FORUM Nebojse.si

Sem že stara na forumu,ampak ne vem kam naj dam to temo,zato sem pač kar sem napisala.V glavnem,že od vedno imam hude težave z orientacijo.Nonstop se zgubljam in takrat ko se zgubim me napade panika in vse kae sodi zraven.V glavi nimam niti malo zemljevida,ko se vozim po poti,si vedno delam točke mimo katerih sem šla,ampak ne pomaga popolnoma nič.Zelo rada vozim avto,ampak kaj ko ne upam kam daleč,ker se vedno izgubim.Govorim si,da itak vse ceste pripeljejo do cilja,ko se zgubim pač prašam kam se gre...ampak ne pomaga,kar groza me oblije.Npr.danes sem šla na obalo k eni prijateljici.šla z njo v službo,potem ona mi je točno opisala pot do stanovanja,ki gre pot samo naravnost.Ampak glej,zelooo sem se zgubila,niti nisem znala povedat kje sem.Kličem prijatelja,ki me le pripelje do stanovanja.Zdaj bi šla rada do kake plaže,ampak saj si ne upam stopiti niti na dvorišče,da se ne zgubim!Potem še zelo  malo ljudi razume kako  da ne vem kam se gre,ampak res ne vem in tako je res težko hoditi po svetu...

hey..
to kar si opisala, se mi zdi predvsem izražen strah pred tem da se boš izgubila. v strahu se pelješ, v strahu hodiš, itd. ampak to je samo zato ker maš narisane neke črne scenarije in ker se ne moreš zbrati, na koncu tudi do tega pride. vem kako ti je, te razumem.
in tak strah boš najbolj premagala če boš šla skozi take situacije. ne pozabi, vedno lahko nekoga vprašaš za pot, vedno se lahko obrneš in greš na pravo pot. pozabit moraš na vse, se ozirat na cesto in table, predvsem pa zaupat sama sebi.

uspešno pot ti želim :)

To kar si napisala je povsem jasno,ampak problem je v tem,da jaz hodim okrog,vozim daleč,ampak ni mi jasno kako se lahko zgubim in potem ta panika.Danes bi morala hoditi samo naravnost in tudi sem,ker niti ni bilo nobenega odcepa,ampak znašla sem se v povsem slepi ulici...za znoret.Potem itak doživela tako paniko,da za dans mam dovolj in se ne bom niti podala več ven.

mogoče preveč razmišljaš o drugih stvareh in zato nimaš nadzora kje hodiš. probaj izključit vse misli, posveti se samo tistemu trenutku. zamoti se z opazovanjem dogajanja tam kjer si, in hodi brez straha.

Megi, za regres si kupi Garmin. Deluje tudi ko hodiš peš.  :sesmejem: Naj te zaradi slabe orientacije ne grabi panika.
Moj pok. oče je bil en tak kot ti. Če bi poslušali njega, ko smo šli kam na izlet, bi se zgubila. Sem bila jaz, čeprav takrat mala punčka, glavni vodič.
Kamor grem enkrat, bom znala priti tudi drugič. Ampak samo, če vozim sam. To pa zato, ker sem bolj pozorna.
Garmin pa je itak zakon! Na kolesih in peš.

Mina sem poskusila tudi z garminom,pa sem se zgubila.Garmin ni vedel,da popravljajo cesto in je blo konec...

Ojla megi :rozicodam:!

Veš kaj, meni se tudi dogaja da se zgubim, da moram razmišljat kje je neka stavba ki jo iščem čeprav jo zelo dobro poznam, vendar v tistem trenutku...Dostikrat tudi noro iščem svoj avto kje sem ga parkirala, ali pa kakšno stvar ki sem jo ravnokar imela v roki...Ta stvar se mi je začela bolj intenzivno pojavljat v zadnjem času, predvsem pa takrat ko sem pod intenzivnim stresom in se napetost par dni samo še kopiči...mi vdari na spomin in koncentracijo.

Eden od znakov stresa? Kaj pa vem, včasij se sprašujem kaj mi bodo prinesla leta :sesmejem:

lp in čim manj izgubljanja :rozicodam:

Ja, pa tudi od zdravil verjetno.

He, he, he...kaj hočeš. Na tem svetu ni nič 100%. Razen to, da si se rodil in to, da boš nekega (upajmo daljnega) dne umrl.
Če je tako hudo z orientacijo, ti predlagam za spremstvo enega dobrega tipa, ki ve kaj hače. Ta bo našel pravo pot. Na cesti in v življenju.  :pomezik:

mogoče bi pa res pomagale kakšne tablete za večjo koncentracijo.. ampak če že, vzami tablete kot neko oporo in ne kot rešitev. zdravila so le opora na poti do rešitve..

Pri meni ni od zdravil,ker se mi to že od vedno dogaja,zgubljena sem malo,no kar zelo...Danes sem celo znala prit do stanovanja in sem bla res vesela....in ja mina,bom prej naštudirala vse zemljevide vv glavi,kot pa našla kakega moškega,ki bi mene vedno vodil okoli... :sesmejem: