FORUM Nebojse.si

Lep pozdrav. Sem 22 letna študentka z veliko preveč problemi v življenju. Da se tudi sama priključim temu forumu sem se odločila, ker po ponovnem poskusu samomora ugotovila, da tako res ne gre več naprej. Zaradi poskusa samomora sem bila zdaj v bolnici že tretjič in mi je težko gledati ljudi okoli mene ki me imajo radi, kako se sekirajo in jih skrbi, da mi bo enkrat res uspelo. Zgodba pri meni je taka. Do drugega letnika srednje šole sem bila res super nadpovprečno uspešno dekle, ki je blestela na vseh področjih, česar koli sem se lotila mi je vedno uspelo. Po cele dneve sem čas zabijala po raznih krožkih, delavnicah, glasbeni šoli itd. Še vedno ne morem verjeti, da sem to res bila jaz. :( Danes sem čisto spremenjen človek, namreč v prvem letniku sem začela kaditi travo, ki me je dobesedno uničila. Začela sem se bati ljudi, dobila sem občutek da grem vsem na živce, da se mi smejejo, me opravljajo, zaničujejo,...velikokrat so se moje domneve izkazale za napačne, ampak jaz še vedno ne morem iz svoje kože. Vsakič ko se znajdem v krogu ljudi me zgrabi paranoja, da me obsojajo in zgubim svoj notranji jaz. Zgubim se med množico in takrat se niti sama ne prepoznam, ne vem kaj si želim....nekako ohromim. Kakšni dnevi so boljši, drugi spet slabši. Totalno sem razočarana nad svojim življenjem, saj ne morem verjeti, da se je tako anbiciozno in uspešno dekle danes spremenilo v takega po domače povedano luzerja. Vedno bolj premišljujem, da moram predelati stavri iz otroštva, ki ni bilo ravno najbolj srečno, saj imam mami živčno razvalino in očeta, ki me je pretepal. Vendar se danes vseeno zelo trudita in jima je žal. Saj tudi ona2 tako kot jaz ne moreta verjeti kaj se je zgodilo z njuno popolno punčko, ki je danes že skoraj pristala na heroinu ali v grobu.Ni mi vseeno zanju. Drugače jemljem paroxat,ker naj bi bila moja diagnoza socialna fobija in depresija, vendar sem prevčerajšnjim ko sem prišlla na urgentni pogovor k pssihiatru, kamor so me napotili iz bolnice, dobila novo diagnozo. Tamkajšnja psihiatrinja mi je namreč rekla, da najverjetneje trpim za kako obliko osebnostnih motenj in mi je priporočila obisk psihoterapevta. Zato bi vas ob tej priložnosti vprašala če kdo morda pozna kakega dobrega psihoterapevta,pa če se le da ne plačniškega ali pa bolj cenovno ugodnega, pa da res pomaga. Ker sama mam na žalost zelo slabe izkušnje s psihiatri in so me fullll razočaral, ker sm opazla, da se veliki večini dobesedno j.... za folk, ki ima take probleme. Res bi bila hvaležna vsake pomoči, saj mislim da mi je življenje zdaj ponudilo zadnjo možnost, da se spremenim in nekaj naredim iz sebe, ker dvomim da bom sama sebe lahko prenašal še dolgo. Čas je za nujno spremembo v mojem življenju,ker tako res ne morem živeti naprej. To zame ni nobeno življenje, da nmme je vsega strah, kamorkoli se obrnem vidim strahove ki jih pomoje sploh ni ali pa so samo posledica mojega zbujanja pozornosti. Prosum za pomoč, nočem spet pristati v bolnici ali konec koncev v mrtvašnici. Lep pozdrav;)

XYGIRL  :rozicodam:

Pozdravljena med nami, prav si naredila, da si se obrnila na tale forum, kjer boš lepo in prijetno sprejeta in boš med nami spoznala, da nisi sama s težavami.
Vsi tukaj imamo podobne težave in se ubadamo z raznimi problemi.
Prebrala sem tvojo zgodbo, ki res ni prijetna, vendar vedi, da pa je podobna
marsikateri zgodbi, ki je napisana na forumu.
Nič nisi napisala od kje si, oz. blizu katerega večjega kraja živiš, da bi ti lažje svetovala za psihoterapijo, kajti kot vidim psihiatra že imaš in tudi AD ti niso tuji.

Žal ti pa moram povedati, da so psihoterapevti več ali manj vsi plačljivi, razen
cene so različne.
Res obstajajo tudi nepljačljivi in to ponavadi v sklopu psih. bolnic, samo je pa en problem in sicer ta, da tam prideš mogoče na vrsto 1x na mesec, kar pa ni ok,
psihoterapija je nujna, da je v začetku težav pogosta, ponavadi kar 1x na teden, potem pa se psihoterapevt s tvojim soglasjem odloči za bolj poredke terapije.
Prosiš za nasvet kar se da najbolj poceni terapevta.
Jaz ti bom dala link, ti pa poglej kateri kraj ti je najbližje in poskusi poklicat.
Prvi uvodni razgovor je zastonj in takrat se šele odločiš ali boš obiskovala tam terapijo ali ne.
Jaz jo in moram ti povedat, da sem zelo zadovoljna in tudi moje stanje se izboljšuje, je pa res, da je potrebno , dase sam zavedaš, da moraš tudi sam nekaj naredit za boljše počutje.

www.psihoterapija-institut.si

Ps: Upam, da nisi več na drogi ali na travi, kajti to še bolj povečuje tvoje težave
in včasih se začnejo ravno s tem.

Lep pozdrav in javi se še kaj naša nova prijateljica :rozicodam:
Upam, da nisem edina, ki ti pišem, predvidevam, da ti jih bo še več!

Sory, če je kakšna napaka, sem pisala na brzino!