FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni!
Vesela, sem, da sem vas našla, saj ravno preživljam stranske učinke prvih AD-jev v življenju... V bistvu sem na netu iskala samo navodila od zdravil, da si še enkrat preberem stranske učinke  :). Po samo nekaj prebranih postih vaših uporabnikov sem se pričela bolje počutiti, tako, da imam občutek, da bom v prihodnjih dneh vaš reden obiskovalec - bralec.
O svojem zdravstvenem stanju ne znam še ničesar "pametnega" povedati, razen to, da sem očitno bolj na anksioznem področju  :-[.
Moja do sedaj najbolj uradna diagnoza so migrene in ožilni glavoboli - kar sem do nedavnega pripisovala le težavam z vratnimi vretenci...
Zadnje čase spoznavam, da gre v precejšnji meri za psihosomatiko, čedalje bolj se opazujem in vidim, da bom zagotovo potrebovala pomoč na področju psihe. Zaenkrat samo pozdrav in ob priliki kaj več.. Če ne drugega me 20 minut ni mrazilo, treslo ali se mi vrtelo  :sesmejem:. Lp

alprinta  :rozicodam: dobrodošla med nami.
Če si ravno začela z zdravljenjem z ADji ti verjamem, da imaš stranske učinke, uh kako znajo bit zoprni. Občutek imamo, da nam ADji sploh ne pomagajo, da je še slabše kot prej...ampak, ko človek vztraja se pokažejo pozitivni učinki. Tudi sama sem imela grozne stranske učinke ob začetku jemanja Asentre... :seznojim: ampak so minili in sedaj se počutim o.k.  :oki: Tako, da kar pogumno...prebiraj nas, piši kaj...pa bo minil še en dan in bo boljše počutje bližje  :rozicodam:
Objem ti pošiljam
Slavka

Hej hip hop Slavka :)

Hvala za dobrodošlico in objem - kako to prija!

AD-je jemljem sedaj teden dni. S polovičk sem včeraj prešla na celo tableto (Ecytara - 10 mg). Ker se me je polastil celodneven močan nemir (simptom, katerega do sedaj nisem imela), sem danes zjutraj vzela zopet samo polovičko. Vidim, da ste nekateri prakticirali celo četrtinke in osminke...
Skratka, danes in jutri še polovičko, nato zopet poskusim s celo dozo.
Če ima kdo boljši predlog, z veseljem poslušam.

Danes ponoči je bilo kar pestro. Zbujala sem se na dve uri, popolnoma prepotena, vse mišice napete, v duši in telesu nemirna. Vsakič sem naredila relaksacijo in uspela zaspati naprej.
Ponosna sem nase, da sem si vse skupaj uspela osmisliti in nisem prešla v kake panične napade.

Grem si pripraviti načrt dela za čez dan, da ne obstanem in "zaciklam".

Vračam topel objem! :)

pozdravljena alprinta med nami

Zelo dobro, da si nas našla. Tu se dosti beremo, pišemo in si tako tudi zelo veliko pomagamo.
Kako dobro razmišljaš, da si si naredila načrt dela. Super. Kar se pa AD-jev tiče, pa tudi dobro. Poskusi potem spet na celo tabletko, če nebi šlo, pa se pogovori z zdravnikom o možni zamenjavi. Je pa tako pri teh AD-jih, da stranski učinki običajno izzvenijo nekje po štirih tednih in tudi niso pri vseh enaki.

en velik objem  :rozicodam: in pogumno.

ojla še od mene dobrodošlica in pa :rozicodam:

vidim da ti kar uspe pomirit se kar tko naprej  :oki:

lep srčen pozdrav z dolenjske

Domen

Pozdravljena,

no pa sem s pomočjo Sončnice (hvala :rozicodam:) našla nekoga, ki tudi jemlje Ecytaro.

Meni predpisana doza (ena tableta dnevno 10 mg) v 3 tednih ni prijela, zato sem dobila povišanje doze na 2 tableti dnevno (20mg)...po enem tednu so se začeli kazati učinki - pozitivni.

Kakšnih pretresljivih stranskih učinkov k sreči nisem imela, tako, da sem zaenkrat zelo zadovoljna z Ecytaro. Jemljem pa jo 8. teden.

Včeraj sem bila na skupini za novince, mi je bilo všeč.

Nenci in Green Boy hvala vama!
Tale forum tako pozitivo oddaja, da mi že kar program boljšega počutja deluje, ko se logiram :)))

SemMateja za kakšne težave si dobila Ecytaro?
Jaz kake uradne diagnoze še nimam, zaenkrat sem samo "izgorelost" kot posledico dooolgega stresa, katerega sem na videz precej dobro prenašala. Sedaj, ko je vse za menoj, me je pa čisto "razmetalo"; imam tresenje vidnega polja, zamegljen vid, vrtoglavice, slabosti, padce koncentracije, preobčutljivost vseh čutov, nenormalno zategnjene ramensko-vratne mišice... Pa "grmenje z bliskanjem" v glavi, ko ležem k počitku (še  posebej izrazito, če sem zelo utrujena). Sicer je pa zanimivo, da je to edina težava, katero imam v nočnem času.
Čustveno se že od nekdaj zelo burno odzivam: zanimiva debata - tresenje od vznemirjenja, zvonenje telefona - srčni utrip do višav, gremo na dopust - zbolim...
Skratka, nemirna, vznemirjena, pet stvari hkrati delam..... to sem jaz..  :zardevam:(

Nazaj k Ecytari. Osebna zdravnica mi je dejala, da je še posebej primerna za anksiozne motnje, medtem, ko sem videla, da neka psihiatrinja tega zdravila ne priporoča za bolnike, ki so že vznemirjeni.. če sem prav razumela bolj paše depresivnim, saj jih dvigne, nas, ki smo pa že itak v luftu, pa meda še bolj navije... menda je ta razlika samo v začetni fazi, ko se še privajamo na zdravilo in menda kasneje ni razlik. Si pa želim, da bi dobila najboljše zdravilo za mojo motnjo. Skratka, zaenkrat Ecytari dajem možnost. Prav z veseljem jo popapcam vsako jutro.. kaj čem.. sama si ne znam pomagati...  :(

Živjo, Alprinta,

tudi jaz sem bila pred časom, tako, kot ti opisuješ ...hiperaktivna - več stvari hkrati, misleč, da moram vse opraviti nemudoma in takoj, imela sem zelo visoke zahteve do same sebe in tako naprej in tako naprej...

potem se je začelo...dolgotrajen stres (ampak res dolgotrajen), ki se je zadnje pol leta nenormalno stopnjeval...tako daleč, da ga nekega dne nisem uspela več obvladovati...bila sem razdražljiva, brez energije, utrujena, žalostna, nemirna, tesnobna...počutila sem se kot tempirana bomba...sledil je panični napad (prvič v življenju)...vse je bilo zame tuje in neznano, prvič sem se znašla v takšni situaciji...strah, kaj pa je to, kaj bo pa sedaj, kaj bodo pa drugi rekli itn..

Da malce skrajšam...diagnoza psihiatra po tem dogodku je bila "mešana ansiozno depresivna motnja, ki je nastala kot posledica dolgotrajnega stresa".

Sprva sem seveda mislila, da bo ta bolezen minila podobno kot viroze (kaj hujšega doslej v življenju na srečo nisem prebolevala), pričakovala sem takojšnji učinek zdravil...pa zadeve niti približno niso šle tako hitro...po povečanju doze se je stanje začelo izboljševati, bistven napredek pa se mi zdi, da je bil šele takrat, ko sem sprejela dejstvo, da tokrat ne bom štela niti v dnevih, niti v tednih, pač pa v letih. Lahko mi verjameš, da sem to dejstvo presneto težko sprejela in sem rabila kar precej časa.

Sedaj poskušam usmerjati svojo energijo v spreminjanje svojih vzorcev in navad - tistih, za katere ocenjujem, da zame niso dobri....

Pozdravljena Alprinta !
Dobrodošla med nami ! :)
Lepo da si našla ta forum, ki ti bo gotovo koristil. :oki: Tudi jaz sem pred dobrimi tremi meseci čisto slučajno našla pot sem in spoznala čudovite ljudi, ki me znajo tudi tolažiti, če je potrebno.
Ja, pri ADjih je pa tako, da čisto različno vplivajo na ljudi. Jaz sicer ne jemljem enakih, kot ti, pa vendar ti lahko povem, da so se pri meni začeli stranski učinki, nekje po 5ih dneh jemanja in izginili po dobrih 14ih dnevih. Bilo je precej hudo, vendar se je splačalo. ADji pa so začeli prijemati nekje okoli 4 - 5 tedna jemanja. ??? Ko sem že skoraj obupala in mislila da mi ne pomagajo, se je stanje začelo normalizirati. No, ne da se sedaj že čisto OK, vendar vidim in čutim velik napredek.
Zato, kar lepo po korakih in videla boš, da se bo obrestovalo. Že to je velik napredek, da načrtuješ in da si med nami.
Bodi lepo in oglasi se še kaj !
Objem,  :rozicodam:

Alprinta, živjo !

Tudi jaz, kot moji predhodniki se spopadam z anksioznostjo in paničnimi napadi, pa še kaj je bilo zraven. Seveda na ADju že leto in pol, ampak lahko rečem , da sem prerojena. Kljub nihanjem, ki občasno pridejo, se dobro držim.

Zakaj anksioznost? Seveda se vsi sprašujemo, potem pa ugotovimo, da so to nerealni miselni vzorci, ki izvirajo največkrat iz otroštva. Prebudijo jo pa stresi, pregorelost, ....

Če boš imela močne stranske učinke, se zavedaj, da bodo minili in da bo po določenem času res bolje. Potrebno je, da vztrajaš in ne obupaš.
Ti pa kasneje toplo proporočam, da se udeležiš kakšne skupine za samopomoč, ali pa delavnic ali pa si poiščeš psihoterapevta, ki se ukvarja s kognitivno vedenjsko terapijo. Meni je zelo pomagala. Spoznaš svoje napačne miselne vzorce in se jih naučiš prepoznati in pravilno odreagirati, preusmeriti, realno razmišljati.


Vse dobro ti želim :rozicodam:

Krasni ste forumci   :-*

Današnji dan sem preživela kot popolnoma zdrav človek,
tako se odpravljam tudi spati. Hvaležna za neprisotnost bolečin.
Celo preobčutljivosti na zvok nisem imela, kar se mi ni zgodilo že dolgo časa.
Lepo se je počutiti normalno. Pa četudi vsaj za kak dan ;)

Trzinka, hvala za tvoj post. Definitivno si želim terapije, sem pa omejena,
namreč, nimam lastnega prevoza, tako, da se bom najprej pozanimala kako je s tem
v mojem domačem kraju.

Moram nekaj deliti: danes sem imela dogovorjen termin za masažo (fizioterapevtsko - zaradi bolečin), ker nikakor nisem uspela dobiti prevoza (povezave z javnim prometom so pa obupne), sem vzela Taxi.
Moj maser mi nato ni hotel računati... že tako ga "obožujem", ker mi resnično pomaga, zdaj sem pa prepričana, da je angelski. Lepa gesta, ki pomeni.

Lepo, Alprinta, da si to pozitivno noto delila z nami. Razveseljivo je, da se kljub splošnemu hlastanju družbe po materialni veličini vsaj pri nekaterih ljudeh še ni izgubil občutek za človečnost. Tvoj maser ga ima in ti tudi...prav tako verjetno lahko rečemo za vse, ki pišejo in berejo na tem forumu.

Bravo za nas LJUDI, upam, da bo človečnosti vsak dan več...

Alprinta, vidiš,  da bo šlo. Korak za korakom. Včerajšnji dan si preživela kot popolnoma zdrav človek  :clap: Počasi bo vse več takšnih dni. In vsakega posebej se lahko razveseliš. Vsak dan naj bi živeli, kot da je nekaj posebnega, čeprav sami vemo, da temu ni tako, je veliko narejenega, ko se tega začnemo zavedati. In tvoj maser  :clap: :clap: lepa gesta, res. V sedanjih časih pa sploh.
Upam, da boš nekako uspela prihajati na kakšne terapije, brez lastnega prevoza je res nerodno.

Poskusi. Pa mnogo uspeha.

lep dan  :rozicodam:

Živjo, Alprinta!

Pozdravljena med nami! Ja, tale forum je res pravi balzam za dušo...  :-* Tudi meni so tukajšnji prijatelji v zadnjem mesecu, ko sem se spet malo "sesula", zelo pomagali (včasih že samo zato, ker sem vedela, da so tu, seveda pa tudi z nasveti). Tako da kar beri forum, zelo pomaga.  :P

Sicer pa, kar se tiče Ecytare - tudi jaz jo jemljem (še par dni pa bo en mesec). Stranskih učinkov k sreči nimam, mogoče je bila na začetku migrena malo bolj pogosta kot ponavadi, sicer pa nič takega. Edino ko sem po štirih dneh s polovičke prešla na celo tableto, sem dva dni bolj ko ne prespala. :sesmejem: Sem pa zdaj veliko bolj vesela, brezskrbna, v zadnjem mesecu je teta anksia prišla na obisk samo enkrat, pa še to za kratek čas in sem jo hitro odslovila. Res pa je, da sem začela hodit tudi na psihoterapijo, ki se mi zdi zelo fajn in ti jo priporočam (če boš le našla kaj v tvoji bližini).

Lep dan ti želim in upam, da boš tudi tega preživela kot "popolnoma zdrav človek" - verjemi, vedno več jih bo!  :rozicodam: In tudi če bo vmes kak slabši dan, se s tem ne obremenjuj, tudi taki morajo biti (tudi vsi "normalni" ljudje jih imajo...  :P) - takrat si odpri eno veliiiko pisano marelo, da te ne premoči, za dežjem pa vedno posije sonček!  ;D

Nenci in Anita - hvala vama. Saj vesta, koliko pomeni pozornost :043:

Danes prezivljam dan kot "malo manj zdrav človek".

Nervozna sem, brez obstanka, telo dela, kot, da se ne vem kaj dogaja - mišice napete kot, da so ves čas v pripravljenosti na ne vem kako hudo akcijo. V bistvu sem, kot bi bila polna adrenalina.

Se sproščam kadar je občutek najmočnejši in se skušam čimbolj zamotiti z deli s katerimi sem že dlje časa odlašala.
Od današnjega seznama mi je ostalo le še "čiščenje hladilnika" :).

Mislim, da sem vaš (no, sedaj lahko govorim v prvi osebi množine  :zardevam: ) forum odkrila predvčerajšnjim in že z nekaj branja razmišljam 80 odstotkov drugače, kot sem bila vajena do sedaj. Se še ujamem pri "hipohonder" razmišljanju.. 

Že včeraj zvečer sem vse svoje težave videla v precej drugačni luči,
tudi vzroki so se mi počasi začeli odstirati.

Je pa seveda še vedno prisoten strah, da z menoj nevrološko nekaj ni v redu
(nekaj, česar pač zdravniki ne odkrijejo  :sesmejem:) in seveda, da težave nikoli ne bodo minile.
Ne me narobe razumeti - čedalje bolj verjamem, da je vse posledica psihosomatike
- veliko lahko še sama storim in sploh ne dvomim, da mi bo pomoč strokovnjakov zelo izboljšala ali celo odpravila motnjo(e).
Jasno, da bo to dolgotrajen postopek in da osnovni strah verjetno še dolgo ne bo izginil - saj sem (in še) dolgo živela na sebi škodljiv način.

V šali velikokrat rečem, da sem sama sebi največji sovražnik - pa sedaj vidim, da v bistvu sploh ni šala! Se moram spoprijateljiti s seboj.  :-*

Na psihoterapijo si resnično želim, celo veselim se je. V kratkem imam kontrolo pri osebni zdravnici, glede AD-jev. Takrat se bom pozanimala kako je s tem v našem ZD-ju. Če bom v krizi pa itak že prej.
Zaenkrat mi kar gre. Sem optimistična glede mojega zdravstvenega stanja. Sploh po branju vaših prispevkov.

V bistvu prav ne morem verjeti, da moja osebna zdravnica ni sama od sebe pomislila na psihične motnje! Jaz sem jo sama prosila za AD-je.
Hvala bogu, da sem pred kratkim spoznala nekoga, ki ima težave s depresijo in on mi je preko previdnega pogovora o svojem zdravstvene stanju približal kongnitivno terapijo, antidepresive,
itd.. če ne bi bilo njega, bi šla zagotovo po poti izpred petih let. Kalvarija!

Malo sem razočarana nad svojo zdravnico. Ko rečem malo, mislim veliko  :).

Neverjetno, kako anksioznost izgine, ko popolnoma zaposlim misli. Celo, če pišem o anksioznosti. :wav:

Zelo malo je zdravnikov , ki so dobro poučeni o naši psihi. Jaz sem imela srečo z osebnim zdravnikom, ki pa je v bistvu nadomeščal mojo zdravnico in mi takoj postavil diagnozo in dal ADje, ki so mi  in mi še pomagajo. Takoj me je opozoril na stranske učinke, povedal kaj se z menoj dogaja, skratka kasneje sem bila presenečena nad njegovo skrbjo in znanjem o tem.


Kar se tiče tvojega maserja, ti lahko samo rečem, hvala bogu, da taki ljudje sploh še danes obstajajo. Lepa gesta :clap:

Vidim, da se sama zelo dobro poznaš in ti uspeva krotiti težave. Držim pesti, da bo vedno bolje :oki:

Danes sem toliko novih stvari razmišljala o sebi, da niti ne vem kje naj začnem.

Mogoče za začetek nekoliko iz mojega backgrounda:

Moj oče je imel šizofrenijo, tako, da sem do svojega 17 leta (takrat je umrl)
vsrkavala "zanimive" vedenjske vzorce. Obdobje zame ni bilo travmatično -
oče ni bil agresiven, v mojih očej je bil le velik otrok, na katerega je bilo potrebno ves čas paziti.
Zame je bil normalen oče, saj drugačnega nisem poznala  :).

Spomnim se, da ni nikoli jedel tablet, ki bi jih moral, ostale je pa jedel,
kot, da so bombončki.
Od vseh bolezni, za katere je trdil, da jih ima, so mu dokazali le ledvične kamne,
katere so mu kirurško odstranili.

Spominjam se, kako zelo so očeta bolele njegove "nebolezni".
Pot mu je tekel v potokih po obrazu, tako zelo je trpel. Od okolice pa ni nikoi dobil nič drugega,
kot izjavo da ima "fiksno idejo". Žal se tudi mama ni primerno odzivala, ampak kaj,
ko sama ni ničesar vedela o šizofreniji. Je pa za očeta skrbela, ga imela rada in pomagala po svojih najboljših močeh.

Zavedno mi je bilo glede njegovega bolezenskega stanja (poleg tega, da mi je bilo zanj hudo, ker se mi je smilil) najhuje to, ker je okolica mislila, da je moj oče alkoholik (ko je bil enkrat hospitaliziran, se je vidno spremenil - shujšal, ni bil več skoordiniran, stekleno je gledal...).

V bistvu želim povedati, da sem bila še do pred kratkim prepričana,
da me očetova bolezen ni zaznamovala v nikakršnem pogledu. Pa me je. In to kar pošteno.

Ko so me pred leti (cca 6 let nazaj) napadle migrene (take z vso dodatno opremo - bliskanje, delna izguba vida, nezmožnost govora, nezmožnost razmišljanja, preobčutljivost vseh čutil in seveda še glavobol), sem si pomoje z naučenim od očeta in v strahu pred ponovnimi napadi, uspela konstantno ohranjati vse simptome (na nizki ravni, ampak, prisotni so bili).

Naslednja diagnoza, katero sem dobila so bili še tenzijski glavoboli, ki naj bi jih imela zaradi težav s hrbtenico. Na hrbtenici okvare nimam, se mi pa redo zategne mišica med vratom in ramo, kar je zelo boleče in res povzoča glavobole (ti so tipčno tenzijski in nastopijo v momentu, z vso silo - če preneham z dejavnostjo, ki obremenjuje to mišico - glavobol preneha).

Skratka, jaz sem uspela nekako povezati okvaro hrbtenice z migrenami in tako gojila in razvijala simptome. Sprožilec pa je bila lahko že sama Anksa, saj se mi je zaradi anksioznosti padla koncentracija, nato sem samo razmišljala, da ne morem več razmišljati, nakar res nisem mogla več misliti (še številke sem s težavo razporedla po vrstem redu) nakar mi je zameglilo vid, vidno polje mi je pričelo utripati, občutjiva sem postala na zvok in dotike, če sem še zapaničarila so bili pa še mravljinci... vse do faze slabosti in vrtoglavice.
V hipu sem postala tako zelo utrujena, da mi je bilo še prazno šalico težko premakniti za par centimetrov. Naslednji dan sem pa lahko prekolesarila 100 kilometrov?!?!?! In tako nekaj dni, nakar spet konc. In potem samo še konc vsak dan ;). Na koncu so bile pa itak že vse misli usmerjene samo v počutje in analiziranje kako vidim, ali se mi vidno polje trese, kako je s koncentracijo, ali mi gre zvok na živce... moj bog, kaj sem si naredila! :'( :o

Skratka, če so moje težave psihičnega izvora sem prav vesela, bom vsaj vedela prot komu se borim.
Do sedaj je bil "sovražnik" neviden in je lahko neusmiljeno sekal po meni. Zdaj se lahko pripravim.
Imam veliko sredstev za boj.. in voljo.. in energijo! Prej je bil samo strah.

Sori, če bo kaj nepovezanega, zdaj se mi ne da še 1x brati, se odpravljam spati.
Še enkrat bi rada povedala, kako zelo vesela sem, da sem vas našla.

Hvala, da ste utirali pot, po kateri je meni sedaj lažje hoditi...

Lahko noč, upam, da vsi mirno spite.

No, to pa je POPOLNOMA enako kot pri meni.

Migrena z vso "dodatno opremo" in ko je ni konstantno razmišljanje v smislu: ali vidim OK, se mi megli?, so to navadni mravljinci ali migrenksi mravljinci?, zamenjujem zloge v glavi?, je moje razmišljanje OK ali je predmigrensko?.

Imam jo cca 20 let ampak to konstantno razmišljanje o migreni je prišlo pred približno dvema letoma in par mesecev za tem diagnoza depresivno - anksiozna motnja. Eno leto sem papala Cipralex, zdaj sem več kot eno leto off.

Razmišljam o kognitivno-vedenjski terapiji, ker me to konstantno razmišljanje o tem ali bo migrena ali je ne bo blazno utruja...

Rada bi ti povedala, da ZELO DOBRO vem kako je, ne vem pa, kaj se da glede tega storiti...

Alleo hvala za tvoje javljanje.

Tudi sama se želim lotiti kongnitivne.
Slišala sem veliko pohval glede dr. Resmana iz Lesc,
vendar so mi njegovi pacienti povedali, da terapija pri njem traja tri mesece.
Vsak dan po nekaj ur.
Kako naj si vzamem toliko bolniške?!?! No, če ne bi šlo več drugače...
Verjetno se omenjena terapja izvaja še na kak drugačen način. Bo treba malo pobrskati.

Alleo, kako pogosto pa imaš migrene. Jaz prave, tipične zeloooo redko. "Moje" pa lahko kadarkoli... :P
Ali so ti AD kaj pomagali?

Sem se pa nasmejala, ko sem brala, da tebe tudi skrbi, če zamenjuješ zloge v glavi... nasmejala sem se sebi, ne tebi. :pomezik:

Ja, zamenjevanje zlogov je ena neumna fora, druga pri meni pa je, ko tipkam in zamenjam črke in sem potem takoj OMG, migrena bo! :P

ADji so meni pomagali iz depresivnega obdobja in "pravih" migren je bilo bistveno manj (v bistvu samo ena v letu dni). Ko sem prenehala z ADji so bile migrene spet pogostejše, pravtako strah pred njimi (ki ga pred depresijo skorajda ni bilo).

Sicer pa imam migrene cca enkrat na 2 meseca - to je zadnja leta. Pred leti sem jih imela 3-4 letno, svetla izjema je moje obdobje od 18 do 23 leta, ko pa sploh ni bilo nobene! Imam pa jih od 12 leta.

Hehe, tudi to s tipkanjem mi je znano!  :sesmejem:

Zakaj ne greš nazaj na AD-je, če ti je bilo bolje?

Na ADje ne grem, ker poskušam zanositi. Pa rada bi rešila to težavo brez tablet - želela bi spremeniti način razmišljanja. Verjetno pa brez terapije to ne bo šlo...

Aelo pozdravljena!

Prebrala sem samo tvoj zadnji post!
Poskusi z AD Asentra, ki jih priporočajo
tudi za jemanje med nosečnostjo,
kajti ko boš ti rodila, bo tvoj otroček
rabil zdravo in umirjeno mamico!
Pozanimaj se!

Poglej tudi na forumu pod zdravila Asenta,
morda ti kaj pomaga pri odločitvi!

Lp :rozicodam:

Toja, hvala za nasvet. Bom preverila, vendar se vseeno bolj nagibam h kognitivno-vedenjski terapiji, brez ADjev. Če ima kdo kakšen nasvet/izkušnjo v zvezi z KVT, bom zelo vesela vaših mnenj.

Tudi mene mučijo migrene. Najprej sem jih povezala s PMSom , kasneje s pitjem vode-premalo pijem in pa seveda imam težave s hrbtenico, sploh ne nedolžne.

Kar se tiče KVT sem dala skozi in toplo priporočam. Ko mi je bilo najbolj hudo sem imela 1x tedensko, potem pa z mojim napredovanjem vedno bolj poredko. Še vedno grem lahko, odvisno kako se počutim.

Pri KVT najprej odkriješ od kod naši napačni miselni vzorci. Jih prepoznamo, zakaj tako razmišljamo....skratka terapevt te ves čas vodi. Sama sem spoznala mnogo stvari o sebi, ki jih nisem vedela. Boleče, ampak oči  in misli so se odprle.
Z vajami in spreminjanjem mišljenja, preusmeritvijo se naučimo te napačne vzorce prepoznati in jih krotiti. Moram povedat, da je meni KVT zelo pomagal.

Res pa je, da moraš imeti srečo, da naletiš na pravega terapevta, da mu zaupaš, se mu odkriješ, stkeš neko prijateljsko zaupno vezo...Le tako ti lahko pomaga. Sami pa moramo seveda sodelovati. Le tako je uspeh zagotovljen.

Pa srečno :rozicodam:

Hej,

mogoče povprašaš v Begunjah, kjer imajo program mislim da 3 tedenske terapije, na osnovi KVTja...nekaj naših uporabnikov je bilo tam in so vsi zelo pohvalili.

Dobra stran tega programa pa je, da je na koncesijo.


Kakorkoli, priporočam ti neko psihoterapevtsko pomoč...če ne drugače boš imela strokovno podporo...ker nekako v nosečnosti tut hormoni nardijo svoje...: no men nagajajo že zej, pa nism noseča: hihihi...

Držim pesti, da boš čimprej nosečka...;)

papa

Pozdravljene,
cisto po nesreci sem naletela na to temo, a se mi je prizgal tak zarek upanja, da bom vecno hvalezna.
Na Ad-jih sem bila eno leto, sedaj sem tri mesece "cista", a sem se ekspresno vrnila direkt tja kjer sem bila preden sem z zdravljenjem pricela tako, da grem v 2. krog.
Nehala sem, ker sem se pocutila odlicno, zdravo in nisem vec nasla razloga zakaj bi sploh tablete jemala tako, da sem zacela zelo optimisticno in hitro tudi padla na realna tla.
To je bil sedaj hiter oris situacije.
Bistveno je tudi to, da sem nehala v prepricanju, da ne smem na noben nacin imeti otroka, to me je tako morilo, da sem samo se to razmisljala.
Pa ga niti ne zelim takoj, samo rada bi vsaj opcijo, ce si "slucajno izmislim" prej kot je planirano in pa, da me cas ne bi prehitel, saj vsi vemo kako gre mimo.

toja, tvoj prispevek me je se dodatno opogumil naj se brcnem v zadnjo plat, speljem k psihiatrinji, od tam naprej bom pa ze nekako, hvala ti.

Sedaj pa k novim zmagam.  :)

 :clap:

Skehinah, poglej vse kar sem ti svetovala je iz lastne izkušnje,
sicer ne moje, pač pa izkušnje moje hčerke.

Ker vidim, da si v dilemi oz. malo že bolj nagnjena k razmišljanju
ti povem , da je moja hči prav tako kot ti jemala AD asentro in ko se ji je stanje
izboljšalo, je po mnenju psihiatrinje zaključila.
Vendar poglej, je ravno v letih, ko se ji nekako izteka biol. ura, saj veš -ženske- si je zaželela še enega otroka in tudi uspelo ji je.
Med časom nosečnosti, pa se ji je stanje spet poslabšalo.
Z dogovorom ginekologinje je ponovno na AD-asentri in je njeno stanje dojenčka
popolnoma vredu. Se dobro počuti in začela je tudi s psihoterapijo, ki ji zelo
pomaga.
Tukaj ti dam link, kjer boš najceneje in najbližje lahko opravila razgovor s psihoterapevtom in to v kraju, ki ti je najbližji. Prvi razgovor je zastonj, potem pa se sama odločiš ali nadaljuješ ali ne.

Link: www.psihoterapija-institut.si

Želim ti, da se pravilno in razumno odločiš in kot sem ti že napisala,
če slučajno zanosiš, vedi ni problem z AD, potrebno je, da se ti pozdraviš in
potem ne padeš v poporodno depresijo, kar se rado zgodi.
Pozdravi se zdaj in med nosečnostjo, kajti otročiček potrebuje zdravo mamico!

Lep pozdrav in nikar ne čakaj! :rozicodam:

Pozdravljeni forumovci.
Oglašam se, ker bi vam rada sporočila, da sem od mojega zadnjega javljanja povsem brez neprijetnih simptomov, kateri so me prej spravljali v obup.
Vztrajam na AD-jih in živim normalno življenje brez velikih odstopanj razpoloženja (prej sem bila čisto high ali pa čisto low..). Zopet lahko berem, gledam filme in uživam v naravi. Normalno lahko opravljam svoj poklic.
Verjetno me še čakajo temnejši dnevi, vendar je bilo sedaj toliko svetlih zapored, kot že dooolgo ne, saj o svojem zdravstvenem stanju skoraj več ne razmišljam, medtem, ko je bilo razmerje misli prej ravno obratno - skoraj ni bilo trenutka v katerem ne bi razmišljala o tem kako mi je in kaj mi je... Končno sem zopet produktivna, normalno zbrana in "socializirana"  ;D
Hvala za pomoč pri brodnji skozi začetke jemanja AD-jev in predvsem za zavedanje, da nisem sama in edina.
Rada bi samo še dodala, da izboljšanja počutja ne pripisujem samo AD-jem, saj sem si v tem času osmislila svoje težave, spremenila način razmišljanja. Lahko bi rekla, da sem se začela opazovati na pozitiven način (prej sem se konstantno opazovala v smislu iskanja simptomov in ocenjevanja njihove jakosti..), spreminjati reakcije, se umirjati ter vsak dan poskusiti nekaj koristnega za svoje zdravje in počutje.
Lepo vas pozdravljam, Katja

Alprinta,to je šele začetek,še več bo takih dnevov in tednov. :oki:
Veseli me,da se je tvoje razpoloženje dvignilo na bolje in želim ti veliko pozitivnega
razmišljanja ter energije. :wav: :rozicodam:

toja, jaz mislim, da sem obakrat padla v poporodno depresijo, da sem celo ze prej in tudi po tem, ko me je zacela "slatat" anksioznost, vendar je bilo obvladljivo brez AD bergle, anksioznosti pa ne morem obvladat predvsem zato, ker se je vse skupaj zacelo zgolj s fizicnimi znaki, ki si postajali vedno hujsi, to se mi tudi zdaj dogaja, vendar vsaj vem kaj me matra.

Mudi se mis ponovnim materinstvom sicer nikamor, imam cca 10 let se "rok trajanja" :) Bolj me boli, da bolezen lahko do te mere posega v moje zivljenje.

Me veseli, da je tvoja hci taka lepa zgodba o uspehu  :clap:

Naj bo cimvec takih in naj nam dajo upanje  :)

alprinta, situacija mi je se kako domaca. Najprej fizicni simptomi, zdravljenja, analize, preiskave,...kar naenkrat pa razsvetljenje, da je vse v glavi.
Me veseli, da se bolje pocutis, komaj cakam, da se bom tudi jaz. :)

Alprinta :wav:  :oki:

 :wav:

Skehinah, hvala ti za povratno informacijo, ker imaš še res veliko
časa, lahko vse zase opraviš v miru in odpraviš anksioznost.
Gre včasih tudi brez AD un samo s psihoterapijo.

Lep pozdrav  :rozicodam:

Pozdravljena , tudi sama na novo začenjam z ecytaro , upam da vse to kar se mi dogaja so stranski učinki , in da bo bolje . Včasih je tako hudo da ne vem če tbl. sploh pomagajo . Si tudi ti imela kdaj občutek nemoči v telesu , omotice , tresenje , ko si začela s tabletami ? Je že minilo ?

Lp Giggi

Pozdravljeni vsI,

že vrsto let s spopadam z neopredeljeno anksiozno motnjo , depresijo ; trenutno sem na tabletah eyctara in xantiax , po nekaj letih brez zdravil . Ne morem verjeti da sem komaj nekaj časa nazaj začela brskti po netu in našla vaš forum . Super ste  :oki:. Sama sem se znašal v krogu ljudi , ki me bolj malo oz.ne razumejo . Tu pa vsepovsod sama opora . :-*. Večkrat se sprašujem , zakaj jaz , zakaj se bolezen vrača , .... Bo sploh kdaj še vse ok , 100 vprašanj , z različnimi odgovori . Dolgo sem se upirala terapiji s tabletami , saj sem prejšne težko prenašala . In spet stranski učinki , ko misliš da sploh ne pomagajo , da je s teboj vse narobe ,.... Groza  :'( . In ko je hudo , pokukam na forum , kaj napišem , veliko prebiram in vidim , da nisem sama .  :( Vse kar želim sebi in vsem drugim , da čimprej ozdravimo . :happy: Imam še vprašanje : kdaj stranski učinki ponehajo , in ali ponhajo v celoti ? Meni se namreč grozno vrti , skoraj vsak dan . Se je komu od vas povečala telesna teža , in prehalad vlekel v nedogled ?
Lep sončen dan vsem in obilo pozitivne energije :rozicodam:.
Giggi

giggi, pozdravljena :rozicodam:

nič nisi napisala koliko časa spet jemlješ zdravila. Stranski učinki trajajo lahko nekje do tri ali pa do osem tednov. Stanje je v bistvu takrat slabše kot je sicer, vendar ko zadeva prime in začne s polno paro učinkovati, si spet v zagonu.
Veliko pa moraš delati na spreminjanju napačnih miselnih vzorcev, zaradi katerih pride do anksioznosti, depresije....
Pomembno je tudi sproščanje, druženje, opravljanje tistega kar te veseli, sprehodi, šport......

Ko enkrat več ne zmoreš, so zdravila res naša bergla na katero se lahko naslonimo, sami pa smo tisti, ki moramo delati na spremembah v življenju. :rozicodam:

Sam še to bi poudarila, da stranski učinki res lahko trajajo še toliko časa, vendar niso vse 3 tedne enaki, temveč od dneva do dneva pojenjujejo, niso vsak dan enako intenzivni.

Jaz sem se jih tudi neznosno bala in sem AD-je(Cymbalta) začela jemati šele ko strah kljub temu, da sem se trudila s sproščanjem, hojo in ne vem še s čim, ni hotel pojenjati, prav zaradi teh stranskih učinkov.
1. teden je bilo res hudo, potem pa vsak dan bolje in bolje,...

Giggi, vsak dan bo bolje, probaj se čim bolj zamotiti s stvarmi, ki te veselijo, pa s pogovori , poskušaj čim manj misliti na stranske učinke.


Ja, vrtoglavica je skoraj zagotovo stranski učinek AD-ja.
Ti, hudi, hujši stranski učinki ponehajo v celoti.
Meni je ostalo od stranskih učinkov samo nočno znojenje-OBČASNO, povečano znojenje, ko je vroče(prej se skoraj nisem potila), pa zelo šibka menstra, ....v glavnem nič hudega  :pomezik:
Telesna teža se pri nekaterih AD-jih poveča zaradi povečanega apetita.
Pri mojih se ni (sem se tudi jaz tega bala  :pomezik:).

Ne, prehlad pa ne bi smel imet nič z AD-ji .... mogoče ti je padel imunski sistem  :ojoj: .... no, pa tut vreme je zelo spremenljivo zadnje čase....vroče, hladno, pa klime,.... pa ti prehlad kar traja.

Res hvala , sem pomirjena . Me pa še nekaj zanima : grozna pekoča bolečina za prsnico , ki traja vsak dan že nekaj dni . Je to le še en stranski učinek '

Najbrž je to, Giggi ... če ne bo minilo povprašaj tvojo zdravnico oz. zdravnika.
Ampak mislim, da bo  :) .

giggi, mene je peklo vse telo, kot bi pojedla žerjavico in to dokler niso ADji prijeli. Sedaj me ta pekoča bolečina v manjšem navalu obišče kadar imam napad ankse ali paničnega, pa še to v mejah normale. :rozicodam:

Hvala vsem za vzpodbudne besede  :rozicodam:. Danes sem vseeno le odšla k splošni zdravnici zaradi pekoče bolečine v prsnici :( . Poslušala srce , izmerila pritisk , vse v mejah normale glede na situacijo .  :unsure:Dobila sem še napotnico za EKG , čeprav iz izkušenj vem , da ne pove dosti . Upam , da bom vsaj pomirjena po preiskavi vsaj glede srca . Ecytara tablete 0.5 tbl+ kventiax 1 tbl jemljem četrti teden in stranski učinki še niso izginili ,predvsem nahod ,občasna vrtoglavica ,težka sapa in ta grozna prsna pekoča bolečina  :'(. Tudi mravljinčenje je skrajno neprijetno , hvala bogu ni tako pogosto . Tako zelo mi gre na živce da kar naprej spet hodim k zdravniku . Zdaj vem , zakaj starejši oz. bolni ljudje vedno zaželijo le zdravja . Saj ko imamo zdravje imamo vse  :'( . V soboto pa še na morje , že zdaj me je groza , kako bo  ???.
Pozdravček vsem  :wav:
Giggi

Giggi,

najbrž smo bili vsi na forumu s tesnobo in njenimi simptomi vsaj 1x na EKG....tudi jaz (še prej, ko sem vedela, da gre za tesnobo)....in vse je pokazalo normalno  :kiselnasmeh: . Mene je sicer tiščalo v prsih, ne peklo...pa dihati nisem mogla, občutek kot, da se bom zadušila.
No, in se še spomnem, da ko so mi rekli, da je vse o.k. in po pogovoru z zdravnikom, da mi je vse takoj prestalo. Sicer mi je zdravnik takrat dal ena pomirjevala, a sem vzela samo 1 tabletko...bolj za ziher, ker simptomov potem ni bilo več.

Tako, da, če ti je EKG pokazal o.k., potem je anksa na pohodu  :kiselnasmeh:

Poskušaj ne mislit na te simptome....BODO MINILI !

Poskušaj si dopovedati, da je ta bolečina, mravljinčenje in vse ostalo samo od AD-jev...

Reci si - pogosto in zavestno: vse je v redu z menoj !

In Giggi - lepo bo na morju  :kiselnasmeh: ... za nujen slučaj pa imaš pomirjevalo, ki takoj prime in te pomiri.

Kristy sem ti sicer poslala osebni mail, ampak ne vem če si ga dobila.

Zanima pa me tvoje izkušnje s pekočimi bolečinami (sem prebrala, da si jih tudi ti imela) in ko peče celo telo ko imaš napad. To se meni dogaja. Sedaj jemljem Cymbalto (2 meseca , skoraj tri tedne 90 mg), je sicer nekoliko boljše, a ne pa povsem, zato bi te prosila, da mi napišeš koliko je pri tebi trajalo, da si se pozdravila.

Vijolica, če sem prav zasledila, je sedaj Kristy na dopustu. Verjamem pa, da ti bo odgovorila, ko bo spet na forumu. :rozicodam:

Rabil bi pomoč nekoga ki ima izkušnje z AD Ecytara!Lepo prosim saj sem v hudi stiski in ne vem več kako naprej.Zahvaljujem se za kakeršnokoli pomoč.

Jemala sem ecytaro par mesecev, stranski prvi učinki so bili zelo zoperni, a so minili. Ostal je zelo povečan apetit in sem jih zato opustila.