FORUM Nebojse.si

Končno sem zbrala pogum in se odločila da napišem nekaj o sebi in mojem problemu. Stara sem 20 let in že nekaj let je moja težava zardevanje. Ne, res ne morem reči, da je to nekaj prikupnega in srčkanega, kot pravijo nekateri. Zame je to nočna mora, ki se ne konča... Zardim dejansko vedno in povsod, že navaden pogovor s prijatelji, znanci, sorodniki,..je dovolj. V tem letu se mi zdi se je vse skupaj še bolj poslabšalo in sedaj vedno iščem izgovore, da mi ni potrebno iti ven med ljudi. Ja, grozno, vem! Najhuje je, da bi z največjim veseljem šla in se zabavala  :(
Ne najdem niti več volje, da bi stvar izboljšala. Včasih sem se še trudila, da bi mislila čimbolj pozitivno, sedaj pa samo še obupujem in ko moram nekam iti, razmišljam samo o tem, kako bom zardela in postala v glavo čisto rdeča. Ker sem bolj blede polti, je to še bolj opazno. Ponavadi pa postanem celo tako živčna, da rdečica kar ne izgine in sem lahko še več kot uro rdeča v obraz. Sama sebi se drugače ne zdim grda ali neprivlačna, imam se za lepo in zelo prijetno dekle. Nevem zakaj si to počnem... :(
Preveč razmišljam o tem, kaj si ljudje mislijo o meni. In ko zardim se počutim tako manjvredno in prav ponižano. Ostala sem brez samozavesti. Celo ko grem ven se raje oblečem v nevpadljiva oblačila, da ne bi zbujala preveč pozornosti in da ljudje ne bi dajali veliko komentarjev.

Vem, da nisem edina, ki se soočam s tem in res si želim, da bi to premagala in si vrnila samozavest.

kako pa kaj drugače, ladyburg? kaj počneš na splošno? se še izobražuješ al že delaš? Tole zardevanje te spremlja že celo življenje, mar ne? da bi pa zarad tega ostala brez samozavesti, pa močno dvomim. Ker  ponavadi je namreč obratno. Zardimo namreč največkrat prav zato, ker je naša samozavest bolj pri tleh....

Sem študentka, ravno sem končala 1.letnik faksa. Bi pa z veseljem tudi delala, vendar mi faks tega ne dopušča :)
Hvala za odgovor, zanima me še, kako je s temi srečanji kjer se pogovarjate o težavah, je tudi kakšno na temo zardevanja?

Živjo!
Lepo, da si naredila prvi letnik faksa in dobrodošla  :rozicodam:.
Srečanja so skupine za samopomoč. Kjer se pogovarjamo o svojih težavah in lahko tudi ti prideš in poveš svoje. Poglej si pod srečanja in notri bo pisalo npr. Ljubljanska skupina za samopomoč so na vsake 14 dni zato če ni posodobljeno bo naslednje srečanje čez 14 dni. Malo še povpraši vodje skupin, če je skupina, ker nekaterih med počitnic ni. Lj. skup. za samo. 3 je med počitnicam.
Upam da razumeš, če pa ne mi pa lahko pišeš na zasebna sporočila.

 :)

Hvala za dobrodošlico in pomoč :)
Zdaj mi je bolj jasno ;)

s tem je podobno kot s kompulzijami (in še marsikatero težavo): bolj kot jim posvečaš pozornost, bolj so izrazite.
Poskusi razumeti sebe: kaj misliš, da si bodo drugi mislili, če bodo videli, da zardevaš?
Po moje tega verjetno večina sploh ne opazi ali pa jim je vseeno. Zaradi tega te nihče ne obsoja (če že, bi bilo to na ravni predšolskega otroka), torej se nimaš česa sekirat. Če si anksiozna v družbi se mogoče nauči kake tehnike sproščanja, npr. sproščeno dihanje, in jo izvajaj ko si na kakem javnem kraju. Tako se boš umirila in te bo manj skrbelo in boš manj zardevala. Če meniš, da so tvoje težave globjega izvora, poišči psihoterapevta.

vem, ladybug, kako je z zardevanjem, ker sem dolgo časa svojega življenja imela isti problem. Stvar pa je samo v niski samopodobi. In, ko se z nekom pogovarjaš, premišljaš samo o tem, koliko boš zardela in ali tvoj sogovornik v tvojo pripoved verjame. Tako se ti krog sklene in stvar se vedno znova ponavlja. Zato se vsekakor poskusi čim več družiti s prijatelji, ki so ti blizu in ne se zapirat doma. In imej v mislih, da te imajo radi, takšno kot si in ne razmišljaj med pogovoru o tvojem zardevnju. Če pa že, pa si reci, če bom zardela, pa pač bom. Pa kaj. Bo če minilo, kot je prišlo. Če pa ti tudi to ne bo koristilo, pa si le poišči strokovno pomoč. In pa skupine za samopomoč so res krasna terapija.Težavo se da odpravit, vem iz svojih izkušenj.

Bodi lepo in mnogo uspeha na faksu.