FORUM Nebojse.si

                                                   Pozdravljeni!
Sem nov na forumu in prosim za kakšen nasvet. Imam vrtoglavice in slabosti tekom dneva, težave imam že 5 leto. Imel sem vse preglede od nevrologa, kardiologa, endokrinolog, pregled ščitnice, slikanje hrbtenice, magnetno resonanco glave ( 2 X ). Vsi izvidi so bili b.p. Pred dnevi sem obiskal psihiatrinjo in pravi da gre za g.anksioznost. Predpisala mi je Efectin ER 75 mg, imam kar nekakšen odpor do jemanja AD. Zanima me kaj mi svetujete ali naj pričnem z jemanjem tablet. Star sem 39 let.
lp, Vojko

Zakaj imas odpor do jemanja ADjev? ZAradi stranskih ucinkov, zaradi tega ker mislis
sa jih ne rabis ali se bojis okolice. Je pa res da pri GA so ADji samo bergla....in GA ne bodo resili.
V zacetku ti dajo zagon za izpostavljanja in resevanja situacij ki povrocajo anskioznost.
Tako da odlocitev ali jih bos jemal ali ne je tvoja......jaz podpiram jemanje ADje ob pravilni
psihoterapiji....

Ali veš za kakšno dobro psihoterapijo? Sem iz Ljubljane.
lp

DA. Absolutno se mi zdi, da imaš vse znake anksioznosti. Tudi jaz sem se otepala AD-jev. Sedaj mi je presneto žal.
P.S. Naj te ne skrbi če boš imel nekaj neprijetnih stranskih učinkov (so tudi taki ki jih nimajo), ko se ti bo zdelo, da je še slabše. Mine v 10-ih 14 dneh.
Večina je opravila isto pot kot ti. Če si lahko privoščiš samoplačniško boš prej na vrsti. Jaz bi ti svetovala KVT (kognitivno vedenjsko terapijo). Res dobra zadeva. Vem, da obstaja v Ljubljani, ne vem pa točno kje. V Begunjah jo izvaja dr. Rebolj. Morda ti bo znal kdo bolje svetovati.

Tu imaš seznam terapevtov ki jih naši strahci priporočajo. So pa čakalne dobe dolge...pa še dopusti so. Poskusi se naročiti že sedaj.  http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37

Pa še nekaj: http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,7.0.html


Vso srečo in vprašaj če te še kaj zanima. :)

Pozdravljena Alexx, hvala za odgovor zanima pa me ali je možen kakšen telefonski kontakt s tabo? Lahko mi pišeš na mail, da ti sporočim mojo tel. št. ( radivoj.borstnar@amis.net )

Poslala mail. Se slišiva jutri.  :oki: Predvsem ne skrbi. Da se zmagati. ;D

veliko nas je na forumu, ki smo bili redni gosti pri zdravnikih, s to ali ono bolečino
jaz sem sicer pred letom in pol pričela jemati AD in stanje se je dejansko izboljšalo, čeprav želim še več, še bolje.. zato sem se odločila za psihoterapijo. na naslovni strani (desno) imaš podatke o psihoterapevtih. sama sem se odločila za eno izmed njih in upam, da mi pomaga najti pot

Glede na to, da imam tudi sama generalizirano anksioznost in paniko in  mi je zdravnica tudi predpisala

efectin ER, ti moram povedati,da pri meni zelo dobro deluje, čeprav jemljem samo eno na dan.

!4 dni malo slabšega počutja, potem pa deluje. Zadnje leto delam stvari,ki jih pred nekaj časa niti sanjala ne bi. Splača se poskusiti z AD-ji in čimprej. Veliko sreče.

Pozdrav nicole :oki:

Vojko lep pozdrav!
Jaz bi ti svetovala da ješ ad, ker sama sem jih jedla ko sem bila boljsa sem jih nehala in si s tem poslabsala vse skupaj.Tudi pri meni to traja pet let,bila sem na vseh mogočih pregledih'uz srca,dopler vratnih arterij-bp, pregled sčitnice in nadledvične žleze-bp, pregled krvi-bp in nazadnje se pri nevrologu,ki mije dal diagnozo ad simptomatika,ki se mora  zdraviti in sicer z ad in priporočal mi je se 2x po dve tableti b complexa na dan in po potrebi helex katere pa ne upam jesti.Kontrolo imam pri njem čez 3 mesece.Dejal mi je se, če se ne bom držala navodil se mi lahko zgodi,da čez nekaj časa  ne bom mogla držati svinčnika v roki!Kaj pravite na to ostali...To me je zelo prestrasilo in res ne odneham več tudi,ko se bom počutila boljse.Sedaj moram končati nadaljujem jutri,
   
Natalija

kako pa se je začelo pri tebi Natalija, mislim na simptome, ki si jih imela predno si naredila vse te preiskave pri zdravniku?
lp

zivjo, jaz sem imela obcutke vrtoglavice, nezmoznost orientacije, strah da se bom kar izgubila, obcutek, da bom padla v nezavest, zamasena usesa, bolecine pod rebri, suha usta, nezmoznost koncentracije, razbijanje srca, motila me je svetloba in doloceni zvoki, potenje, obcutek, da ne morem dihati. Pregledana sem bila pri vseh specialistih, ki niso odkrili nicesar dokler nisem poiskala terapevta. Po 14 dneh jemanja AD  vecina simptomov izginilo. Mocno priporocam, pa sem bila najhujsi skeptik in sem se jim upirala z vsemi stirimi. lp, martina

Imam še eno vprašanje, zanima me ali se da g.anksioznost premagat brez AD?

vojko, priporočam da malo pregledaš pod temo ,,ad za in proti'' kar veliko napisanega, mogoče ti kaj pride prav, lp, martina

vojko, je odvisno 'kako močna je'

vojko jz sm od zacetka full zavracala AD-je, pol sm jih pa le zacela jest, in ni mi zal!!!

Jaz se zdravim brez AD in mi gre kar fino. Zaenkrat, seveda.

jaz imam podobne težave in jih uspešno rešujem z jemanjem AD in vlaganjem v sebe (telesna vadba,zdrava prehrana......)

DA se premagati, oz. to je narobe povedano, DA se jo sprejeti in živeti da ti ne ovira življenja.

Je pa treba veliko delati na sebi Šport, Prehrana, Yoga, Meditacija, CBT, ali ACT, Avtogeni trening...itd.

Tableti ti pa zelo zelo olajšajo zadevo, življenje postane bolj enostavno :)

Jemanje tablet je zadeva vsakega posameznika in njegovega odnosta do tega in prepričanj ki jih ima.

Ja samo očitno gre brez tablet še enkrat počasneje in lahko že obupaš vmes. Jaz sicer nisem obupala niti malo, se pa vmes kar mučim. Ko en simptom izzveni, se pojavi drugi in tako dalje. Verjetno z ADji to nebi bilo tako. Skratka treba se je pripraviti na vse mogoče simptome in jih biti pripravljen sprejeti ob vsem tem pa ostati močan, optimističen, imeti dovolj volje za aktivno življenje in se prepričevati, da nič hudega ne bo.  ???

Tako, da tista dva posta nazaj...
Ni lahko, verjemte.

...se popolnoma strinjam, resnično ni lahko. Sam sem imel že toliko različnih simptomov da sem že davno tega nehal jih šteti :).

Tudi jaz imam identično izkušnjo.

Ampak gre.
Poznam..:) Ampak tudi to izzveni.

V.

Pogumna si PUTKA, sam brez tablet nebi zmogel ker sem predolgo cakal in brez tablet
nikoli nebi izplaval. Sem pa in sedaj pocasi zmansujem. Pogoj pa je bil psihoterpija ki
sedaj "nadomesca" kemijo. Znanje kako ublaziti napade ankse prepreci prehuda nihanja.

Putka je ponosna nase!! Kljub strahovom delam korake naprej in šele ob terapiji danes sem se zavedala kaj vse sem že naredila. Sicer se jokam že cel dan, ker sem dala kamen stran s srca a to ni jok žalosti. To je poslovilni jok. Mala Putka se poslavlja počasi. Zelo počasi. In vem, da sem cool in da sem prava! Odprte oči in pozitiven pogled!

Gremooooo Putka, carica si!  :kitaristkl:

Nič ni lahko v življenju, za vse stvari se je potrebno potruditi. Tako tudi tukaj. Vložen trud v sebe je potem dvojno poplačan, tako z boljšim počutjem in z manj siptomi, ki tudi počasi izginejo.

In seveda se da anksioznost premagati brez AD. Sem sama tak primer, ki nisem nikoli jemala tablet in sem se uspešno spopadla z anksioznostjo. Sedaj tesnobe več ne občutim.

Sem si pa veliko pomagala  z rekreacijo, meditacijo, jogo, AT, veliko gibanja, pozitivna naravnanost in veliko prebrane literature na temo osebne rasti in medsebojnih odosov.

Sicer pisem kar v to temo, pa vendar...

Kmalu bo leto dni, odkar sem zacela z zdravili in terapijo. Ce sprva nism bila sposobna niti gledat tv, poslusat glasbe, brat knjig, se pogovarjat z ljudmi, ce so bile noci in dnevi peklenski: panicni napadi, mucne tesnobe, obcutki odtujenosti, grozljive vsiljive misli, zelo neprijetne derealizacije...  Sem v enem letu  sicer bolj ali manj odpravila simptome, zal pa ne sprozilca. Tj partnerski odnos... A tudi tu sva s fantom zelo napredovala. Oba s fantom delava na sebi, a vcasih se mi se se vedno zdi, da se vrtim v krogih, da capljam na mestu... Kot vleka cigumija...
Nemogocih nihanj v mojem razpolozenju skorajda res ni vec... Tako da sem si v zadnjih tednih nalozila kar veliko dela - to mi je dejalo obcutek normalnosti, zdravja, po nasvetu psihiatrinje - ki pravi, da se dobro drzim - znizanje zdravila (zdaj sem na 15 mg paroxata, dejala pa mi je, da lahko komot na 10 mg, ce se bom pocutila dobro)
Zdaj pa spet kriza... Ze dva dni skoraj samo spim, mravljinci po telesu, strahovi... Ze spet... Utrujenost od vsega, na telefone se mi ne da javljat, na maile ne odgovarjam, ne da si mi niti pogovarjat z mamo, staro mamo, ocetom... Spet se hocejo oglasat tesnobe, cetudi jim ne zelim dajati pretirane pozornosti.
Je mozno, da sem si nalozila (ze spet) prevec? Je mozno, da prevec zahtevam od sebe? 3 mesece tecem vsak dan po 5 km (sprva zaradi pridobljenih 20 kg  :-[, nato zaradi boljsega pocutja), negativnim obcutkom ne zelim dajati pozornosti, a vse to mi jemlje toliko energije... Vcasih se mi zdi, da se moram za vse tako truditi... Se prevec trudim? Nimam niti vec kompasa, kaj je "normalna" zalost in kaj ni. Kaj je "normalen" strah , kaj ne... Vcasih se mi zdi, da sem se vedno odtujena od vseh... Pogovorov s prijatelji se hitro navelicam - zdi se mi, da z njimi nimam vec veliko skupnega...  Vcasih se mi zdi, da sploh ne vem, kdo sem ... Vrednote so se mi letos mocno zavrtele: kar sem vcasih mislila, da je prav, sem zdaj mnenja, da je bilo to vedenje zabloda...
Hm, morda pa je ta kriza prisla zato, ker sem ze toliko boljse in sem ze zacutila, kaj so ustaljene tirnice zdravega dusevnega zivljenja in je bil pogled onkraj dezele ankse tako mamljiv, da sem cisto pozabila nanjo? Ko sem znizala AD, sem se nenadoma pocutila bolj zivo, a zdaj takoj bolj obcutim srcne bolecine - je to znacilno za Ad, ko ga nizas?

Hm ne vem...
Se opravicujem za tale esejcek... Samo tako me je strah, da se bo vse vnovic ponovilo. Ker resnicno nimam energije, da se z vsem soocim se enkrat od zacetka...

Himiko  :rozicodam:

himiko opisala si čist mene, zadela u nulo!!!!
Sem tudi že pisala post o tem, da na koncu vsega tega bullshita več nevem kdaj se lahko upravičeno bojim, kdaj se lahko na koga jezim, kdaj sem lahko slabe volje, dobre volje...kdo za vraga sploh sem!?! , ujeta v en krog iz katerega nisem znala ven!
Potem pa mi je dr. rekel, da se nam v telesu ob takih anskioznostih dogajajo cele "štale", vse mišice so napete, misli nam švigajo kot nore, skratka simptomatika je obupna a smo to vse še vedno mi (kljub derealizacija in depresonalizacijam). Vzemi vse to kot res brezvezeno simptomatiko, tam nekje, v ozadju tebe in vedi, da si ista himiko kot še kak mesec nazaj. Dovoli si biti in slabe volje in dobre volje in jezna in brezvoljna, ko čutiš, da imaš prav imaš res prav in ko čutiš, da si ga nekje pobiksala, dopusti drugim, da ti svetujejo.

Ne spreminjaj se, ne zgubljaj se, ker ni ga hujšega kot to, da se počutiš kot, da ti lastna osebnost razpada. Bodi trdna, odločna himiko!

Počasi delaj korake. Verjetno nisi padla nizko tako kot prvič (prvič je pomoje hajhuše) in tudi ne boš, ker to vse poznaš in za vse to veš. Veš, da je anksa nagomilan stres in nič drugega.
Full dobro prenašaš zadeve, jaz se vidim v tebi ; tek, optimizem, delanje na sebi,...vse to ti bo pomagalo, da boš hitreje ven prišla iz tega!

Delaj vse to kar že delaš in ne obupaj.

Jaz ti za tablete ne morem svetovati, ker sem brez, ti bo pa verjetno kak drug sotrpin.

Draga Putka, hvala za tvoj post, s katerim si me ful potolazila in obrazlozila zadeve ter mi dala vedet, da kar dozivljam, vseeno ni tako specificno ... Danes sem sicer ze bolje - mogoce sem res rabila samo spanec in pocitek- no ja veliko spanca  ... Sem pa tudi opazila, da se psihicno slabse pocutim, ko sem bolj utrujena, takrat se mi zdi, da ima strah vecje oci...
Pa tudi hvala za napotilo glede custev - to me zadnje case namrec zelo zelo bega! Saj vcasih res ne vem, ali sem lahko zalostna, ali ne. Ali lahko analiziram svoja custva ali ne... Vse te neg obcutke namrec kar zatrem, ker se tako bojim, da bom spet padla v tiste kroge, iz katerih je bilo potem tako tezko pridet ven... Po drug stran pa pol vse vre v men... kar pa tud ni ok sevede...Res je, da mi pol tek to pomaga skanalizirat, sam zdele nekaj dni se za tek nism nasla energije, sem sam hodila s kuzkom na sprehode... In potem mam slabo vest, sevede... Derealizacije na VELIKO sreco nimam vec, je pa res, da mas obcutek, kot da razapdas in lebdis... Hvala se enkrat, potem ko sem napisala tale post vceraj, sem se za odtenek pocutla boljse!

Miren dan,

Himiko