FORUM Nebojse.si

Pozdravček.Odločila sem se nekomu zaupati moj problem, ker sama ne vidim več izhoda iz tega. Že tri mesece jemljem antipsihotik torendo Q, ker se mi je pojavila psihoza in še zdaj občasno slišim glasove ter živim v nekakšni zmedi, skratka ne morem trezno razmišljati in ne morem se zbrati pa me zanima, če je kdo imel podoben problem in po kolikem času je boljše? Zaradi psihoze sem dobila še depresijo, ker se ne morem normalno vključiti v vsakdanje življenje, nimam ne volje ne energije za nič. Nočem se družiti in ves čas imam napade tesnobe. Za depresijo sem dobila wellbutrin, ki ga jemljem 3 tedne. Vse kar delam je na silo sam da se zamotim in ne mislim na bolezen. Mi lahko kdo svetuje kako bi si lahko sama pomagala? Psihijatrinja je rekla, da če ne bo boljše bo zamenjala terapijo zdaj pa bo en mesec na dopustu tako, da sem sama s svojimi problemi..
Prosim za kakšen nasvet
Lp

zbrisala post.

Pojdi k psihiatrinji nazaj, pa ji povej,

ali pa v dežurno psihiatrično ambulanto po druga zdravila

martinca zakaj pa si zbrisala, lahko bi ji povedala za ta zdravila, ki si mi svetovala. Res je te torendo mi sam upočasnijo misli za wellbutrin pa bom morala še počakat.. vsaj 4 tedne, da začnejo delovat. Mi je pa bolj važno tole psihozico poštimat, ker potem tud depresije ne bi mela.. torendo pa mi je zvišala dozo zdaj mogoče bo boljše...
Hvala za odg.
Lp

Sandra22,  :oki: prepričana sem, da psihiatrinja ve, katera zdravila primejo, ampak tole je pač zdaj  moderno predpisati, kar imaš. Saj bo menjala, če ne pomaga. Le povedati ji moraš , kako si.

Zbrisala pa sem zato, ker sem bila tukaj takoj opozorjena s strani moderatorja zaradi tega pisanja o zdravilih, ( po kateri antipsihotik pojdi - to se ne sme pisat) .

In ker sem ga zarad njegovega opozorila tukaj še javno nazaj grozno užalila, bi bil skoraj zame skoraj BAN za 7 dni. No zdaj sva se pa v klepetalnici vendarle dogovorila, da v zvezi s tem ne dobim ban.

V glavnem, na tem forumu se tukaj ne sme svetovat, katera zdravila primejo, če nisi psihiater in stalno pozabljam na to pravilo.

Jaz samo laično pišem iz svojih izkušenj kot tudi izkušenj drugih uporabnikov, če vidim, da so iste. To pa se tukaj ne sme. Ker je treba paziti tudi na dobro psihiatrov (če prav razumem), da ne bi slučajno imeli  težav z bolnimi ljudmi, ki jih potem zaradi takih  laičnih mnenj ne bi ubogali in ker se lahko kakšni  zaradi kakih  napotkov o dobrih ali manj učinkovitih zdravilih, še dodatno kaj za brezveze  prestrašijo.

Imam pa naslednjič BAN za 7 dni, če bom še  dalje kdaj svetovala oz. usmerjala, kaj se naj predpiše, kadar kaj ne pomaga.  Se sme samo  povedati le lastno izkušnjo.  No, težka bo, ne vem če bom uspela. Sem hotela seveda samo pomagati.

Glede Torenda sem ti povedala. Itak, da dozo zvišajo, klasika. Če pa ne bo ok, pa bodo pač probali eno pa drugo zdravilo... Kar bo prijelo, to pa boš imela.  :pomezik:  Ampak naj kar zdravnik odloči in pove. Ne da ti jaz pravim.

Mi pa zveniš zelo pozitivno in verjamem, da boš vse rešila.  :rozicodam:
Aha šele začela si z Wellbutrinom.
Morda pa boš ti končno ena redkih, ki jim prime dobro, ti privoščim iz srca. Rada bi to slišala, da ti je prijel in ti izboljšal razpoloženje.

Bravo Martinca, dobro ti gre!!!

Saj vem, da je včasih težko, ko bi človek rad kaj napisal, pa so v ozadju pravila. Samo moraš razumeti, smo laiki in to ni naše dpodročje....hm....v resnici ga najbolj poznamo mi  :)
Hvala za tvoje razumevanje.
Koky

Sandra22!! :rozicodam:

  Dobro bi ti mogoče delo,če se bi vklučila v kakšno skupino samopomoči,kjer so z podobnomi
  težavami.Tudi drušvo Dam,jo ima.Mal pobrskaj po forumu in poglej če je v tvojem kraju.
  Lep dan!!

Sandra22,

samo ena izkušnja (moje prijateljice), ki je jemala Welbutrin zaradi depresije. Njej je pomagal. Zdravilo je prijelo po nekaj tednih jemanja. Je pa bilo to edino zdravilo, za zdravljenje depresije, torej brez psihoze.
Stranski učinki so bili priostni 3,4 tedne po začetku jemanja, potem je šli na bolje.
 
Je tekla razprava tudi na forumu, no, mogoče si že sama našla, pa vseeno:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,180.0.html

 :rozicodam:

Draga Sandra,

tri mesece je kratka doba in to, da še zmeraj občasno slišiš glasove, ni ni nič nenavadnega. Okrevanje po psihozi ne gre na horuk in zahteva svoj čas. Si preživela psihozo v domači oskrbi ali v bolnici?

Depresija je tipičen stranski učinek antipsihotikov, tako kot pomanjkanje energije, brezvoljnost, umik iz družbe, nezmožnost koncentracije itd. Tudi to bo minilo. Je pa skrajno nenavadno, da si za depresijo dobila wellbutrin: njegov učinek je namreč točno nasproten učinkom antipsihotikov. Vsi antipsihotiki zavirajo dopamin, ki velja za krivca za psihotične simptome - wellbutrin pa ga, za razliko od ostalih antidepresivov, promovira. Zato je pri ljudeh s psihotično izkušnjo kontraindiciran.
(Še zdaleč pa nisi edina pri nas, ki je ob psihozi dobila wellbutrin - nekaterih naših psihiatrov kontraindikacije očitno ne zanimajo.)

Praiš, da vse počneš na silo, da se zamotiš in ne misliš na bolezen - to je zelo dobra taktika, vztrajaj. Glasove čim bolj ignoriraj, ne zmeni se zanje in ostani čim bolj aktivna, tako bo prej bolje. Počni čim več stvari in poskusi se družiti vsaj s kakimi dobrimi prijatelji ali sorodniki, s katerimi se lepo razumeš itd. Pojdi iz hiše na klepet ali karkoli - četudi samo za krajši čas, važno je, da greš, in bodi čim bolj telesno aktivna. Če glasovom ne boš posvečala pozornosti in se z njimi ne boš ukvarjala, bodo slabeli in na koncu utihnili.

Drži se in poročaj.  :oki:

oj sandra jaz sem še eden k ima psihozo in pa depresijo najbolje je da ustrajaš pri ignoreranju teh glasov ker tako bodo počas odšli v pozabo jamlem pa abilify+asentra+leponex
tudi jas še občasno slišim glasove sam em ne motnjo več osredotočim se na kej bol prijetnega...
želim ti veliko uspeha pri premagovanju teh nevšečnosti

lepo bodi
Domen

Hvala vsem za odgovore :rozicodam:

Ja wellbutrin mi je predpisala, ker sem tožila da mi manjka energije in volje. Je povedala, da bom na začetku tko razdražena pa živčna kar je res potem pa umirjena. Baje vpliva tudi na boljšo koncentracijo in to men rab, ker me tej antipsihotiki sam medejo ali pa je psihoza še vedno tako močna, ne vem. Je pa res, da zdravila delujeta drugače vsaj tako jaz čutim, wellbutrin mi daje energijo torendo pa mi jo jemlje.
Ampak če pogledam kako je bilo tri mesece nazaj in kako je zdaj se čuti razlika, zgleda da se res tko počasi zdravi. Trina doma sem bila ves čas pa 1x na teden imam kontrole sam zdej je ni 1 mesec.. sem pa tudi jemala zelo majhno dozo torenda ne vem zakaj mi je ni že prej zvišala, ker se vsak dan bolje počutm in komaj čakam na dan, ko bom lahko rekla danes sem pa super. Je treba počakat pa bit strpen, toliko časa sem imela psihozo in niti nisem vedela da sem bolna sem mislila, da se bo samo od sebe uredilo.. res sem dosti časa trpela preden sem šla k psihijatru. Suzy saj bi šla v kakšno skupino sam jaz tole skrivam, nobenemu nisem povedala, ker ljudje znajo obsojat pa iz muhe naredijo slona tako da sem sama s tem.. mi pa ful pomeni tuki se zaupat full ste v redu, bom poročala kako in kaj.
Domen želim ti veliko sreče in da se čim prej pozdraviš..
Hvala in lp

oj sandra tukile je še link k smo o mojih problemih debateral...

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,5870.0.html

čau

Pozdravček :rozicodam:

Po dolgem času sem se spet odločila nekaj napisati.. torej, gre mi na bolje. Torendo so mi zamenjali in dobila sem Abilify za depresijo pa cipralex. Glasovi so izginili imam pa še vedno motnje mišljenja ali blage blodnje ne vem kak bi to opisala, zamenjala sem tudi psihijatrinjo in ta je dosti dosti boljša. Pregled imam čez dva dni pa me zanima, če mi lahko kdo svetuje katera zdravila bi odpravila te blodnje, kot bi mi iz podzavesti misli prihajale na plan in me prizadele, večinoma so to črne misli. Kot bi lahko ljudem brala misli, vem pa da te misli niso resnične, tega se zavedam. Težko mi je to opisati, ker ne vem točn kaj je...
mogoče pa kdo razume kaj bi rada povedala, prosim za kakšen nasvet..

Lep pozdrav.S

hmm po mojem prihajajo nerazrešeni problemi k si jih imela na dan vrjetno nisem sicer strokovnjak sam mogoče pa so pozablene zadeve poišči kakšnega psihoterapevta...
oni to bolj vedo kaj naj bi bilo kar prihaja na dan
pri meni je prišla vsa moja zgodovina na dan tako da sem se mogu lotit dela in predelovat vse podzavestne strahove in pa bedarije ki jih nisem pošlihtal pravi čas...

no želim ti vse naj naj in da se čim prej pozdraviš
čau

Hvala za odg. green boy :)

danes sem bila na pregledu in je povedala, da so to vsiljive misli- vsiljivke. O tem sem že dosti prebrala tko da vem kaj to je, na srečo niso blodnje ,kot sem mislla. Saj zdaj se že dva dni počutim zlo fajn upam, da bo trajalo tole. Povišala mi je odmerek abilify tko da zdej jemljem 15 mg cipralex pa 25 mg abilify :A)
Čutm, da mi gre na bolje..nazadnje, ko sem tuki pisala sem šla v bolnico prostovoljno in je bil obup tam. Jaz s tistimi glasovi oni pa me terali nej rišem, pišem pesmi kot prej, šivam men pa tisti glasovi švigajo po glavi mislm groza. Od takrat se dost boljše počutim...

želim ti vse dobro green boy, čau

no saj veš počasi se daleč pride tudi ti boš zmogla...
jaz sem kar začel ignorerat glasove in jih je dost manj probaj še iz kakšno psihoterapijo pravjo da se dost pošlihta pri psihoterapevtu
hvala za lepe želje in pa tudi tebi vse dobro ;)

Ojla. Ti povem da si svoje občutke opisala, kot da bi bili moji. Je pa še nekaj pri meni, in sicer to, da ko se neka stvar zgodi, se spomnim, kako je bilo govora o tej stvari točno tako kot se je stavr zgodila. Zanima me, če je tako tudi pri tebi?

oj,moj prijatelj je jema risperdal+ad+pomirjevalp,dve leti je tožil psihiatrinji,da je brez volje,da ga boli glava,da se ne more skoncentrirat na igranje kitare,pa ga sploh ni poslušala...potem se je razkuril in psihiatra zamenjal,ta mu je rekel,da ne potrebuje ne pomirjeval ne ad,napisal mu je Abilify in to je tudi edino kar jemlje(imel je pa zelo hudo psihozo 2x bil hospitaliziran za 3 mesece),če čuti,da je nemiren mu abilifi za pol tbl zviša potem pa zopet nazaj na eno tbl-brez ad in brez pomirjeval-zdaj je ok in tudi kitaro ful dobro igra
lp muki :rozicodam:

zdaj ne vem, komu se tu odpisuje, ker je tema stara - zastarana, najbrž uporabnica, ki jo je odprla niti več ne pregleduje foruma, zato tistim, ki imate podobne probleme in bi radi o njih govorili ter kaj izvedeli, predlagam, da odprete svojo temo. Se kdo tu na novo sooča s psihozo in je šele v prvih nekaj mesecih po tem, ko je z antipsihotično terapijo zazdravil psihozo in ga zdaj torej tare depresija, ki pa je logična posledica zazdravljene psihoze? In brez skrbi, tudi to se bo uredilo... Je pa res tako kot je bilo rečeno, to je tek na dolge proge.

Tudi jaz sem prebolela psihozo pri 21-ih letih in se pozneje soočala z nihanji od minusa do normale, kar je v bistvu depresija. In je bilo ful težko. Tesnobna sem bila pa kake 14 dni ali še malo dlje res na hard, potem pa je to izzvenelo.

Predlagala bi, da se kolikor je le mogoče, v kolikor se še ne počutite bolje, vračate v ambulanto, kar pomeni, da pokličete svojega psihiatra v delovnem času ter mu poveste, da niste o.k. in ga prosite, če se lahko oglasite. jaz sem se vračala in zamenjala kaka tri zdravila. najprej Risperdal, ki se je zdel sprva v redu, a ko so prišla huda nihanja razpoloženja od minusa do normale in nazaj v minus (in nikdar v plus), Risperdal ni bil dovolj učinkovit. Potem sem dobila Abulify, ki ga sama nisem dobro prenašala in nisem spala in sem bila po 14 dneh čisto dezorientirana v času tudi zaradi premalo spanca. Vrnila sem se v ambulanto in dobila slavno Zyprexo, ki sem jo sprva odklanjala, ker sem verjela, da bom pri njej preveč zaspana (poznala sem jo že od prej). In res sem spala po 12 ur ko ubita. Moje telo se je od poprejšnjega norenja končno spočilo, prebudil pa me je samo želodec. Mnogi smo po zyprexi zaspani in lačni. Malo sem se poredila in bila sem kljub nizkim dozam rahlo sadirana. Zyprexa je odigrala izredno pomembno vlogo: umirila je moje telo in dobila sem nazaj oblast nad telesom, ker sem bila poprej hiperaktivna. Nisem pa mogla normalno funkcionirati, brati, živeti, ne da bi mi bilo vse težko in ne da bi se počutila zaspano in utrujeno. Zato se po mesecu dni jemanja Zyprexo zamenjala s Solianom in pri tem sem ostala, ker se ob jemanju le tega krasno počutim. Od tu naprej smo zgolj uravnavali dozo zdravila (enlrat nižali, drugič večali, pa je bila doza precej nizka). Počasi sem nadaljevala s študijem in drugimi obveznostmi, ampak začeti je bilo treba ne le z nule, ampak minusa. počasi in potrpežljivo. Za 2. letnik faksa sem zaradi psihoze poravbila kar tri leta, vmes pa sem bila pol leta zaposlena. Tretji in četerti letnik ter absolvent in oddaja diplome potem so šlo gladko. Skratka potrpežljivost do sebe, vztrajnost in pogum delajo čudeže. Ne naložiti si premalo in ne preveč je umetnost obvladovanja življenja s psihozo, ki se jo posameznik sam uči, zraven pa ena velika mera podpore svojcev in prijateljev ter ostalih sotrpinov na forumu pride še kako prav. Pa še kaj. To je čas iskanja in raziskovanja s čim vse si še lahko pomagamo. Sploh ko ne gre delati za faks ali šolo, lahko kar nekaj energije vložimo, da počasi sprejemamo nazaj svoje obveznosti in da raziščemo, kako si lahko pomagamo.

Knjigo Skrivnost možganskega čipa, vodnik za samopomoč namenjen osebam s psihozo toplo priporočam v branje, ker je res dobra.

Ko sama nisem mogla po psihozi brati, tako da bi vedela, kaj sem prebrala in ko mi koncentracija ni delala in nisem mogla takoj delati za faks in se pripravljati na izpite sem se potožila moji osebni zdravnici, pa mi je rekla: Maja, a človek, ki doživi srčno kap že naslednji dan spleza na Triglav. Tako nekako je s to zadevo. Lahko rečem, da uravnavanje kemije, da pridemo do remisije, ko ni nekih znakov motenj in se gibljemo bodisi med depresijo, tesnobo, psihotičnimi simptomi ali manijo traja kake pol leta. Bistveno je, da za začetek zazdravimo psihozo ter da se blodnje in halucinacije (razni pričuti - vodni, slišni, telesni občutki, itd.) za začetek umaknejo. To lahko dosežemo s primerno terapijo z zdravili precej hitro, ostalo pa uravnavamo naknadno, ko se problem pojavi. Samo ne obupajte, ker vas čaka še vse dobro. Veliko se boste iz takšne preizkušnje naučili in ven prišli močnejši. Dokler se kaj takega ne zgodi, morda sploh ne veš, kaj vse telo zmore in kako zelo lahko človek okreva.

Toliko zaenkrat. Ostanite pogumni.

Ko pa pridete na zeleno vejo, je vaša naloga da vzdržujete remisijo (stanje brez znakov bolezni ali motnje). Kako pa boste to storili pa odvisi od vsakega posameznika. In glede uporabe zdravil se držite navodil doktrine, kar pa ne pomeni, da morate biti pretirano sadirani in jemati neskončno velike doze. O dozi in izbiri zdravila se pogovarjajte s svojim psihiatrom, ki mu vi zaupate. bidote odgovorni in se držite dogovora. če se ne počutite dobro se dogovarjajte dalje. bolj kot boste vi odgovorni do sebe, za bolj kompetentne vas bo imela vaša okolica in bolje boste dejansko živeli.

Tako jaz vidim.

maja

nibidar men se to ne dogaja. Jaz imam samo probleme s tem, da včasih kot da izgubim zdrav razum in začnem mislit, da ljudem berem misli :zardevam: to me spremlja od samega začetka in še po letu pa pol se tega nisem znebila. Mi pa ful niha počutje par dni se počutim ok par dni pa obup in te misli so zelo pogoste. Psih. več ne ve kaj naj nardi, zamenjala mi je celotno terapijo zdaj jemljem invega, effectiner in wellbutrin. To se res prepočasi zdravi...

Zdravo vsem!

Imam eno vprašanje in bi prosila, če mi lahko kdo pomaga. Nazadnje sem pri psih. dobila leponex katerega sem jemala dva dni, in glede na to, da nisem mogla vstati iz postelje in sem spala po cel dan, sem ga nehala jemati. Pa še jedla sem kot pujs in ne smem se zrediti niti grama več. Zdaj pa: invega sem si znižala dozo na 6 mg, prej sem jemala 12 mg ali mislite, da se mi lahko stanje spet poslabša po enem letu rednega jemanja antipsihotikov? Namreč počutim se zelo dobro, skoraj zdrava sem moti me samo to, da preveč jem, če jemljem tako visoko dozo invege. Moja psih. se ne ozira na to jaz pa nočem biti debela. Naj še povem, da sem psihozo dobila od kajenja trave in ne kar tako in sama mislim, da če ne bom več kadila trave je ne bom nikoli več imela. Jemljem še effectiner kateri mi je super pomagal, nimam več tesnobe in nasploh se počutim super. Zdaj me je samo strah, da se mi stanje ne poslabša ker sem znižala dozo ap-jev. Prosim za pomoč...

Lp

nič ni kar tako, Sandra

Jaz ti lahko tud kaj povem, po mojem mnenju se ti ne bo poslabšalo, ker si visoko dozo Invege zmanjšala na polovico, na kateri se počutiš super in lahko normalno funkcionoraš ! Antipsihotik Ti morša misliti nase, morda je tvoja psihoza, prisluhi, prividi, trajna reč in sama sebi in svojim možganom moraš dati čas za okrevanje in lastno borbo, ne pa da vse simptome bolezni enostavno prikrijes z najmocnejsim antipsihotikom. Nič ni hudega neaj dni ali kaksen teden višje doze, toda potem pa to ni vec zdravo zaradi stevilnih kvarnih ucinkov na zdravje te vrste zdravil. Na prvem mestu pa mora poleg biti kakovost tvojega življenja, torej tvoje pocutje in tvoje najbolj optimalno funkcioniranje, zato se ne boj preveč zaradi zmanjšanja, ker antipsihotik ni zdravilo, ki bi le počasi zbiralo svoj učinek, pokaže se že kmalu ali takoj, kako je biti na njem, kot tudi, kako je biti brez njega (isti dan:) Invega je pac antipsihotik, to ni antidepresiv, pri katerem bi rapidno znižanje (kar polovica vsekakor je) povzročilo močno poslabšanje v obliki depresije  :happy: Tvoj cilj mora biti vedno to, da kar se da najbolje zivis in da se dobro pocutis  :oki:

Do tega ti je pripomogel Efectin ER, ki je zelo mocan antidepresiv in se ga pravzaprav rado daje takrat, ko nič drugo ne prime, zato ne vem, zakaj si ga takoj dobila, kaj pa če ti ne prime več (po 5 do 10 letih jemanja mislim). 

Kar se psihoze tiče, se eni ljudje naucijo ziveti tudi s prisluhi brez zdravil, ker se jih sčasoma naučijo locevati od realnosti, ampak zakaj bi se človek matral, ko pa je bolje biti komot  :wav:
Se strinjam : vzamem lexaurin, da lahko spim  - zakaj bi se mučila vse življenje in čakala na spremembe (finančno neodvisnost, ljubezen, neko gotovost v življenju) - ko pa tega očitno ne doživim in ne dožim , ne ni mi treba trpeti.  Saj za to pa so zdravila, v pomoč! Ampak bolje je jemati manj kot pa več, toliko da (dobro) prime.

Dobro se počutiš zaradi Efectina. zdaj še bolje, ker AP zbija dopamin in zmanjša nekaj naše pameti in si lahko nekoliko bolj aktivna. )

Zato mi je tvoja odločitev o zmanjšanju čisto ok. SaJ depresija se po zmanjšanju Invege ne more vrniti . Vrnila bi se ti po zmanjšanju Efectina! Proti psihozi pa ti očitno deluje tudi polovička, vsaj sama tako praviš. Torej počakaj kak teden ali mesec, da vidiš, kako se počutiš in kar vztraja na tem, ampak obvesti svojega psihiatra, kaj je novega in da si vredu!

Če pa se kaj poslabša, ampak ne verjamem, pa pač romaš nazaj na 12 mg pa je.

Hvala ti ful martinca! zdaj je en teden odkar jemljem polovično dozo antipsihotika in se bolje počutim, kot takrat, ko sem jemala 12 mg. Sem vprašala psih. če lahko zmanjšam ap in je rekla, da ni še čas tako, da sem kar sama zmanjšala, sem pa jemala 3 mesece najvišjo dozo.
Effectiner pa jemljem 225 mg in ta doza mi ustreza..jaz mislim, da ga bom jemala še eno leto in potem zaključila s tabletami zdaj ne vem kok časa moraš ap-je jemati, meni je že dobro sam se brala, da se lahko psihoza ponovi, če ga jemlješ sam eno leto npr. in tudi, ko ti je boljše ne smeš prenehati jemati tablet. Jaz pa nočem še enkrat skozi ta pekel. Ne razumem kako ljudje lahko živijo s prisluhi, jaz sem tudi ločila kaj je realno in kaj ni kar je za psihozo nenavadno ampak brez tablet bi se verjetno kar ubila, saj ne moreš normalno živeti in funkcionirat.
Ok sam to me je zanimalo, če se mi stanje zaradi znižanja invege lahko poslabša, zdaj bom počakala en mesec da vidim kako bo in upam, da ne bom rabila spet zviševati doze, ker se preveč redim in ker se počutim zadeta.

Hvala še enkrat, by

Caki, ce pa si prestala tako hudo psihozo, nisem vedla, ne vem, kako se bos kasneje odzvala na bistveno znizanje AP. Zato ker zdaj bo AD prisel dosti bolj do izraza : vedeti je treba, da ceprav dvigne razolozenje, lahko pri psihoticnih ali manicnih osebah visoka doza AD sproza poslabsanje psihoze (ali padec v manijo), zato je dobro jemati tudi neko srednjo dozo antipsihotika. Vsaka oseba je od druge osebe drugacna in tako tudi odzivanje na spremenjeno terapijo - odvisno od tezav, ampak tvoje pa so hude, pravis. Hocem rect, ni garancije za to, da ostanes na nizji dozi Invege vredu! Pogosto pa tudi psihiater tega ne ve, prav zaradi razlicnosti odzivanja, zato pa iz previdnosti rece, da 'raje ne znizat'.  No, zdaj se pocutis tako dobro tudi zato, ker vpliv AD toliko bolj pride na plano, saj ga AP ne zatolce vec!

Ko znizas AP, je v vprasanju tudi rahlo znizanje AD, (ampak nic se zdaj še s tem igrati), ampak sele v stanju vec-mesecnega zdravja. Pa ne bistveno znizanje, vsaj vzdrzevalna doza je koristna nekaj casa.
Kljub temu lahko pri enih znizanje prinese poslabsanje v obliki depresije..
Zdaj sem ti natresla nekaj novic, ampak ne delaj nic brez dogovora s psihiatrinjo.

Ce jemljes visoko dozo AD brez AP, prav tako lahko krenes v psihozo ali manicnost, jaz sem in marsikdo, ti pa bos zdaj vidla, kako bo pri tebi, zdaj sele v 1 do 3 mesecih, ko bo AD nabral vec vpliva in se pozna, da AP ni vec tako mocan preprecevati simptome...

Zelim ti, da imas dobro psihiatrinjo., ki se ona dobro spozna na doze zdravil in da bo vse vredu, ce dobis nazaj simptome. Ce spoznas, da je 12 prevec in 6 premalo, pac probaj redno jemati 9 mg, ce gre. Moja babica ima celo tableto proti pritisku prevec, ker je sibvka na njej in ima pritiska 95/60, ce vzames polovicko tablete, ima 150/90, zanjo je primerno vzet 3/4 tbl, da ima 130 in se pocuti dobro.

Ko sem jaz nehala z visoko dozo AP, sem bla zivcna, polna energije, anksiozna pa še bolj in vse bolj. Nic mi niso antipsihotiki resili : ko sem z njimi prenehala, sem bila samo hudo napeta in anksiozna in sem znova rabila antipsihotik, imela sem nato minimalne doze. Te minimalne doze pa se po besedah moje takratne psihiatrinje ne dajejo ljudem s hudo psihozo, niti ne pomagajo. Ne vem, kolko mi je kaj skodilo biti drugi del polovice najstnistva na AP ... Mogoce bi se moja osebnost bolje razvijala, ce ne bi bla.

Zaenkrat ne čutim nobenega poslabšanja bom videla čez čas kako bo. Dobro je to, da dosti manj jem...
Samoplačniško bom šla še do enega psihijatra, da mi še on pove svoje mnenje.. sem poskusila tudi s psihoterapijo pa mi je brezveze to.
Hvala še 1x

ejla,

tudi jaz sem leta 2006 prebolela epizodo psihoze in temu je sledila depresija kot posledica zazdravljene psihoze in uporabi malo višjih odmirkov ap v začetnem obdobju, ko je blo treba psihozo zazdravit.

Kaj ti svetujem? da prelistaš literaturo z naslovom: SKRIVNOST MOŽGANSKEGA ČIPA, ki je Vodnik za samopomoč namenjen osebam s psihozo. Svoj izvod te knjige sem posodila, tko da ne vem trenutno na pamet avtorjev, vem pa da so trije tuji avtorji, med njimi Marc De Hert, ??? Magiels, Erik Thys, če se ne motim, zadevo pa je prevajal mislim da Rok Tavčar. Gre se pozanimat za to knjigico, ker je izredno dobra.

Zdaj je težko, ampak nikar ne prekinjaj antispihotične terapije, ker se lahko zadeva ponovi in bo šlo spet vse od začetka. Te ap bo pomoje treba jemati vsaj 2 leti, je odvisno od nadaljnega poteka težav, tesnoba pa bo tudi minila ob uporabi ad-jev sploh. jaz sem s tesnobo delala zelo intenzivno na en tak mal nenavaden način in sicer pisala sem neko zgodbo o deklici, ki sem ji dala ime Kiara in katera je v bistvu imela vse moje občutke, sebe pa sem postavila v vlogo odrasle osebe, ki skrbi za to deklico oz. tega malega otroka. tako sem se samozdravila s pisanjem. terapevtskim pisanjem. in po 14 dni je tesnoba izzvenela.

Kak napotek bi ti dala? vračaj se v ambulanto, če se še ne počutiš dobro in če se počuiš slabo, bodi čim bolj oipisna v tem, kaj se ti dogaja in potem bosta s psihiatrinjo tako dolgo iskali pravo zdravilo, da ga bosta končno tudi našli. ker zdravila so kot šop ključev, psihoza pa je prostor, ki ima samo ena vrata in ta je treba odpreti. ključe pač probavaš tako dolgo, da najdeš pravega, ane?

Vse se bo uredilo. to začetno obdobje iskanja poti ven iz duševne krize je zahtevno in nekaj časa traja, morda nekaj mesecev, ampak po pol leta zna biti že veliko bolje. boš videla.

še se kaj oglasi.

aja in počasi prični prevzemati nazaj obveznosti, ko boš bolje v taki meri, kolikor zmoreš v danem trenutku. bližnji naj te spodbujajo ter opazijo in pohvalijo majhne korake, ker gre res zelo počasi, ampak možno je napredovati počasi in potrpežljivo.

vse bo o.k.. samone vdaj se. išči, raziskuj.

pa kak koledarček opravil, ki jih zmoreš si napiši čez dan.

kako pa je sicer s tabo, si v procesu šolanja? službe?

aja in ni dobro, da si veliko sama. zdaj rabiš ljudi in oporo. pazi, da se socialno ne izoliraš.


maja

če jemlješ sam ad-je, ap-jev pa ne ob teh težavah, ki si jih omenila, ti to lahko seveda spet nabije dopamin in se težave ponovijo.

nikakor se jaz ne bi mučila ob takih zdravilih, ob katerih bi res samo spala in bi me čisto saderala, a ne bi prekinila jemanja zdravil sama, ampak bi se vrnila v ambulanto svojega psihiatra, mu povedala katere stranske učinke slabo porenašam in bi zamenjala zdravilo.

Sandra kaj lahko storiš glede porasta telesne teže:
1.začni migat. najprej dolgi, dolgi sprehodi v naravi in to hitra hoja, ki jo počasi stopnjuješ v rekreativni tek. kakih 5 km.
2. jej z glavo. čeprav ti še paše jest in postaneš tu brezmejna, ker pač ap draži želodčno sluznico in spodbuja apetit, si reci: normalno bo, da pojem le toliko in toliko in čeprav bi še jedla, ne bom. ko se boš ustavila, bo sprva malo krize, potem pa bo občutek sitosti morda prišel.

kakih 5 let sem rabila sama, da sem iz visoke doze ap, ki je zazdravila psihotične simptome, prišla z rednim jemanjem in z delom na sebi na najnižjo dozo. dokler pa slišiš glasove ali se ti pojavljajo nanašalnost in blodnje, toliko časa nikakor ne znižuj doze, ampak prej obratno oziroma naj ti psihiatrinja zamenja zdravilo.

pa druži se z ljudmi. počni kaj skupaj z drugimi. nikakor ne bodi preveč sama. da se zamotiš. skrbi tudi za ustrezen ritem spanja in počitka. spanec naj traja 6-8 ur. raje 8. morda v začetnem obdobju malo več, ne pa preveč, ker potem pozneje ne boš dobro spala, ker boš naspana in se ti ta ritem potem poruši.

zdravil ne opuščaj na lstno pest, ampak vedno spreminjaj in opravi korekcijo farmakološke terapije po dogovoru s tvojim psihiatrom oz. psihiatrinjo.

in bodi opisna tam, povej, kaj se ti dogaja.

kako je s podporo svojcev?

maja 

Majči ta vodnik sem že brala mogoče bi ga mogla še enkrat, ga imam nekje doma, mi ga je psih. dala. Sem ga brala, ko sem bila v najhujšem stanju in tisti del, ko piše, da boš lahko spet normalno živel mi je dal nekakšno upanje.. drugače pa mi ta knjigica ni bila nekaj blizu, nisem se našla tam not v tistem fantu, ki opisuje kako ga prek satelitov al neki takega, nadzorujejo če se prav spomnim. Meni so rekli, da je psihoza, ker sem imela prisluhe in ker sem si razlagala, da je to črna magija, ker druge razlage enostavno nisem imela. Tej glasovi predvsem moški pa so mi ukazovali naj se ubijem, kako naj se ubijem pa take.. vem, da mi je enkrat ukazal naj si prerežem zapestja in umijem z krvjo roke, da bo vse izginilo in sem to tudi nardila. Tok sem prejokala..ma pekel ti pravim.
Tesnoba pa je bila taka, da me je dobesedno  dušilo, napetost kot da me bo razneslo in za tem praznina, ki me je tako krčila v trebuhu, da sem se zvijala po tleh. Starša me nista razumela, mama me je peljala k nekim hođam, da mi pomagajo in vsak dan težila naj se že spravim k sebi, tata se je smejal, ker imam glasove da sem freak. Potem sem sama brskala po netu kolko sem bila sposobna in našla članek o psihozi pa sem sama sebi  rekla, da verjetno imam psihozo. To sem povedala svoji, os. zdravnici in je rekla, da je verjetno samo stres in me dala čakati štiri mesece na pregled pri psihijatru. Pa sem šla do dežurne čez nekaj časa z mamo in ji opisala simptome, tko da je ona takoj rekla, da je to psihoza in mi dala napotnico za nujno k psihijatru.
Kar se tiče zdravila mi je invega zelo pomagala in mislim, da je to pravo zdravilo zame. Vmes sem poskusila tudi druga zdravila in nobeno mi ni pomagalo.
Drugače pa delam in oktobra grem v šolo, družim se dosti vedno več pa dva psa sem si kupila in eno muco iz zavetišča, tko da nimam časa misliti na bolezen. Starša in fant me vsak dan vprašajo kako sem tko, da mi stojijo ob strani. In vsi smo veseli, da mi gre na bolje, in da sem postala tko odgovorna in skrbna. Fant je izrazil željo, da bi imela otroka ko mi bo boljše tko da čez kako leto bi ga res imela, če bi se do takrat čist pozdravila kar mislim, da se bom.
Nimam več glasov in blodenj, počutim se skoraj zdrava, če pa opazim kaj bom spet povišala dozo ap. Sam upam, da ne bo nič narobe.
Apetit pa je tako močan, da se ne morem upret hrani, če ne jem dobim krče v želodcu in postanem živčna, prav me sili da žrem. Sem poskusila z nekimi dietami sam ne gre ni šans zdaj, ko se znižala je lažje, pol manj pojem. Pa s kužki se ful sprehajam, tudi tečt sem probala zdržala 4 dni in nehala mi je preveč muka. Še vedno nimam prave volje in motivacije.
Spanje je super to se mi je uredilo, prej sem spala po 14 ur..
Majč katere tablete pa ti  jemlješ?

lp

Pozdravljeni.
Imam problem. Svet doživljam tako, da se zanašam na občutke, ki mi jih narekujejo moje mentalne predstave. Dojela sem, da imam zelo dobro sposobnost dojeti situacijo, ki se zgodi, tudi če nisem v njej udeležena. Vendar zgodbo nadaljujem po svoje, saj se zanašam na mentalne predstave.
Primer. Sestra in prijateljica preživita večer skupaj. Moja predstava: namesto, da bi dojela dialog dveh oseb, doživljam dialog treh oseb. Tretja oseba ni bila prisotna. Zakaj sem mislila, da so se družile vse tri?
Primer. Ena oseba je naredila samomor. Zdaj vidijo mene drugi v samomoru, čeprav ga ne želim narediti. Jaz vidim v samomoru fanta, ki mi je všeč in pet najboljših prijateljic. Ali lahko ponovimo samomor za osebo, ki je več ni? Je moje doživljaje samomora psihoza?
Primer. Ustrašila sem se, da bi bi bila izdana moja skrivnost. Sumirala sem. Mislila sem, da jo pozna ves svet.
Primer. Ljudje iz radovednosti želijo vse vedeti o meni. Odgovarjam tako, da doma pišem dnevnik. Imam občutek, da me zdaj poznajo in razumejo tudi drugi. Naenkrat menim, da sem jim dostopna. Živega dialoga ni bilo.
Primer. Čutim se polno. Kakor da bi vase sprejela življenje drugih. Se ti ljudje ravnajo po meni? Ali sem si izmislila, da smo skupaj v isti situaciji. 

bitje1, to, kar pišeš bi lahko bila nanašalnost, kar pomeni, da maš feeling, da vse, kar se okrog tebe dogaja je povezano s tabo, da imaš občutek, da se cel svet ubada s tabo, čeprav se v resnici ne. koliko pa kaj spiš?

to da opravljaš neko posebno nalogo in da rešuješ svet ali si zelo pomembna in te tudi drugi tako dojemajo je lahko stvar manije in provzdignjenega raztpoloženja, tudi to, da razmišljaš zelo hitro in da uganeš že vnaprej, kaj bo nekdo povedal je lahko stvar zelo aktivnega dopamina. in od genija do norca je le en majhen korak.

A spiš v redu? pa a spiš dovolj?

zdaj če je to, kar sumim, da je, se ne boj, mnogi smo skozi podobno situacijo že šli, bi pa šla jaz na tvojem mestu lepo do ambulantnega psihiatra. njemu bi te zadeve malo bolje opisala, pa bi se potem z njim dogovorila, kaj bi blo za narest. hospitalizacije pa ti ne bi svetovala, če se le da morebitno kako krizo, če pride zvozi brez tega, da bi morala ostati v bolnišnici. upoštevaj navodila psihiatra, pa zdravo.

maja

Hvala, Maja.
Tvoj mail me je zelo razveselil. Res je nanašalnost.
Tudi kaže, da so bile v pogovoru udeležene tri osebe, ena se je prej poslovila in odšla. Prehitro sem sklepala na bolezen. Očitno so mentalne predstave pravilne.
Nekje sem prebrala, da si nanašalen, če je preveč bolečine v tebi in jo moraš prenesti na druge ljudi. Je to res? Se moram izpovedovati? Kako se odpravi nanašalnost? Že več let jo imam.

Pozabila sem odgovoriti, da ne morem spati.
Nič hudega, če je nanašalnost.
Bom prebrala, kaj več o tem. Vem, da je stvar v navezanosti s pomembnimi drugimi.
 
Sandro sem pa prepoznala in jo bom kontaktirala :).

Lp, bitje1