FORUM Nebojse.si

Anksiozne motnje => Depresija => Temo je začel: Abu na ponedeljek, 07. junij 2010 ura: 21:19



Naslov: depresija
Sporočilo napisal: Abu na ponedeljek, 07. junij 2010 ura: 21:19
živjo!
zadnje pol leta samo spim, ne jem, če se učim, si nič ne zapomnem in zaradi tega mi je uspeh padel. vsak dan, ko pridem iz šole jočem brez razloga in potem spim... ko mati prede domov kriči na mene in jaz spet jočem
bila sem že pri psihijatru, bilo je grozno. večkrat sem morala ponoviti eno stvar, kot da me sploh ne posluša. jokala sem cel dan. mati vedno bolj kriči na mene. babica mi vsak dan govori, da sem neumna in da mi nikoli ne bo nič uspelo. verjamem ji.  mati sem predlagala, da bi poskusila z antidepresivi ampak me ne posluša.
želim si končati življenje ne vidim več smisla....

upam, da vam nisem vzela preveč časa


Naslov: Odg: depresija
Sporočilo napisal: carmel na ponedeljek, 07. junij 2010 ura: 22:31
Zivjo Abu, dobrodosla! Sklepam da si ravno v takih letih kot sem bila sama, ko se je depresija zacela... Verjemi da JE LAHKO drugace, ceprav se ti trenutno ne zdi; da vsi te grozni obcutki, apatija, jok, da BO enkrat minilo! Do takrat moras pa zdrzat&se borit!...
Kaj je sicer rekel psihiater???
Toliko na hitro danes od mene.. Se 1x dobrodosla! In kar razpisi se, povej nam, daj iz sebe - za to forum je.. Drzi se!


Naslov: Odg: depresija
Sporočilo napisal: semMateja na torek, 08. junij 2010 ura: 09:24
Abu, dobrodošla...tvoja mama in babica napačno reagirata, ker ne poznata tvojih težav...verjetno pa ti v globini svojega bistva želita dobro...poskusi najti nekoga, ki te bo zares razumel in te podpiral...če ti ta psihiater ni ustrezal, morda poišči pomoč pri psihoterapevtu ali pa se pridruži kakšni skupini...vem, da se sedaj zdi vse nemogoče in brez smisla, a ne bo večno tako...verjemi, da bo tudi zate prišlo lepše obdobje...vztrajaj...razpiši se, daj iz sebe...pomembno je, da ne tlačiš občutkov v sebi...da se ne dušiš...Vso srečo na poti v bitko s samo seboj...


Naslov: Odg: depresija
Sporočilo napisal: Star na nedelja, 20. junij 2010 ura: 14:10
živjo!
zadnje pol leta samo spim, ne jem, če se učim, si nič ne zapomnem in zaradi tega mi je uspeh padel. vsak dan, ko pridem iz šole jočem brez razloga in potem spim... ko mati prede domov kriči na mene in jaz spet jočem
bila sem že pri psihijatru, bilo je grozno. večkrat sem morala ponoviti eno stvar, kot da me sploh ne posluša. jokala sem cel dan. mati vedno bolj kriči na mene. babica mi vsak dan govori, da sem neumna in da mi nikoli ne bo nič uspelo. verjamem ji.  mati sem predlagala, da bi poskusila z antidepresivi ampak me ne posluša.
želim si končati življenje ne vidim več smisla....

upam, da vam nisem vzela preveč časa

Babica je verjetno mama tvoje mame, če sem prav razumela? To so vzorci, ki so se prenesli na tvojo mamo. Ker je očitno tudi tvoja babica poniževala tvojo mamo. In mama se je to naučila in prenesla nate. Ker ni nobena poznala ljubezni.

Če si bila pri psihiatru, vprašajo te večkrat, da lahko razvozlajo stvari. Nič spornega. Ko se bo mati začela naslednjič dreti nate ali pa ti bo babica povedala spet kakšne neumestne, poskušaj reči Tudi jaz te imam rada, pa ju objemi. Ti pa lepo poslušaj svojega psihiatra, saj ni potrebno za dovoljenje spraševati mamo, ker nisi mali otrok in se lahko že sama odločaš o svojem življenju.

Neumnostim pa ne verjemi, kot so, da ti nič ne bo uspelo. Ne daj se zmanipulirati, ker veš, da zmoreš! Če se ne moreš doma v miru učiti, pojdi do knjižnice in tam predelaj. Ko boš imela še zdravila, se ti bo vsaj tolko stabiliziralo, da boš lahko sebe prijela v roke in kaj iz sebe storila, ker to zmoreš, vendar, si v situaciji, ko se ti samo zdi, da ne zmoreš. Nič hudega. Spremeni, kar lahko spremeniš.

Zakaj pa tvoja mama sploh kriči nate, ji daš povod ali kar tako? Morda bi bilo fajn, če bi recimo opisala kakšno situacijo, kdaj se zgodi, ko začne kričati nate, da bi lažje svetovali, kako in kaj.


Naslov: Odg: depresija
Sporočilo napisal: Suzy na ponedeljek, 21. junij 2010 ura: 11:32
Draga Abu!!
Pozdravljena med nami in dobrodošla!
Nič nisi napisala zakaj ti je bilo grozno pri psihiatru in zakaj med vami tak odnos doma.
Koliko si pa stara,če smem vprašat?Mogoče bi pa mamo prosila,da pojde s teboj k psihiatru in se pogovorite.
Vsekakor te podpiram in ti želim,da se ti stanje čimprej normalizira in da ti v šoli steče kar se da dobro.Toda samo od sebe ne bo nič in zato ti priporočam,da se čimprej odpraviš k kakšnemu dobremu psih. in v sebi najdeš mal volje,da začneš spreminjati pogled na svet s pozitivno energijo in mislimi.Vedi,da nisi neumna....daleč od tega,
poglej zbrala si pogum in napisala težave,v tebi je veliko pozitivnega,samo potrebuješ malček pomoči,topline in ljubezni s strani domačih in svet bo veliko lepši,s tem pa tudi reševanje tvojih težav.Pogum dekle in ne takoj obupat!!!
Piši,daj vse iz sebe,zato smo tukaj in pomagajmo si!!! :rozicodam: :rozicodam: