jedru. Verjetno boš res bolj uspešen, če se boš lotu sprožilca, se pravi sresa in nekak najdu ta čas, al pa si doma kej zrihtu, da se boš rekreiru medtem, k delaš, kar pač že delaš. Pa magari papcal pomirjevala po potrebi, kadar pač ne moreš.
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 12. oktober 2011 ura: 12:13 Znam rečt ne
Sam nevem kdaj. Men se itak zdi, da sem skoz sposoben delat na 100%. Nimam te varovalke to ze delam, usrssska; občutek pa mam, da potrebujem kako bolj dolgoročno in bolj zen rešitev :) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na sreda, 12. oktober 2011 ura: 12:32 Sam nevem kdaj. Men se itak zdi, da sem skoz sposoben delat na 100%. Nimam te varovalke varovalka je sprehod, rekreacija, gibanje,..... karkoli, kar te napolni z energijo da potrebujem kako bolj dolgoročno in bolj zen rešitev odmisli misel Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Janja na sreda, 12. oktober 2011 ura: 13:36 Matheu_! :)
Ne poznam ravno tvojih strahov, zato bom napisala samo nekaj kar mi je prišlo na misel. A si se kdaj vprašal, kaj konkretno te plaši glede smrti? Če pač v nič ne verjameš, se nimaš česa bati, ali kako? Pač te ne bo več, ne bo več niti veselja, niti žalosti, niti uživanja, niti bolečin... Ali je ta tvoj strah mogoče povezan s tem, da se bojiš kaj bo s partnerko in otrokom, če ti umreš? Saj vem, da je 'simpl' reči za določene vrste strahov, ki te ne pestijo osebno. Recimo mene ni bilo nikoli strah smrti same, ampak bolj bolezni in odvisnosti od drugih. Me je bilo pa groza, da bom bruhala v javnosti. Pa so mi vsi govorili, da se nimam česa bati ali pa so mi rekli, da je to itak vseeno. Ampak mene je bilo še zmeraj strah in zato te lahko razumem, da te je nečesa nerazumno strah, čeprav mogoče niti ne veš vzroka... In vse racionalne analize, debatiranja, razlaganja niso pomagala čisto nič. Še zmeraj bi mi bilo grozno, če bi se mi to zgodilo, ampak sedaj sem s pomočjo raznih tehnik, tablet in psihoterapije tako zelo zminimitirala to mojo obsesijo (ja, to je OKM), da se lahko spet brez strahov gibljem med ljudmi. Glede stresa in spopadanje z roki in tvojo službo, pa naslednje: jaz sicer ne bom pisala konkretno o službi, ampak o skrbi za drugo osebo. Jaz sem v času mamine hude bolezni večinoma skrbela zanjo, za staro mamo sva skrbeli skupaj s sestro, imela sem finančne težave, ubadala sem se svojo simptomatiko in strahovi. Ampak sem tako kot ti imela občutek, da zmorem. Je bilo naporno, ampak sem sama sebi lagala, da bo vse OK. Ampak ni bilo. Šla sem krepko preko sebe, in ko se je zadeva malo umirila, sem samo spala, spala... In zakaj sem to naredila? Tako kot ti, nisem imela druge izbire, enostavno je nisem imela. In ti verjetno tudi ne moreš skenslati določene stranke, če veš, da potrebuješ denar. Ne znam ti dati pametnega nasveta, ker ga tudi sama zase ne vem, čeprav vem, da včasih delam proti sebi. Sam nevem kdaj. Men se itak zdi, da sem skoz sposoben delat na 100%. Nimam te varovalke Sedaj pa malo heca: zen rešitev poišči v branju duhovne literature, gledanju tovrstnih oddaj...to ze delam, usrssska; občutek pa mam, da potrebujem kako bolj dolgoročno in bolj zen rešitev :) In za božjo voljo, poišči si psihoterapevtko, da predelata te strahove. :) Lej, malo sem se hecala, ampak s psihoterapevtko mislim tudi malo resno. Mogoče pa sploh ne rabiš psihoterapije, mogoče se moraš samo malo bolj vase poglobiti. To mislim glede tistih strahov, ki so povezani s smrtjo. In jaz sem res že veliko stvari prej z mamo predebatirala in prišli sva do kar konkretnih zadev. Pogovori se s partnerko. Mogoče ima pa ona kakšne ideje, ki te najbolj pozna. Lepo se imej in čimveč bodi z družino (vsaj kolikor te roki ne priganjajo). Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: moonica na sreda, 12. oktober 2011 ura: 13:47 Janja, ne vem če ga kej 'v ozadju' plaši, no, bo povedal sam, jaz sem po tem zapisu sklepala, da pač le zato ->
Kaj pa vem. Na k*** mi gre to da bom umrl. Tok delam, se matram, nabiram izkušnje, in pol se bom stegnu. sem pa lih mela namen vprašat kolko si se o tem že pogovarjal s tvojo drago? Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: kinto na sreda, 12. oktober 2011 ura: 15:28 Matheu__,
Praviš, da ni časa za vsakodnevno rekreacijo? Jz mislim, da si pol urce lahk pa čist vsak dan najdeš, sam tek si morš postavt mal višji na svoji prioretni lestvici. Zjutri pred šihtom (tko še kave več ne boš rabu :)), al takoj po šihtu preden se naješ, ali zvečer. Druga stvar, po mojem mnenju ti je bolj smiselno, da v glavi probaš nekak predelat tale strah pred smrtjo, kot pa da se učiš "spopadanja" s stresom. Stres bo prisoten skoz cel lajf, verjetno tudi čedalje večji, ampak to je itak je sam sprožilec, bistven tuki pa je vzrok. In za večino paničarjev je strah pred smrtjo glavni vir njihovih težav. Zgoogli si kej literature na to temo. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Aslan na sreda, 12. oktober 2011 ura: 15:31 Znam rečt ne Men se itak zdi, da sem skoz sposoben delat na 100%. občutek pa mam, da potrebujem kako bolj dolgoročno in bolj zen rešitev :) ZEN rešitev je, da svoje možgane naučiš biti TUKAJ IN ZDAJ. Po domače povedano je to tko, da ko nekaj delaš si POLNO PRISOTEN v tem, res fokus na to kar doživljaš TA TRENUTEK. Koncentracija 100% na delo, ki ga opravljaš. Po angleško temu rečejo Mindfullnes, pri nas jo prevajajo vglavnem kot čuječnost. V psihoterapiji je uporaba Mindfullnesa zadnja leta zelo v vzponu. Gre za POLNO in nepresojajoče ZAVEDANJE danega trenutka, Prepustiti se čustvom in občutkom ... začutiti recimo nestrpnost .. napetost in biti z njo, ne se boriti proti tem občutjem ... Ko ta filing sprejmeš - postopoma izzveni. S tem se osvobodiš premlevanja in upiranja filingom (kar je itak brezplodno), da kaj če mi zmanjka časa ... in vsi podobni scenarji ko ti voda v grlo teče ... Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 12. oktober 2011 ura: 15:56 Janja :)
Citiraj A si se kdaj vprašal, kaj konkretno te plaši glede smrti. Če pač v nič ne verjameš, se nimaš česa bati, ali kako? ?Pač te ne bo več, ne bo več niti veselja, niti žalosti, niti uživanja, niti bolečin... Plaši me konec življenja. Sploh k mam še dost opravkov :) Ko bo enkrat mrtev, bom verjetno mel druge skrbi in me nove "življenske okoliščine" ne bodo tok sekirale ;D Citiraj Ali je ta tvoj strah mogoče povezan s tem, da se bojiš kaj bo s partnerko in otrokom, če ti umreš? Pa tud s tem kaj bo z mano ;D Citiraj zen rešitev poišči v branju duhovne literature, gledanju tovrstnih oddaj... In za božjo voljo, poišči si psihoterapevtko, da predelata te strahove. Smiley sure. :) Citiraj Janja, ne vem če ga kej 'v ozadju' plaši, no, bo povedal sam, jaz sem po tem zapisu sklepala, da pač le zato -> Ja plaši me, da se bom stegnu in najbolj me plaši, ko mi gre dobro in mam ful planov :) To je to - sem bil srečen otrok, mimogrde. Citiraj Matheu__, Praviš, da ni časa za vsakodnevno rekreacijo? Jz mislim, da si pol urce lahk pa čist vsak dan najdeš, sam tek si morš postavt mal višji na svoji prioretni lestvici. Zjutri pred šihtom (tko še kave več ne boš rabu Smiley), al takoj po šihtu preden se naješ, ali zvečer. 3x na teden laufam po 5km zjutraj pred šihtom + v nedeljo grem za dve ure na hrib hitra hoja. Kaj več od tega si pa žal ne morem privoščit. Citiraj Druga stvar, po mojem mnenju ti je bolj smiselno, da v glavi probaš nekak predelat tale strah pred smrtjo, kot pa da se učiš "spopadanja" s stresom. to. zato sem odprl temo. da vidim kako drugi hendlate minljivost. Mogoče dobim kej zase... Citiraj ZEN rešitev je, da svoje možgane naučiš biti TUKAJ IN ZDAJ. Po domače povedano je to tko, da ko nekaj delaš si POLNO PRISOTEN v tem, res fokus na to kar doživljaš TA TRENUTEK. Koncentracija 100% na delo, ki ga opravljaš. Sej fora je v tem, da sem skoz tukej in zdej. Se ne ukvarjam s preteklostjo, pa tud prihodnost me ne skrbi (razen ko gledam poročila :) ). Sam tega "tukej in zdaj" se zna nabrat. In ko se nabere sproži zgoraj opisano paniciranje. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Sinuska na sreda, 12. oktober 2011 ura: 16:01 Smrt je pač neizbežna. In dokler smo tu, je od nas odvisno, kaj bomo naredili s seboj. :kiselnasmeh:
Imam pa res srečo, da tako enostavno jemljem. :sesmejem: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 12. oktober 2011 ura: 16:15 Res imaš srečo. :)
EDIT: rabu bi neki kar deluje kot helex, sam ni tableta (šponta ne šteje ;D ) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Sinuska na sreda, 12. oktober 2011 ura: 16:22 Meditacija. Pa meni, ki imam itak bajno srečo :onaposlusa:, pomaga pri spanju že persen. Poizkusi, morda te pa le uspe pomiriti. Pa objem drage. Pa ustavi misli. pa poglej se v ogledalo, kak fajn dec si. :oki:
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: urssska na sreda, 12. oktober 2011 ura: 17:40 Ne vem, jz sem napisala,d a sem ful skeptična da srečen in optimističen človek (kar si vsi želimo ne), ki ima še vse pred sabo in ma še tolk za doživet, sprejme lastno minljivost in premaga strah pred smrtjo na podzavestni ravni. Sploh k zraven vseh nepotrebnih nevroz mamo še instinkt po samoohranitvi.. Sploh če si ateist in je zate to tuki to.
Jz vem, da se nikoli ne bi recimo sprijaznila s smrtjo, preden bi zares verjela, da me je imel vsaj nekdo v lajfu zares rad. Moj brat ne more prebolet dejstva, o katerem si ti zadnjič govoru, namreč da ne bo naredu nič, kar bi v jedru spremenilo svet, jz sem ta del nekako že probala dat čez, čeprav ne še čist. Moj fotr, k ma zdej pri 70ih resne zdravstvene težave, je sral tolk, da mu nikol ne bo žal, da ga je premal, užival življenje do zadnje kaplje, brez obžalovanj, pa mu še vseeno ni do tega, da bi se mirno sprijaznil s situacijo, da mu verjetno ni preostalo več veliko časa. Sinuska, zato tud težko evrjamem, da če bi te smrt res oplazila (bohnedaj!!), da bi jemala še naprej tko enostavno vse skup. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Suzy na sreda, 12. oktober 2011 ura: 17:50 EDIT: rabu bi neki kar deluje kot helex, sam ni tableta (šponta ne šteje ;D ) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: urssska na sreda, 12. oktober 2011 ura: 18:00 Spomnila sem se, sam zdle niti približno nimam časa, da bi se kej poglobila v to, ampak mogoče pa bi bla ena ideja no, čeprav nisem prepričana da dobra hehe, da bi mal pregledal študije o petih fazah umiranja, mogoče pa med kritikami najdeš primere ljudi, ki odstopajo od tega in preidejo takoj na fazo sprejetja, pa lahko potem ugibamo zakaj ravno ti lahko rečejo - ok, ni problema, sej sem ready.
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Suzy na sreda, 12. oktober 2011 ura: 20:26 :razlagam: :nevem: :ok:
Grožnja smrti nenehno lebdi nad vsakim od nas. A nas je smrti strah le zato, ker so nas z napačnimi informacijami prestrašili? Ustvarili mit, ki ima velikansko moč v napajanju naših misli? Zakaj seerni bojijo poslednje sodbe in kazni, ateisti pa popolnega izginotja, izgube vsega, kar v življenju imajo? A obe predstavi sta zmotni. Zanimivo je, da vanju tako verjamemo, a ju nihče nikoli še ni dokazal. Ko smrt pogledaš s pravega zornega kota in dojameš, za kaj v resnici gre, jo lahko "vzljubiš", saj ne prinaša nič groznega temveč nasprotno. S tem spoznanjem se stvarnost v temelju spremeni. Življenju lahko daš optimistično perspektivo, globino in povsem nov smisel pogleda fizičnega obstoja.Vse omejitve o vsem si izmislimo sami,... človek je res ena čudna stvaritev,....mah preveč zadnje čase berem......no hotla sem reči,da sama nimam nobenih strahov glede smrti in sama se ne oklepam življenja kot biljka v boju z vetrom in dežjem,...se prepuščam toku usode in celo verjamem,da mi je usojeno kako dolgo še bom bingljala po tej zemljici....mal sem skrenila s teme,tko kot večkrat s poti radosti,ki nam ga ponuja laif,... Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Sinuska na sreda, 12. oktober 2011 ura: 20:42 mal sem skrenila s teme,tko kot večkrat s poti radosti,ki nam ga ponuja laif,... :sesmejem: :poljubnjej:Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 12. oktober 2011 ura: 21:33 Ma ja, sej ubistvu nimam filozofskih težav. Bolj uno, k te kej boli v polzavestnem ozadju povezujem s tem da bom umrl. Ni fora v tem da bom umrl. To me ne skrbi. Skrbi me, da bi umrl zdej takoj. Tud čez en teden al pa mesec ni kul. In če začneš tko po okm-jevsko povezovat fizične bolečine z tem, da se boš stegnu, pač ni okej. Postanem slabe volje. Me iritira! :)
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: masi na sreda, 12. oktober 2011 ura: 21:48 ...no vsaj to lahko zagotovim iz lastnih anksioznih štosov :onaposlusa:, da umrl ne boš takoj, niti čez en mesec ali dva ....iz lastnih izkušenj sem še zmeraj tu :rozicodam:
hm morda pa je potreben odmerek kemije v obliki AD-ja? Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Vain na sreda, 12. oktober 2011 ura: 22:11 men se pa zdi, da imate overachieverji večji problem z lastno umrljivostjo, kot mi navadna raja. ;D ker če si povprečen, ali pa celo, bog ne daj, neuspešen, pol si tko nadomestljiv in te umrljivost niti ne gane kej preveč.
moj nasvet: take it izzy. :happy: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Janja na sreda, 12. oktober 2011 ura: 22:11 Matheu_! :)
Meni je pa prišlo nekaj na misel. Ne vem, mogoče si boš s primerjavo mojega in tvojega primera lahko kako pomagal. :pomezik: Me je bilo pa groza, da bom bruhala v javnosti. Pa so mi vsi govorili, da se nimam česa bati ali pa so mi rekli, da je to itak vseeno. Ampak mene je bilo še zmeraj strah in zato te lahko razumem, da te je nečesa nerazumno strah, čeprav mogoče niti ne veš vzroka... In vse racionalne analize, debatiranja, razlaganja niso pomagala čisto nič. Še zmeraj bi mi bilo grozno, če bi se mi to zgodilo, ampak sedaj sem s pomočjo raznih tehnik, tablet in psihoterapije tako zelo zminimitirala to mojo obsesijo (ja, to je OKM), da se lahko spet brez strahov gibljem med ljudmi. Ma ja, sej ubistvu nimam filozofskih težav. Bolj uno, k te kej boli v polzavestnem ozadju povezujem s tem da bom umrl. Ni fora v tem da bom umrl. To me ne skrbi. Skrbi me, da bi umrl zdej takoj. Tud čez en teden al pa mesec ni kul. In če začneš tko po okm-jevsko povezovat fizične bolečine z tem, da se boš stegnu, pač ni okej. Postanem slabe volje. Me iritira! :) A lahko midva tukaj narediva neke vzporednice?Vsak ima svoj strah, ki je v bistvu nerealen. No, mogoče, da bi veliko ljudi celo reklo, da je tvoj lahko realen, ker ljudi je ponavadi smrti strah, bruhanja pa ne. Ampak OK, dajva izhajati iz predpostavke, da sta oba najina strahova nerealna. Recimo tudi smrt, ker nanjo enostavno ne moremo vplivati. Vsem nam se bo to zgodilo. Jaz za svoj strah ne poznam izvora. Kaj pa ti za svojega? Si se kaj poglabljal v to? Jaz sem se v moj strah zelo poglabljala, ampak se nisem premaknila niti za milimeter. Zdaj pa tako: dokler je bil ta moj strah v mejah normale in sem lahko popolnoma normalno funkcionirala, sem znala živeti z njim. Sem se pač izognila situacijam, kjer so pač ljudje bruhali (ja, tudi tega me je grozno strah). Ampak na tak način se da kar dobro shendlat skozi življenje. Potem pa so v puberteri nastopile dejansko obsesije zaradi tega strahu in počasi se mi je moj krog začel ožati in ožati. In to mi je močno ogrozilo kvaliteto življenja. In vse racionalne razlage niso pomagale čisto nič. Pri meni je edina možnost kombinacija vsega tistega kar sem že parkrat naštela. In sedaj je strah še prisoten, ampak v taki meri kot je bil preden je prešel dejansko v obsesijo. In s tem se da živeti. Zdaj se pa moraš ti vprašati, kakšen je ta tvoj strah? Ali je pogost? Kdaj se ti pojavlja? Če se ti pojavlja zelo poredko in ti ne ovira tvojega življenja, potem bi mogoče poskusil s kakšno tehniko preusmeritve misli, ko se ti ta obsesija začne. Predvidevam, da gre za obsesijo. Če pa se to dogaja vse pogosteje in pogosteje, premisli na kakšen način boš to zadevo ukrotil. Jaz sem ti povedala moj recept. Drugače pri meni ni šlo. Sem bila pa ravno danes pri dr. Dernovškovi (omenjam jo zato, ker mislim, da jo ti tudi poznaš) in bila je resnično zelo zadovoljna in presenečena nad mojim napredkom. To malo tako za vmes. :sesmejem: Bi bil že čas, da napišem še kaj v mojo temo. Če boš imej kakšne ideje, ko bo kaj novega pri meni, pa pridi kaj pogledat. V moji temi si vedno dobrodošel. Sicer si se pa v moji temi vedno zgledno obnašal. :sesmejem: Lepo se imej! Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na sreda, 12. oktober 2011 ura: 22:29 Janja! :)
Citiraj Jaz za svoj strah ne poznam izvora. Kaj pa ti za svojega? Si se kaj poglabljal v to? Ja. Strah me je da se bom stegnu (da nisem tega že napisal!). Vzrok: to bi blo zelo neugodno v tem momentu Citiraj Zdaj se pa moraš ti vprašati, kakšen je ta tvoj strah? Ali je pogost? Kdaj se ti pojavlja? Če se ti pojavlja zelo poredko in ti ne ovira tvojega življenja, potem bi mogoče poskusil s kakšno tehniko preusmeritve misli, ko se ti ta obsesija začne. Predvidevam, da gre za obsesijo. Če pa se to dogaja vse pogosteje in pogosteje, premisli na kakšen način boš to zadevo ukrotil. Jaz sem ti povedala moj recept. Drugače pri meni ni šlo. Moja obsesija je prehodne narave. Ko sem pod stresom (da nisem tega že napisal!), je zadeva bolj aktualna. Citiraj Vsak ima svoj strah, ki je v bistvu nerealen. Dobra stran straha je da ti izostri čute. To je tud neki ;D Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: kinto na sreda, 12. oktober 2011 ura: 22:46 Ne vem, jz sem napisala,d a sem ful skeptična da srečen in optimističen človek (kar si vsi želimo ne), ki ima še vse pred sabo in ma še tolk za doživet, sprejme lastno minljivost in premaga strah pred smrtjo na podzavestni ravni. Sploh k zraven vseh nepotrebnih nevroz mamo še instinkt po samoohranitvi.. Sploh če si ateist in je zate to tuki to. Urssska, tuki se spet ne morem strinjat s tabo :nene: Govoriš o premagovanju straha pred smrtjo, kot da je bil položen v zibelko vsakemu od nas in ga je zdej potrebno predelat. Spet se bom mal ponovu (jebiga ne morem iz svoje kože), ampak poglej si tamale. Je katerega od njih strah smrti? Not. Vidiš morda kdaj svojo mačko, da jo je strah tega? :) To so (ste) nekateri pobral nekje na poti, zato ni naravno, ne na zavestni kot na podzavestni ravni. Priznam, meni se sanja ne, kako nadležen je strah pred smrtjo, ker tega še res nisem doživel. Uživam lajf (skor) na polno, ampak mi je nekako vseen, kdaj bom šu pa-pa :violina:, pa res govorim iskreno. In tudi raje ne bi živel enga lajfa polhnga trpljenja, ker s tem zgubi svoj namen. In smrt ne more bit prav nič groznega, Suzy je lepo povedala... Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Janja na sreda, 12. oktober 2011 ura: 23:07 Matheu_! :)
Ja. Strah me je da se bom stegnu (da nisem tega že napisal!). Vzrok: to bi blo zelo neugodno v tem momentu Moja obsesija je prehodne narave. Ko sem pod stresom (da nisem tega že napisal!), je zadeva bolj aktualna. Ups, pa si res napisal. Priznam, da zadnje čase ne prebiram več tako zelo natančno, ker nimam toliko časa in potem tudi kaj spregledam. Ja, to pa je pozitivna plat, ker več živim in nimam več toliko časa za forum kot sem ga imela prej.Če je to samo prehodne narave, bi si mogoče pomagal s tem: http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,7542.msg204089.html#msg204089. Trina je v eni drugi temi napisala odlomek iz knjige KVT. Tvoj strah sicer ni omenjen, ampak, če gre to za neko vrsto obsesije, si boš lahko mogoče pomagal kaj s tem zapisom. Sploh pa zato, ker zadeva ni alarmantna. Ne govori mi o dobrih straneh strahu. :seznojim: Dobim kar ošpice. Jaz res v strahu ne vidim nič pozitivnega, čeprav se dejansko zavedam, da tisti normalen strah je dejansko pozitiven. Ampak pri meni se vse vrti okoli strahov in jih imam počasi že zadosti. Sedaj pa nekaj iz mojega realnega življenja. Tako malo za sprostitev.:sesmejem: Jaz verjamem v reinkarnacijo. In je prišel moment, ko sem se poigravala z mislijo, da mogoče bi pa malo zapustila ta svet, ker tako ali tako ne živim, ampak životarim. Ampak to je bilo zgolj samo razmišljanje. In veš kaj me je odvrnilo od tega mojega dejanja? Postalo me je strah, ker sem pomislila, kaj pa, če bom pol ena grdoba z nikakvim karakterjem. In tako me je minila misel na smrt in sem si rekla, da če sem že dobila kar OK posodo z zares odlično vsebino (na vsebino sem pa dostikrat zelo ponosna, čeprav me določene pomanjljivosti motijo), bom zaenkrat še ostala. No, pa sem našla še eno pozitivno lastnost strahu, ki ga resnično ne maram.:nehvala: Lepo se imej! Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 06:25 Strah me je da se bom stegnu (da nisem tega že napisal!). Vzrok: to bi blo zelo neugodno v tem momentu in če bi se slučajno to res zgodilo.... kaj potem? bilo bi neugodno, ja, razumem to, a ko se to zgodi, se zgodi, pa naj bo ugodno al pa ne.... Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 07:57 Citiraj Uživam lajf (skor) na polno, ampak mi je nekako vseen, kdaj bom šu pa-pa violina Dej zlomi si nogo ;D Ko sem maničaril so me strpali v špital in pol je blo tri leta muke. Od te zgodbe ni ostalo nič. Resne diagnoze so vse popadale. Ostal je strah pred tem da se mi bo spet utrgalo in ta strah se je skozi čas stransformiral tudi v akutni strah pred smrtjo. Citiraj in če bi se slučajno to res zgodilo.... kaj potem? Verjetno nič posebnega. Nehal bi strašit na nebojse (al pa ne, muahahaha) ;D Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 08:26 v bistvu odgovore na svoja vprašanja poznaš
Ostal je strah pred tem da se mi bo spet utrgalo in se mi zdi, da veš tudi, da se to ne bo zgodilo strah se je skozi čas stransformiral tudi v akutni strah pred smrtjo. in tudi ta strah znaš predelat.... Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: alexx na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 09:04 Saj vse veš matheu__, Od kod...zakaj...kako...a...Hudič je ko ta strah brez osnov udari ven. Imela sem enega pred leti, ki pa je sam izzvenel po kakšnih 3-eh mesecih.
Če pregledaš racionalno, kolikšne so možnosti, da "škripneš" predčasno, lahko ugotoviš, da so možnosti velike, ali majhne, odvisne s katere strani gledaš. Stran - za možnosti preživetja : - veliko je prometnih in drugih nesreč - stres v sodobnem življenju je zelo velik (infarkti etc...) Stran + za življenje: - avtomobili so danes varnejši (air bagi in ostalo) - bolj zdravo živimo (šport, izogibanje maščobam...) Seveda ne vsi, a mislim, da ti ja - medicina je zelo napredovala Največji plus so pa tvoja leta Math. Povprečno življenje v Sloveniji traja čez 80 let. Se pravi, da ljudje dolgo živijo. Če samo za primer povem, da imamo jaz, Aslan in trzinka še enega ali oba starša čez 90 let. In moram reči, da je moja "cimra" še zelo mentalno brihtna. Bolj, kot jaz. :sesmejem: In tudi zdrava je. Se pravi, da si glede možnosti, da boš še dolgo tlačil mamo zemljo zelo velike. Vsaj še 50 let imaš fore. Upam, da te bo kmalu minilo samo od sebe. Mene je po treh mesecih straha od raka na prsih.Vem, pa da je občutek v tri krasne grozen. P.S. Če te bo še dolgo držalo, bi morda vseeno poskusil z AD-ji vsaj čez zimo. En tak AD se mi zdi Effctin ER. Meni pomaga (ker sva si nekako podobna... :sesmejem: ). Pa stranskih učinkov ima malo. Peroxat pa je bil jauuuuuuuuuu :jok: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Ribica na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 09:45 Morda še jaz dodam svojo izkušnjo.
Kot mlado punco me je bilo zelo strah smrti, in sicer tega, da me enkrat ne bo več in ne bom več vedela, kaj se dogaja - s svetom, z ljudmi okoli mene.... Groza tega nevedenja me je spravljala v prave stiske in more. Življenje pa je teklo in se mi zapletlo, tako daleč, da sem želela umreti...samomor se mi ni posrečil, po dveh dneh nezavesti sem se prebudila nazaj v ta svet.... Od takrat se smrti več ne bojim. Prav vseeno mi je, če ne bom več nič vedela. Takrat sem odplavala, odšla brez zavedanja, da odhajam in kvečjemu povratek nazaj je bil težek. Nič se ne spomnim od tistih dveh dni, čeprav sem baje govorila, zame je bilo, kot da bi bila mrtva.... Ali ni isto vsak dan, ko zaspimo? Jaz si od takrat naprej smrt predstavljam tako - kot spanje, ko nič ne sanjaš, nič ne veš, te nič ne boli, ker te pač več ni. In mislim še, da verjetno vsakemu še ostane kaj nedokončanega, ne glede na starost. To pač sprejmem, da tako je. Bodo pa drugi naredili :happy:. Ribica Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 09:56 Citiraj aj vse veš matheu__, Od kod...zakaj...kako...a...Hudič je ko ta strah brez osnov udari ven. Citiraj v bistvu odgovore na svoja vprašanja poznaš To ja. To da veš, da bolečina v trebušni predponi pomeni da sem se zasedel, ne pomaga ko sem v elementu. Moment tiste smrtne groze, da se mi bo zmešalo, pa še umrl bom takoj zatem, povozi vse višje sisteme. Citiraj P.S. Če te bo še dolgo držalo, bi morda vseeno poskusil z AD-ji vsaj čez zimo. En tak AD se mi zdi Effctin ER. Meni pomaga (ker sva si nekako podobna... sesmejem Ojoj SSRI AD-jev sem se komi, ampak res komi rešu. In na teh so bli vsi ti simptomi (panika) še hujši in bolj pogosti. Tko da, its a no-no. Ko neprijetnost eksalira v paniko (kar niti ni tok pogosto), vzamem 0,25 Helexa in sem dober. Ampak to se mal tepe zdej z mojim najnovejšim "recim drogam ne" projektom. In razmišljam če bi loh to spasil na kak drug način. Izzvenelo verjetno ne bo samo od sebe. Stres bo skoz, kot pravi kinto semizdi. Aslan: Mindfullness je neki, česar rabim manj, ne več. Tko da odpade. :) Se pa strinjam, je zlo koristno jasno zaznavat kaj se dogaja okol tebe. :happy: Citiraj samomor se mi ni posrečil, po dveh dneh nezavesti sem se prebudila nazaj v ta svet To je verjetno taka "eyeopening" izkušnja, ja. Sam ne pride v poštev iz samoumevnih razlogov. Citiraj Jaz si od takrat naprej smrt predstavljam tako - kot spanje, ko nič ne sanjaš, nič ne veš, te nič ne boli, ker te pač več ni. Bi dal 100€, da je res tko. Citiraj n mislim še, da verjetno vsakemu še ostane kaj nedokončanega, ne glede na starost. Viš mene pa glih to piz*i. EDIT: napače Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Aslan na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 10:03 Aslan: Mindfullness je neki, česar rabim manj, ne več. Tko da odpade. :) Se pa strinjam, je zlo koristno jasno zaznavat kaj se dogaja okol tebe. :happy: Mrbit nisem z najboljšimi besedami opisala kaj to je. Mindfullnes prinese namreč INNER PEACE! Je umiritev duha ... telesa in uma. Ej ful je fajn noooo jest sem bila na eni delavnici ... in se zavedla šee takrat kam vse begajo moje misli ... kaj vse spregledam tukaj in zdaj ker sem tam in nekje ... Meni osebno je bila bogata izkušnja. 8) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 10:15 Citiraj n mislim še, da verjetno vsakemu še ostane kaj nedokončanega, ne glede na starost. Viš mene pa glih to piz*i. in kako to? Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: moonica na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 10:15 Citiraj v bistvu odgovore na svoja vprašanja poznaš To ja. To da veš, da bolečina v trebušni predponi pomeni da sem se zasedel, ne pomaga ko sem v elementu. Moment tiste smrtne groze, da se mi bo zmešalo, pa še umrl bom takoj zatem, povozi vse višje sisteme. o kok tole razumem ..... dvomim pa, da bo kdo dal kak nasvet, s katerim bi si lahko pomagal(i) ... mislim kar se tega tiče (ne nasplošno) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 10:17 Veš kaj men pomaga, da napišem, pa mal berem odgovore, k pol včasih mi naredi un "dr. house has an idea klik" v glavi. Sam pri sebi ne potrudim zadosti.
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Sinuska na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 10:40 Včeraj zvečer sem skoraj umrla. Vdihnila sem precej ustne vodice, al kaj je tist. Sploh nisem vedela, kaj se dogaja. Nisem mogla vdihniti, niti kašljati, samo sopla sem na rahlo, kolikor sem pač lahko. Snov me je tako dražila ko hudič. Če se mi sapnik ne bi odprl, bi najbrž umrla. Sem se v hipu sprijaznila, da je to pač to. Do UKCja me ne bi pripeljali žive. Ali pa bi me oživljali in buhve, v kakem stanju bi bila danes.
Ko sem ugotovila, kaj se sploh dogaja, sem se sprostila, ker sem vedela, da bolj kot se upiram, bolj si lahko zakompliciram stanje. Še kak panični bi pasal, ja. V tem primeru bi bil prav gotovo smrten. Vesela sem, da sem tako na izi vzela dogodek. Pač je zdaj moč čas. Ker trenutno ravno ugotavljam pomembne reči za mojo rast al kuk nej rečem, postajam zadovoljna. In sem hitro izračunala, aha, to je zdaj tisto, ko rečejo, do smrti se učiš, in zdaj res vse vem. :P Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Janja na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 10:55 Matheu_ in Moonica! :)
Citiraj v bistvu odgovore na svoja vprašanja poznaš To ja. To da veš, da bolečina v trebušni predponi pomeni da sem se zasedel, ne pomaga ko sem v elementu. Moment tiste smrtne groze, da se mi bo zmešalo, pa še umrl bom takoj zatem, povozi vse višje sisteme.dvomim pa, da bo kdo dal kak nasvet, s katerim bi si lahko pomagal(i) ... mislim kar se tega tiče (ne nasplošno) Jaz sem napisala, kaj konkretno je meni pomagalo, pa sem poskusila tisoč in eno varianto. Ampak vse to sem iskala takrat, ko je ta strah že tako eskaliral, da nisem več zmogla normalno funkcionirati. Vama ta strah (še) ne zmanjšuje kvalitete življenja. Vsaj razumela sem tako. In upam in želim vama, da vama ne bi tako eskaliral kot je pri meni. Jaz vidim rešitev samo v eni od tistih KVT tehnik, kjer izvajaš različne trike, da preusmeriš misli. To sem bolj na hitro preletela tako, da ne vem, če sem ravno ujela bistvo. In včasih ti tudi pogovori ne pomagajo. Meni ni pomagalo čisto nič, če me je nekdo poskušal prepričati, da ta moj strah ni pa nič takega, če je pa v meni sprožil smrtno grozo. In še ko sem bila še majhna, me je stara mama spraševala glede tega mojega strahu povezanega z bruhanjem. Hotela mi je pomagati in prepričati, da to pa res ni nič takega. Moj odgovor je bil, da raje umrem, da je to meni hujše kot smrt. In ta odgovor pove vse. Ne vem, verjetno nisem nič pomagala, sem pa mogoče komu dala povod za razmislek. Mogoče komu, ki ima zelo hudo obliko emetofobije. In sicer to, da se to lahko zelo razraste in razširi, da je potrebno resnično in temeljito zdravljenje. Pozdravček za vse! Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 11:10 Citiraj Vama ta strah (še) ne zmanjšuje kvalitete življenja. Vsaj razumela sem tako. Narobe si razumela. Men to, da sem vsak mesec vsaj en teden pomalem slabe volje zarad tega pomeni znižano kvaliteto bivanja. Citiraj Jaz vidim rešitev samo v eni od tistih KVT tehnik, kjer izvajaš različne trike, da preusmeriš misli. Ja takrat se glih nočem preveč povezat z svojimi občutki v smislu mindfulnessa, ampak se hočem raztrest. DEFOKUSIRAT! ;D Rabim un AP zypreksast učink, k nič ne misliš in ne jeb*š sveta pet posto. Sam brez tablete. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Janja na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 11:27 Matheu_! :)
Citiraj Vama ta strah (še) ne zmanjšuje kvalitete življenja. Vsaj razumela sem tako. Narobe si razumela. Men to, da sem vsak mesec vsaj en teden pomalem slabe volje zarad tega pomeni znižano kvaliteto bivanja.Citiraj Jaz vidim rešitev samo v eni od tistih KVT tehnik, kjer izvajaš različne trike, da preusmeriš misli. Ja takrat se glih nočem preveč povezat z svojimi občutki v smislu mindfulnessa, ampak se hočem raztrest. DEFOKUSIRAT! ;D Rabim un AP zypreksast učink, k nič ne misliš in ne jeb*š sveta pet posto. Sam brez tablete.Pri meni ni pomagalo absolutno nič. Dokler nisem določlenih tehnikam (ki so mi pomagale v določenih procentih) dodala še AD-je in psihoterapijo. Ampak v tem konkretnem primeru so mi pomagali bolj AD-ji kot psihoterapija. Psihoterapija mi pomaga na drugih področjih. Žal mi je, ampak pri meni ni šlo drugače. Sicer imaš pa polno odgovorov. Verjetno se bo kakšen našel, ki bo tudi zate primeren. :pomezik: Joj, da bi se toliko ljudi z mano ukvarjalo kot s tabo. Sem ti kar malo fouš. :sesmejem: In ti veljaš za tistega ta ciničnega iz foruma. Ja, če verjameš. :zvizgam: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 11:46 Ja takrat se glih nočem preveč povezat z svojimi občutki v smislu mindfulnessa, ampak se hočem raztrest. DEFOKUSIRAT! ;D Rabim un AP zypreksast učink, k nič ne misliš in ne jeb*š sveta pet posto. Sam brez tablete. prepustiti? bo, kar bo... Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Aslan na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 11:55 Ja takrat se glih nočem preveč povezat z svojimi občutki v smislu mindfulnessa, ampak se hočem raztrest. Mathieu vsi imamo še tko imenovane "avtomatske misli" .... ki so hitrejše kot mi mislimo, in včasih se možgani z njimi ukvarjajo brez, da imamo nadzor nad tem ... (una globoka prepričanja u nas samih k so že default našga sistema) In prav te največ štale nardijo anxioznim osebam ... :kiselnasmeh: Ko jih razkrinkamo (recimo skoz psihoterapijo) ... pol jim lahko napovemo tudi vojno in jih pospremimo v večna lovišča. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: moonica na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 16:12 Vama ta strah (še) ne zmanjšuje kvalitete življenja. Vsaj razumela sem tako. In upam in želim vama, da vama ne bi tako eskaliral kot je pri meni. Janja, jaz sem že bila na tem, ko nisem upala niti iz stanovanja in tud na tem, ko sem spala na dan samo po 2 uri in še tisto me je zmanjkalo, ker sem bla že totalno izčrpana od paničnih napadov in stalne tesnobnosti ... to in vse kar 'paše zraven' ... takrat mi je to zelo zmanjševalo kvaliteto življenja, ker sploh nisem normalno funkcionirala, nisem opravljala niti vsakdanjih stvari ... zdaj je drugače, zelo drugače!, ampak še zmerej pa je kvaliteta življenja nižja ... Janja, jemljem ADje (APje od januarja ne več), psihoterapije sem tud že dost dala čez ... pomagala mi je marsikatera stvar oz. kombinacija vsega (vsega doživetega, slišanega, videnega ... pogovorov z različnimi ljudmi ...), a kljub vsemu ... no, ne bom se ponavljala, saj sem prej citirala kaj tud mene muči ne mislim se zdej neki 'rint' v temo od matheu-a ... sam hotla sem rečt, da sem sama na podobnem in ne vidm pametne rešitve (no, mogoče pa dobim kak klik kot House;) Arwen, jaz mislim, da ko bi se lahko prepustila (govorim zase), bi se itak sprijaznla in problema sploh blo ne bi Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Slavka na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 18:08 Morda še jaz dodam svojo izkušnjo. Kot mlado punco me je bilo zelo strah smrti, in sicer tega, da me enkrat ne bo več in ne bom več vedela, kaj se dogaja - s svetom, z ljudmi okoli mene.... Groza tega nevedenja me je spravljala v prave stiske in more. ...mene ravno tako razmišljanje spravlja v grozno paniko...omg..Ko pomislim, da mene več ne bo, svet bo pa še kar obstajal...kar dogajalo se bo, jaz pa tega ne bom doživela...videla...slišala... :seznojim: Mislim, pa, da s starostjo pride tudi do sprijaznjenja s tem, da nas nekoč več ne bo. Moja mami se smrti ni več bala, temveč ji je predstavljala odrešitev. Bolezen, slabo počutje, ugašanje organizma...vse to verjetno pripelje človeka do takega razmišljanja... :unsure: Citiraj Jaz si od takrat naprej smrt predstavljam tako - kot spanje, ko nič ne sanjaš, nič ne veš, te nič ne boli, ker te pač več ni. In mislim še, da verjetno vsakemu še ostane kaj nedokončanega, ne glede na starost. To pač sprejmem, da tako je. Bodo pa drugi naredili Točno tako :oki: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Janja na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 21:46 Moonica! :rozicodam:
ne mislim se zdej neki 'rint' v temo od matheu-a ... sam hotla sem rečt, da sem sama na podobnem in ne vidm pametne rešitve (no, mogoče pa dobim kak klik kot House;) Sem ti želela še nekaj napisati, ampak sem se odločila, da ti bom napisala raje v svoji temi, ki se nahaja tukaj:http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9326.msg240929.html#msg240929. Pozdrav za vse! Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: kinto na četrtek, 13. oktober 2011 ura: 21:51 Mislim, pa, da s starostjo pride tudi do sprijaznjenja s tem, da nas nekoč več ne bo. Moja mami se smrti ni več bala, temveč ji je predstavljala odrešitev. Bolezen, slabo počutje, ugašanje organizma...vse to verjetno pripelje človeka do takega razmišljanja... :unsure: Se strinjam Slavka. Jaz sem opazoval kolegovega fotra zadnjih 14 dni preden je umrl in čeprav so se vsi nekako "borili" za to, da bi živel še čim dlje, se je prav čutilo, da si on tega ne želi. Pravzaprav si mi je vsak dan bolj dozdevalo, kot da je čedalje bolj pomirjen in vesel, ker odhaja. Imel je težko bolezen in sem prepričan, da je mogla bit za njega smrt odrešitev vseh muk. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na petek, 14. oktober 2011 ura: 06:51 Arwen, jaz mislim, da ko bi se lahko prepustila (govorim zase), bi se itak sprijaznla in problema sploh blo ne bi vem, saj imam tudi jaz tu pa tam prebliske... a - kaj lahko ukrenem(o) zoper to? ker v končni fazi smo tako ali drugače vsi na tem :kiselnasmeh: do smrti stare mame se s tem niti nisem obremenjevala... njena smrt me je pa izredno šokirala. V petek sem bila še pri njej, v soboto je več ni bilo. kap.... in takrat sem ugotovila, da ta trenutek si, naslednji te ni... in kakorkoli obračamo, tako pač je... kako se s tem sprijaznit? pojma nimam...vsak po svoje "modrduje" ... mogoče je pri meni lažje, ker mi smrt ne deluje kot nekaj strašnega... (verjamem v reinkarnacijo) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Arwen na torek, 18. oktober 2011 ura: 06:50 mogoče bo kaj v pomoč http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,6699.0.html
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Suzy na torek, 18. oktober 2011 ura: 08:11 Arwen, jaz mislim, da ko bi se lahko prepustila (govorim zase), bi se itak sprijaznla in problema sploh blo ne bi vem, saj imam tudi jaz tu pa tam prebliske... a - kaj lahko ukrenem(o) zoper to? ker v končni fazi smo tako ali drugače vsi na tem :kiselnasmeh: do smrti stare mame se s tem niti nisem obremenjevala... njena smrt me je pa izredno šokirala. V petek sem bila še pri njej, v soboto je več ni bilo. kap.... in takrat sem ugotovila, da ta trenutek si, naslednji te ni... in kakorkoli obračamo, tako pač je... kako se s tem sprijaznit? pojma nimam...vsak po svoje "modrduje" ... mogoče je pri meni lažje, ker mi smrt ne deluje kot nekaj strašnega... (verjamem v reinkarnacijo) negativno, govorim v primeru seveda svoje smrti. Sem pa doživela veliko travmo,ko je umrla za rakom najboljša sošolka v srednji šoli,stara 23 let,pustila dva otroka za seboj,..enega starega šele 2 meseca,bila je celo samohranilka,...Tist dan ko je umrla sem bila še popoldan pri njej na obisku in ne bom pozabila v njenih očeh in besedah strah in žalost,ker zapušča ta svet. Takrat sem si želela,da zamenjam za njo,...njena želja po življenju je bila tako močna,da sem čutila kako jo boli misel,ker zapušča otroka.Še danes imam pred seboj tko v živo,nepozabljen ta dan pri njej v bolnici. Življenje je večkrat kruto,...vzame tam kjer ni treba,...mah saj ne vem kaj sem v bistvu želela povedat,..najbrž to,da nekako razumeš,če svet zapusti oseba,ki je živela in doživela dolgo starost,..ne razumem pa zakaj smrt posega po ljudeh,ki imajo še vse pred seboj,... Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na torek, 18. oktober 2011 ura: 12:29 Citiraj men se pa zdi, da imate overachieverji večji problem z lastno umrljivostjo, kot mi navadna raja. Grin ker če si povprečen, ali pa celo, bog ne daj, neuspešen, pol si tko nadomestljiv in te umrljivost niti ne gane kej preveč. moj nasvet: take it izzy. happy Haha! Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na petek, 11. november 2011 ura: 15:40 Citiraj Jaz si od takrat naprej smrt predstavljam tako - kot spanje, ko nič ne sanjaš, nič ne veš, te nič ne boli, ker te pač več ni. Evo sem sprocesiral vse skupi in še najbolj mi je pomagal odgovor od ribice. Zdej že slab mesec nisem paniciral, kar je kul. Če se zdej stegnem bo glih tko uredu. Ne bom pa glih ekstatičen, priznam... Pa minfulness for dummies berem, k je aslan neki omenjala na prejšni strani. Me like. Sploh ker ne gre za neko mistiko in energije. Če so tvoja pričakovanja sinhronizirana s tem kar ti lahko svet ponudi, pol je kul, ker boš pač vedno dobil natanko tisto, kar si pričakoval. Kako pridet do tega stanja duha? Opazuješ realnost tako kot je, brez predsodkov, neobremenjeno in z nekim otroškim čudom. To kapaciteto že mam hvalabogu minus otroški čud :) Se mi pa dopadejo ti budisti. Človek bi pričakoval neke mistike in ezoterike, uresnici pa so kot neki dobrotljivi ciniki. LIKELIKELIKE :) Evo ena zgodbica iz knjige; govorim na pamet: Se odpravi en tip na sprehod in pride do reke. Tok reke je močan in ne ve, kje bi jo prečkal, nakar zagleda meniha na drugi strani in mu zakriči: EJ JOU, KAKO PRIDEM NA DRUGO STRAN!!? Pravi menih: SAJ SI ŽE NA DRUGI STRANI :ninja: :happy: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: urssska na petek, 11. november 2011 ura: 18:06 :sesmejem: Good1. si moram pa sposodit potemtakem tud jz. Me veseli, da te ne daje več tolk tale kriza. :)
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Sinuska na petek, 11. november 2011 ura: 18:10 Enem so se pa prikazala nebesa.
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: BB na petek, 11. november 2011 ura: 18:16 Evo ena zgodbica iz knjige; govorim na pamet: Se odpravi en tip na sprehod in pride do reke. Tok reke je močan in ne ve, kje bi jo prečkal, nakar zagleda meniha na drugi strani in mu zakriči: EJ JOU, KAKO PRIDEM NA DRUGO STRAN!!? Pravi menih: SAJ SI ŽE NA DRUGI STRANI A to ga je menih z močjo misli prenesel na drugo stran? Je eden od njih mal neprišteven pa se ne zaveda na kateri strani reke je... Ma ne štekam, v čem je fora te basni ? Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: urssska na petek, 11. november 2011 ura: 18:20 Evo ena zgodbica iz knjige; govorim na pamet: Se odpravi en tip na sprehod in pride do reke. Tok reke je močan in ne ve, kje bi jo prečkal, nakar zagleda meniha na drugi strani in mu zakriči: EJ JOU, KAKO PRIDEM NA DRUGO STRAN!!? Pravi menih: SAJ SI ŽE NA DRUGI STRANI A to ga je menih z močjo misli prenesel na drugo stran? Je eden od njih mal neprišteven pa se ne zaveda na kateri strani reke je... Ma ne štekam, v čem je fora te basni ? da je vse odvisno od tvojega pogleda - z gledišča drugega meniha je dejansko bil na drugi strani. Tko k je moja desna tvoja leva, če si stojiva nasproti. To je ena od temeljnih budističnih filozofskih premis na uni poti do popolnosti, al kaj je že, da je pač vse odnosno. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: kinto na petek, 11. november 2011 ura: 18:23 Jz sm pa mislu, da je umru in pač prišel...na drugo stran :-\
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: urssska na petek, 11. november 2011 ura: 18:33 Eh, budisti niso komplikatorji ;D
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Sinuska na petek, 11. november 2011 ura: 18:34 :sesmejem: :oki:
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: BB na petek, 11. november 2011 ura: 18:53 Ma sej je kul, sam da si pa tolk butast, da neveš da si na isti strani reke kot un menih...peesda pol pa res nevem.
Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: Jagodka na petek, 11. november 2011 ura: 20:25 Citiraj To kapaciteto že mam hvalabogu minus otroški čud Zdaj se bo ata od deteta učil. Čisti zen. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: kinto na petek, 11. november 2011 ura: 20:38 Ma sej je kul, sam da si pa tolk butast, da neveš da si na isti strani reke kot un menih...peesda pol pa res nevem. Morda je pa bil v maniji? :unsure: Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: tiranozaver na sreda, 16. november 2011 ura: 18:38 Pa minfulness for dummies berem, k je aslan neki omenjala na prejšni strani. Me like. Sploh ker ne gre za neko mistiko in energije. Ne gre zato, ker mindfulness = budizem - "mistika in energija". Zadnjemu se učeno reče metafizika. Budizem je sicer zelo zelo pisana zadeva. Imaš veje, kjer je "mistike in energije" za deset new age-ev skupaj, veje, ki se utapljajo v teo/filozofskih traktatih in veje, ki so kar orenk popucane. Ampak brez karme pa nobeni ne morejo ...Kot drugo, mindfulness ni toliko v branju kot v treningu. Pri Mindfulness for Dummies se vaje začnejo tam nekje okoli strani 150, tako da mogoče še nisi prišel do tja. Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: matheu__ na četrtek, 17. november 2011 ura: 08:34 Nisem še tam.
Če naletim na metafiziko, jo bom z veseljem preskoču. :) Naslov: Odg: Anksioznost je moj nov štos... Sporočilo napisal: ljubica na četrtek, 17. november 2011 ura: 08:52 Nisem še tam. :valjamsesmeh: :valjamsesmeh:Če naletim na metafiziko, jo bom z veseljem preskoču. :) |