FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,

Sem nov na forumu. Tudi sam imam OKM. Vse živo sem že delal. Od izvajanja raznih ritualov, premikal sem stvari, ponavljal dejanja in besede. Poleg tega sem si še zgradil nek imaginarni svet. Zdaj je nekoliko boljše, ker se že nekaj let zdravim pri psihiatru. Trenutno hodim tudi k terapevtki.

Zanima me če je kdo od vas izvajal kakšne rituale? Pa zanima me tudi, kako ste se počutili, ko ste mogli dalj časa ponavljat določena dejanja?

batman, tuki robin ;)
rituale smo mel ja....
OKM na vrhuncu predvsem pod stresom ;(
nevm, predmetov niso ravno premikal, sm pa čekiral 300x stvari
nevvm a je zaklenjen a sm ugasnu a je to tm, al ni to tm... blabla.
danes to še nardim kej, tko recimo temu u mejah normale ;)
mam pa še vedno obsesivne misli kr pogosto, sploh kadar nisem čis u elementu
pa pol ne morem tok sledit in pol zašteekam že na začetku...pa ponavljam štart
dokler ne gre štarter skor u moški spolni organ ;)
predvsem opažam, da se je pr men OKM pojavu zarat depresije, ker sm bil ˝potlačen˝
se mi ni kej dost dal dihat, pa sm pol zlo težko sledil zadevam v realnem času
in sem potem 10000000x ponavaljal eno miselno operacijo za drugo....
cela možganska kirurgija, rezanje možganov z mislimi na rezine nano premerov...
zdej se še ujamem v kako zanko ala brain-lock sindrom, ampak ni več tok hudo.

no, tok od mene, sm ti kr mal nasul mam tak stil, ampak kr praši če te še kej zanima,
lah še mal nasujem ;) al pa še bolš ! nasuj ti ! da bo vaga ;)

Pa napišem še jaz kaj o tem ... nisem še nikoli, ker se bolj ubadam s svojo anksioznostjo, paniko ...

Jaz do Monka (http://www.daemonstv.com/images/monk1.jpg) in potem podrobneje tukaj, na forumu, nisem sploh vedela, da ima to svoje ime ... se pravi, imam OKM že uuffff cajta ... ni pa zdej tolk izrazita, se mi zdi, da se lahko 'nadzorujem' ... prej sem ponavljala določene zadeve, ene stvari so morale bit točno tako kot sem si zamislila, drugače nisem mogla dalje, pa besede sem brala na 4 (to se mi še zdej ful dogaja, sploh kadar kje čakam ... vse okrog sebe berem in vedno se moram ustavit na četrti besedi, prebrat 4 besede in potem spet 4, kr neky) ... nisem pa nikoli nekaj posebej polagala pozornosti na to, sploh v sitlu, da bi iskala pomoč ne, sej pravim, sploh nisem vedela, da se da to zdravit, da ima to svoje ime ... sem misla, da sem pač čudna :kiselnasmeh: ... dost časa mi je jemalo tisto, ko sem morala velikokrat prepisovat na novo, v šoli, ker se nisem mogla učit, če ni zgledalo v zvezku vse 'kot je moralo' ... aja, še vedno delam pa to, da ne morem pustit recimo napisane črke z brez črtice čez in podobne zadeve ... ampak sej pravim, se mi zdi, da imam to bolj 'pod nadzorom' kot včasih ... mi pa ni to toliko oteževalo dni oz. sem imela druge probleme, ki so meni bili (in so še) večji, tako, da je to ostalo 'na strani' in počasi 'se je manjšalo'.

To, da si poiskal pomoč je kul ... sploh, če sam vidiš, da ti je zato lažje, da ti pomaga ... tukaj na forumu pa boš lahko dobiš še kak pameten nasvet itd. ... če želiš lahko prideš tudi na kakšno izmed skupin za samopomoč (tam se pogovarjamo, izmenjavamo izkušnje, svetujemo...). Ne vem s kje si, skupine so v Kranju, Kopru, Ljubljani ... Aja, pa na starem forumu lahko pogledaš, je bilo tudi tam dosti govora o OKM -> http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/board,11.0.html

pri meni je tako, da mora biti vse na svojem mestu, vse poravnano, simetrično, pospravljeno ... npr. predmeti zloženi na policah so poravnani v ravne linije s približno enakim razmikom med njimi ... šamponi, gel za tuširanje, kreme v tubi, ki jih imam zložene v omari so prav tako zloženi v vrstah s približno enakim razmikom med njimi in zamaknjeni za 45 stopinj ??? ... računalnik na mizi je poravnan s stranicami mize, zvočnika simetrična postavljena ob njemu in oba za isto razdaljo oddaljena od njega ... steklenica z vodo (ki mora biti vedno polna) je postavljena točno na sredino podstavka, ki je seveda poravnan z stranicami mize ... iz budilke, ki jo imam na nočni omarici konstatno brišem prah :o ... seveda so cunje v omari zložene ... in še in še ...

se mi pa tudi pogosto dogaja, da si v mislim predstavljam, kako kakšno besedo pišem, pravzaprav v mislih pišem ... včasih več besed ali cel stavek ... ne vem, ful čudno ... to se mi je dogajalo že preden sem imela te težave ... pa to ne tko, da bi si sama hotla to predstavljat ampak čist avtomatsko, prisilno ...

in seveda ko pišem tele prispevke moram vse večkrat pregledati, da bo ja vse tako kot mora biti, brez slovničnih napak, vse prav in v smiselnem vrstnem redu napisano, za vejico zmeraj presledek, med stavki tri pikice (ne 2 ali 4 ali 5 npr.), pred in za temi pikicami pa presledek ...

Pri meni je bilo precej podobno. Nič več. ;D ;D ;D ;D Edino posoda mora biti pomita in pospravljena. :sesmejem:
Uh kako je življenje sedaj lažje. ;D

ja tud jst sm svoje cajte imela rituale,..sploh ko sm delala v nekem baru,..sem si vsako stvar zapisovala na listek, jo obkljukala, preverila 5x in potem se ko sm bila na poti domov sm se velikokrat vrnila in preverila ce sm res vse zaklenila in izklopila,...
enako se mi je ponavljalo doma,..in nekako ne grem iz hise ce vsaj 3x ne preverim ce je vse izklopljeno,.. pa tudi c nism nic uporabljala npr stedilnika, morem vse preverit,...

sicer se mi to zmanjsuje,...ampak vseeno se vsaj 3x preverim,...pri avtomobilih pa je podobno,... 10x okol avta da je ja vse zaklenjeno,..ce me pa kaj zmoti pri tem, pa potem nism sploh vec sigurna vase,..

tale OKM je res ena nepotrebna zadevsna,..

Vidim da imamo podobne težave. Seveda, večina stvari ki ste jih našteli, se pojavljajo tudi pri meni. Se spomnem ko si v srednji šoli sploh nisem delal zapiskov, ker sem na primer desetkrat mogu napisat eno besedo. Potem sem postal tako živčen, da sem samo še strgal list.

Potem na faksu sem se kakšen krat oblačil po štirideset minut. Ne vem kolko krat sem se mogu obleč in potem slečt.

Kar pa me je najbolj oviralo je bilo to, da sem bil vedno prepričan da me neka višja sila kaznuje. Tako da že zaradi strahu pred posledicami te kazni sem mogu svoje rituale vedno izvršit. Ne vem al je to neke vrste psihoza povezana z OKM? Tega mi niso nikoli diagnosticirali.

višja sila ? mogoče pomanjkanje lastne vrednosti in občutka, da nisi dovolj dober za druge. 
vsaj zame so bili moja "višja sila" kar resnični ljudje (starši, profesorji, prijatelji), katerim sem se hotela na nek način dokazat zato, da me bodo imeli radi.

Misliš v smislu, da če tega ne boš tako in tako naredu, nekaj ne bo vredu ? Če na tak način, potem lahko rečem le - enako. Hvala bogu to zdej ni več tolko prisotno (res dost manj kot pred leti), ampak sej, kot sem že rekla, verjetno zato, ker je trenutno druga zadeva 'večja' kot to ... zame.

nekaj sem jih odpravila, nekaj jih še imam
včasih sem najmanj trikrat preverila, ko sem šla od doma ali je zakljenjeno, pa tud preden sem šla spat sem to preverjala
polno jih je bilo, ki jih ni več..
ostaja mi pa sindrom Monk. pri meni je v stanovanju (razen v sobi moje hčere) red. v dnevni omari imam okraske ki morajo biti pravilno postavljeni in v pravilnem razmaku, tako da mi ne ostane drugega kot da vedno sama prah brišem. ker ča ga kdo drug, moram itak vse svoje okraske postavit na pravilno mesto. :sesmejem: dobro, da nimam hiše. čeprav tud tukaj že popuščam in dovolim prahu, da malo domuje pri nas predno ga napodim ;D

OBSESIVNO-KOMPULZIVNA MOTNJA

Bistvena poteza so ponavljajoče se prisilne (obsesivne) misli ali prisilna (kompulzivna) dejanja. Obsesivne misli so ideje, podobe in impulzi, ki se vedno znova pojavljajo v človekovi zavesti v stereotipni obliki. Skoraj vedno so po vsebini mučne in oseba si često - a neuspešno - prizadeva, da bi se jim uprla. Jih pa vendar prepoznava kot svoje misli, čeprav so nehotene in so ji često odvratne. Kompulzivna dejanja ali rituali so stereotipni postopki, ki se kar naprej ponavljajo. Niso pa v svojem bistvu prijetni, niti njihova izpolnitev ne pomeni kakega koristnega dela. Njihova funkcija je preprečiti kak objektivno nezaželen dogodek, često takšen, ki bi škodoval pacientu ali s katerim bi pacient povzročil škodo drugim, česar pa se pacient boji. Navadno prepoznava pacient to vedenje sam kot nesmiselno ali neučinkovito in se mu poskuša upreti. Skoraj vedno je prisoten občutek tesnobe. Če se pacient kompulzivnim dejanjem upre, postane tesnoba hujša.


Pretežno kompulzivna dejanja (obsesivni obredi). Večina kompulzivnih dejanj se ukvarja s čiščenjem (zlasti z umivanjem rok), ponovnim preverjanjem, da se potencialno navarna situacija ne bi mogla razviti, ali prizadevanjem za urejenostjo in čistostjo. V temeljih vedenja, kakršno se kaže, je navadno strah, da se pacientu ne bi kaj zgodilo, ali da pacient ne bi povzročil kake nesreče, obred pa je neučinkovit ali simbolični poskus, da bi nevarnost preprečil.

(http://www.pandemonij.net/F40F41.html)

madam, dos folka k so sami seb več kot zadostni, ubistvu prow egocentrični majo OKM.
od woody allena naprej...tko da ni nujno da te kdo dol tlač, lah maš enostavno fucked up
melono ;)

Meni se to dogaja kot reakcija na stres, kadar ga je še več kot običajno. So sicer v mili obliki (mi ne povzročajo težav in me ne ovirajo pri vsakdanjem funkcioniranju, nikakor ne v tolikšni meri kot me je npr. tesnoba), kar pomeni, da (čeprav sem precej nereden človek in me to navadno niti približno ne moti, lahko mi razdejanje celo paše...) popravljam knjige, pepelnike, računalnik v določene kote, kadar berem se zgodi, da večkrat preberem začetek stavka, besedila (čeprav nimam težav z razumevanjem), se pregledujem v strahu pred kakšnimi boleznimi (to je še najbolj moteče), preverjam, če sem naredila stvari, za katere vem, da sem jih...

Ampak, kot že rečeno, sem imela precej večje težave z drugimi stvarmi, tko da so to v bistvu malenkosti...

Od kod mi ta strah pred okužbo? Misel, da sem se okužil z virusom človeške imunske pomankljivosti, se je vsilila ko sem imel 9 let.Sedaj pri 30-ih je motnja pridobila na itenziteti.Stres je eden glavnih dejavnikov pri pojavu obsesivnih ruminacij in posledično hudih tesnobnih obdobij.Umivanje rok? Kaj pa, če sem kužnino nesel v usta.Na roki imam ranico!!! Je mogoče posledica vboda z iglo, čeprav igle ni bilo nikjer? V trgovini sem stal za fantom, ki je imel okrvavljen komolec.Kaj, če sem se dotaknil njegove krvi s tistim prstom, kjer sem imel mini odrgnino? Fuck, zakomplicirano, a ne?
Jem Asentro, Eglonyl, skupinska psihoterapija-analitična.
Strah pred okužbo! Zakaj se mučim s tem? Misli razjedajo možgane.Nikoli mi ni dolgčas.Preverjanje, ponavljanje... :o
Čao     

Vsaj dolgčas ti ni  Seb..... :laughing:

Z obsesivno kompulzivno motnjo najbolj pogosto povezujejo umivanje rok. Očitno ima največ "obolelih" ljudi težave s tem. Ne govori pa se veliko o fantazijah in blodnjah teh ljudi. Jaz imam prav s tem največje težave.

Res da si pogosto umivam roke, ampak tega ne delam zaradi tega ker mi nekaj hudega preti. Stvari pa prestavljam zaradi tega, ker se bojim da se mi bo nekaj hudega zgodilo. Poleg tega imam zelo močen fantazijski svet. Tam obstajajo neka drugačna pravila, kot v realnem, vsakdanjem življenju.

Poleg tega da prestavljam stvari, sem pred časom celo metal v smeti nekatere predmete, za katere sem mislil da vplivajo name. Na primer knjige pa cedeje.

jaz si roke umivam z razloga ker ne prenesem da imam umazane od domacih zivali ali pa od kaksnega sredstva za pomivanja posode,...mogoce imam se tle mal OKM-a,..sam nism nikoli pac dala velik poudarek na to,..se mi gre bolj za normalno higieno,...

hja, sej to umivanje rok je tudi pri meni prisotno, samo imam večkrat filing, da so umazane, no... samo je pri meni moteče premikanje predmetov-vsi morajo biti razporejeno točno določeno... sej mislim, da jih je že nekaj pred mano o tem pisalo....

Meni se pa zdi prav fino da je lepo pospravljeno po stanovanjih, čisto, vse na svojem mestu, da se skrbi za lastno higijeno, da ko se nekaj naredi, da je tako kot mora biti, da preveriš ko greš od doma če je vse O.K.....
Če imaš rano na roki te je sigurno lahko strah da se česa ne nalezeš, sigurno je ogabno ko hodijo ljudje z odprtimi ranami naokoli npr. v trgovino.

Ne vem, zakaj bi se take stvari jemale, kot nekaj bolezenskega nekateri imamo pač radi red drugi pa ne.

Vse to kar sem tukaj prebrala se mi zdi čisto normalno.

red je v redu..tudi jaz se dobr počutim v njem..Je pa problem ko ko to postane prislila, ko postaneš priklenjen na red in te vse kar ni čist pospravljeno, čisto vrže s tira..takrat pa postaneš suženj reda in mučiš sebe in druge...

hahah, dragi moji, Tudi Sonček ima OKM.. je rabla da je ugotovila ... ene 30 let :))))))))))... tudi jaz vse delam tako, da ponovim stvari, vedno mora biti neparno število... to delam tudi v pogovoru, ko slišim, kar hočem, moram vsaj trikrat.. ampak tako da vmes načnem drugo temo in se potem vrnem nazaj...
Zdaj pa moramo hitro nazaj v Gorje, ker se že bližam zmagovalcu....
Šit, še ena stvar za reševat... :ne:

Phehehe full dobro napisano. Jaz mam podobne štale.
A lahko še neki vprašam? Meni se včasih zatakne ena sama nepomembna beseda. In je rewind - play - rewind - play - rewind - play ... tok časa dokler se res konkretno ne zamotim s čim drugim. A se še komu dogaja?
Ali pa...npr. preberem recept, se lotim peke, v mislih ponavljam postopke delanja pač česarkoli, ko se vmes vsili beseda, ki nima ama absolutne veze s konceptom. Wtf is that?

jah, to tud paše zraven k okm-ju ... men se tud to pogosto dogaja: ena beseda ali pa stavek se mi zatakne v možganih in to potem v mislih ponavljam ful dolg časa in takrat težko prekinem s tem ...

joj, če pomislim kolk enga balasta se nahaja v moji glavi - ponavljanje besed, neke čudne asociacije, vsiljive misli, skakanje vseh mogočih misli sem in tja, razmišljanje o tem in onem, podolgem in počez in še in še ... sej to ni res ... kako naj bom potem skoncentrirana? ...

oja, dogaja dogaja!

Pozdravljeni!

Tudi jaz sem nova na forumu in imam enak problem, nenehno preverjanje stvari, vsega,ali je stanovanje zaklenjeno, avto, ali so okna v stanovanju zaprta, to počnem po 100 krat. Velikokrat tudi zaklepam in odklepam nazaj vhodna vrata, tako da so že vsi sosedi ugotovili, da sem zelo čudna, enako je pri avtu. Prav tako je pri meni vse v enem redu, pa še to preverjam neštetokrat. Berem, da vas je kar veliko poiskalo pomoč, jaz se tega zavedam že nekaj časa, da to ni normalno. vse skupaj se je poslabšalo, odkar sem se odselila od staršev, zdaj imam v svojem stanovanju čas, da ure in ure preverjam stvari. Najhuje je , kadar grem na dopust, takrat rabim pol ure, da končam svoj ritual preverjanja in sem na koncu čisto brez moči. Obstajajo kje v Sloveniji kakšne skupine, kjer bi reševali ta problem ali kakšen psihiater? Ali potrebuješ na psihiatra napotnico splošnega zdravnika?

vesela bom vseh odgovorov,


hvala,

k

Dobrodola karolina.  :rozicodam:

Kot si najbrž že ugotovila, si OKM deklica. Mislim, da je kar nekaj psihiatrov, ki je dosti dobro seznanjenih z to motnjo. dr. Rebolj je itak že predstavljen. Za psihiatra rabiš napotnico (razen v samoplačniških ordinacijah ali na polikliniki v Ljubljani (kamor lahko greš tudi brez). Poskusi pri *PACIENTU* (dr. Rebolj).

http://www.pacient.si/notranja.asp?l1=3&l2=1&l3=15&cid=50&c=Psihiatrija


P.S. Čakalne dobe so precej dolge, razen pri samoplačniški varianti. Pa tudi tam kak mesec.

Srečno!

Pri meni pa je najbolj moteče to, da moram ene in iste miselne vzorce, ene in iste misli non stop ponavljat. Včasih imam občutek, da mi bo glavo razneslo, sto misli in nobena mi ne sme uidet :'( :seznojim:

Včasih si tako želim, da bi imela v glavi vsaj za kratek čas mir...takrat bo zame res najlepši dan  :zvizgam:....

Jaz sem si kot mala deklica neprestanoma umivala roke-ne vem zakaj, tako da sem imela čisto uničeno kožo na rokah.
Nekaj časa sem preverjala štedilnik v kuhinji, potem sem bila nekaj časa obsedena z čiščenjem, zdaj pa sem se umirila in  mi nekak visi dol za vse in nimam nič posebnega...
Aja, omenjaš fantazijski svet. Tudi jaz sem ga imela, skozi sem v glavi nekak "živela" žilvjenje neke namišljenje družine...to je izginilo po koncu pubertete...ko sem vprašala fanta če je on imel kdaj namišljene prijatelje oz je živel kdaj življenje drugega me je pogledal čudno....sem v bistvu mislila da je to normalno za otroke, sam očitno ni. :-[Oz jaz sem si predstavljala v svoji glavi življenje neke družine..

tale okm je res naporn  >:( :(, kok bi bil lajf lažji brez njega....sej bo enkrat, prepričana sem... :) morem si dat volje in poguma  :oki:.

zanima me kaj se dogaja z vami pri ritualih, v vaših mislih? a to počnete kar tako, ker čutite, da morate ali vas dejansko k temu stimulira strah pred nečem (vsiljivke)? jaz to redko počnem kar tako, ponavadi me stimulira strah da se bo kaj groznega zgodilo čist tako nedoločno, ampak zadnje čase je ta strah vedno bolj določen, strah da se bo zgodil točn to al pa točn tist. pa čeprav dobr veš da se ne bo, samo da zakriješ to čustvo, občutenje strahu, ki te ogroža. a gre pri tistih ki pravite, da to počnete kar tako, brez da bi vedeli zakaj, zgolj za nek vzorec ki se je ustvaril zaradi nevemčesaže ali pa je morda razlog to, da vas ravno tako preganja strah, samo da je tako zelo potisnjen v podzavest, da se ga niti ne zavedate, in tako samo začutite nek impulz??

Hojla,

Tudi jaz sem nedavno nazaj ugotovila, da imam OKM.
Nimam težav z umivanjem rok, tudi preverjanje je nekako v mejah normale. Imam največ težav z obsesijami (obsesivnimi in prisilnimi mislimi), ki pa se vlečejo ze iz otroštva. V bistvu se mi je OKM pojavil zelo zgodaj. Mogoče sem že tako ali pa tako bolj nagnjena k temu, vendar pa je bila po mojem največji razlog za nastanek spolna zloraba v otroštvu, ki je bila seveda dolgo časa potlačena. Poleg tega pa sem ugotovila, da je bil (in še je) velik problem tudi v neizraženi oziroma potlačeni jezi. Doma je namreč nisem smela izražati-to je bilo nekaj kar sem mogla potlačit in skrit. In seveda, da se je ves ta gnev nekje nabiral in tlel...dokler ni počilo.
V glavnem te obsesije so zelo zelo moteče, povzročajo veliko anksioznost in paniko in potem sledijo v depresijo. So različnih vsebin, itenzitete,...Včasih me "matrajo" ene, spet drugič druge in tako dalje..
ja res ni dolgčas..

upam, da jih bom nekoč lahko odpravila do te mere, da ne bodo več toliko vplivale na moje doživljanje..da bom funkcionirala normalno, brez panike.
Vsem ostalim želim enako! :oki:

lp,
gigli

Jest mam pa tako imenovan Pure O, tosepravi kompulzije niso fizične, ampak jih morm skos delati v glavi. Skos morm ruminirati. Seveda to ko sem slab, ko sem dober takrat misli preprosto ignoriram in jih je tud ful manj, ko sm pa slab se pa skos pri njih ustavljam, jih poskušam analizirat, preverjat, spreminjat in si zagotavljat v glavi. Je use skupej ful zajebano.

ampak... z ustrezno terapijo se to lahko kontrolira, al kako?

http://www.ocdla.com/obsessionalOCD.html

Ja itq, da se kr fajn kontrolirat, sam ko mam pa slabo obdobje, se pa poderem, pa spet začnem ruminirat. Ker te nožgani skos silijo, da morš premlevat obsesije, zato da bi jih rešil. Ampak so nesmiselne in nerešljive, tko da rešit jih ne morš, edini način je, da jih ignoriraš in potem počasi zbledijo. Seveda se morš kr fajn zamotit, da ti to rata, ampak problem je v tem, da ko ne rešuješ obsesij v glavi se pojavi huda tesnoba, ki pa s trudom tudi izgine, ko dosti časa ignoriraš obsesije.

Onix, kako kaj?  :rozicodam:

Gre na bolš :). Zdej je usak dan že mal bolš, tko da hvalabogu da se boljša. Hvala za skrb   :rozicodam:.

no, to je pa lepo slišat  :oki:

Onix.. :rozicodam:

Zelo sem vesela, da si bolje :oki:

lep dan ti želim in vsem ostalim,

gigli

Hvala vama  :rozicodam:.

Onix! :rozicodam: Gigli! :rozicodam:
Mislim, da oba prav lepo napredujeta. Lepo se imejta! :sunny:

Onix, Gigli  :rozicodam:

Lp

Himiko

Janja, Himiko... :rozicodam:

tok sta zlati obe!! ;D

jst sem že kr neki časa zelo dobro in upam, da bo čimdlje tako tudi ostalo! :oki:

lep dan,
gigli

Gigli  :wav:

drzim pesti, da tako Ostane  :clap:!!!!!!!

himiko

Onix, Gigli, kar pogumno.

Koki.. :rozicodam:, Himiko.. :rozicodam:

Koki, kako ti premaguješ?

lp,gigli

Js sem hvala Bogu 100 % bolš. Tablete so prijele v polno, sam mam pa ogromno dozo. Hodim v službo, pa še privat delam, pa sinčka cartlam, tk da mi dnevi minevajo kot blisk. sploh ne morem verjeti, da sem se čist pozdravla, kajti lani takega cajta in še prej je blo zelo fejst hudo. Zdaj pa uživam v malih rečeh in se sploh ne jezim za malenkosti, ker sem spoznala, da ko imaš zdravje, imaš vse in vse drugo ni pomembno. Zdaj res živim.
Tudi drugim želim veliko zdravja.

Koki.. :oki:

Res sem vesela zate, da si uspela premagati težave, ker kot sama veš je OKM zelo zelo trdovratna in zoprna stvar -milo rečeno.
Dejansko imam sedaj malo več upanja..v ozdravitev.
Sem zeelo bolje a vseeno se popolnoma tega se nisem znebila. Dejstvo je tudi, da imam jaz manjšo dozo oziroma srednjo, jemljem pa samo AD, nimam nobenih antipsihotikov, stabilizatorjev, anksiolitikov ali kaj drugega..

..misliš, da bi za popolni učinek rabila večjo dozo? Kaj in koliko jemlješ ti?
Strah  me je namreč, da se nebi preveč zredila ali pa dobila še več težav s kožo, ker imam že sedaj probleme..zato se tudi po moje se nisem odločila za visanje?? aja, kako si našla "zmagovalno kombinacijo zdravil? obiskuješ terapijo?

Jooooj, kok sem te napadla!! :sesmejem:. Upam, da nisem preveč vsiljiva ampak res me zanima..ker se mi zdi da si resnično zelo napredovala..
..če ti je lažje mi lahko odgovoriš tudi na OS.

Hvala in lep dan.. :rozicodam:

gigli

Živjo, gigli,
jaz jemlje 500 asentre in 800 kventiax. res ogromna doza, a mi je prijela. Dernovškova mi je rekla, da pri okm pomaga le visoka doza, zato mi je tako tudi predpisala.
Kaj pa ti jemlješ? A hodiš k dernovškovi'
Glede kil je tako, da se res zrediš, mene grozno živcira, res pa je tudi, da pojem preveč čokolade in se nič ne gibljem. Tako da bom morala se vzeti v roke. dernovškova je rekla, da moram imeti strogo dieto, pa sem poskušala z ločevalno, pa nisem vztrajala. Bom ponovno poskušala.

Ko sem bila lani poleti, še v nosečnosti, tako boga, mi je bilo prav vseeno, pa če bi imela 100 kg, sam da me ne bi več mučilo. Tako da sedaj, ko sem spet ta prava, uživam v čisto drobnih stvareh in se ne sekiram za malenkosti, ker zdaj vem, da je zdravje največje bogastvo, vse drugo se uredi.

Mogoče bi tudi ti morala imeti višjo dozo. Jaz vem, da sem bila tako boga, da sploh nisem mogla v redu funkcionirati, saj so me vsiljivke napadale vsakih nekaj sekund, po cele dneve. mislila sem, da je z mano konec. tako grozljivo izkušnjo ne privoščim nikomur. Bala sem se ulečti za počitek, ker so me vsiljivke tako zelo napadale, moj dragi sinček takrat še v trebuhu se mi je prav smilil, ker je verjetno vse čutil, kako trpim. Ko sem se zjutraj zbudila, sem mislila le na večer, da grem spat.

tablete pa so mi res prijele, vendar počasi, treba je vztrajat.

asentro jenljem zjutraj, kventiax pa zvečer in po tem lahko krasno zaspim in se zjutraj ob pol šestih zbudim spočita za v službo. poleg tega imam kar pester delovnik, da se zamotim - službo, ki me veseli, popoldan delam še malo privat, pa sinček moj, tako da sem kar zasedena. Veliko pa tudi spim, tudi popoldne za kako uro včasih, in se mi zdi, da me spanec še bolj pomirja.

Upam, da si kaj bolje. držim pesti in javi se kaj.

Draga Koki.. :rozicodam:

Res ti hvala, da si mi povedala svojo izkušnjo.
In ja, vem kako je to. Sem bila tam in tudi jaz ne bi nikomur privoščila takega trpljenja. Kot ti, tudi jaz proti koncu nisem več normalno funkcionirala, cele dneve sem prespala, ker sem samo tako lahko ubežala vsiljivkam. Tudi pri meni je bila intenziteta grozno velika. Vsako sekundo, cel dan, tedne, mesece...še zdaj ne vem kako sem zdržala. :o Nisem bila sposobna razmišljat o ničemer več..nenormalno sem se zapustila, zredila, koomaj sem opravila rutinske stvari, še pod tuš sem šla poredko, ker sem bila tako slaba. Tako da te popolnoma razumem. Zame ni hujšega kot to.

Moja zgodba..
Že od nekdaj sem imela OKM (sedaj vem, ker vem kaj to je) vendar nekako v "mejah" normale.
Vse se je začelo s hudim paničnim napadom 6 let nazaj, ko sem imela občutek, da se mi bo utrgalo. Grozni časi.
Takoj so me peljali urgentno k psihiatru, ta je diagnosticiral depresijo, anksiozne motnje. Dobila sem ad. Ad mi je super pomagal..počutila sem se veliko bolje in ko mi jih je zmanjkalo sem sama prenehala jesti. za 6 mesecev. Kakšna napaka! :o Udarilo še huje in seveda zamenjala nekaj ad-jev, noben pa ni več tako dobro prijel kot prvi.
Vmes pa sem začela dobivati..no že nekako prej vsiljivke glede mojega takratnega partnerja, super fanta, ki mi je ves ta čas potrpežljivo stal ob strani. Da ga nimam rada, da nisem srečna z njim, da naj grem stran in tako dalje...
Najprej sem mislila, da imam pač tako obdobje in da bo minilo. Da sem enostavno doživela šok v življenju in da podzavestno mislim., da ga zato nisem vredna.
Vendar misli niso ponehale. Na začetku sicer niso bile tako pogoste..a vseeno sem jih imela vedno v ozadju. Vedno sem vedela, da so tam a sem lahko (še) normalno funkcionirala. Sebe sem krivila kakšen človek sem , da tako razmišljam, zakaj sem taka do njega?? on pa je tako skrben in predan..počasi se je vame plazila tudi krivda. Nisem si mogla razložit teh misli..dejstvo je bilo, da sem ko sem bila ok vedela, da ga imam rada in da je super fant in da z njim zelim biti...ko pa so prišli slabi dnevi, nisem čutila popolnoma NIČ do njega..bila sem ravnodušna..in tako v takem nihanju sva se po 6-ih letih odločila, da se skupaj preseliva.
Veselila sem se a moje misli so postajale vedno močnejše in pogostejše. Opazila sem, da so začele zelo vplivati na moje življenje. Bila sem odsotna, zapirati sem se začela pred prijatelji, našla sem uteho v hrani, se tekom let zredila za 18kg, misli so sprožile nenormalno anksioznost..krivda pa je na dan povlekla se depresijo. Bilo je hudo. Zelo hudo.
Preselila sva se. Doma so začeli opažati, da je z mano nekaj hudo narobe. Sama sem še vedno mislila, da mi bo uspelo, da nama bo uspelo. Vmes sem delala kot študent, redno, vsak dan...kako sem zmogla še danes ne vem. Ko mi je status potekel, sem pristala na zavodu. Katastrofa. Bila sem non-stop doma, pred kavčem, se tresla in ruminirala, imela sem občutek, da se mi bo zmešalo. Jokala sem vsak dan, po par ur skupaj, pri ljudeh iskala potrditev in odgovor kaj se z mano dogaja..
..do trenutka, ko nisem mogla več zdržati pritiska. In sva se razšla. Sla sem nazaj domov. Nisem imela razloga zakaj..zaradi misli??!! so mi rekli.. si normalna?? no, pa saj dvomi nikoli ne pomenijo nič dobrega, so me tolažili..

Po tistem sem še vedno samska. Da bi se spustila v razmerje in doživela isto, tega ni ne predstavljam in si tudi nočem. Raje sem sama.
Seveda sem vmes "odkrila" kaj je OKM, tudi to da je bil razlog motnja ROCD. Kaj vse sem odkrila od takrat.., veliko stvari, ki jih najraje nebi.

Veliko sem napredovala. Jemljem Effectin ER 150 mg in se zavedam, da je vrjetno premajhna doza. Poleg tega bom šele sedaj začela redno obiskovati psihoterapijo. Veliko sem zamudila, veliko več bi lahko naredila v tej smeri ampak enostavno si nikoli nisem mislila, da kaj takega sploh obstaja. A mislim, da mi je že tako bilo namenjeno, vse se zgodi z nekim namenom pa čeprav le-ta ni takoj jasen.
Spremenila sem se in mislim, da sem postala boljši človek.
Grenki spomini se ostajajo a upam, da jih bodo kmalu zamenjali lepši, pozitivnejši.

Dolgaaa a upam da lepa pot me še čaka!

jooj spet sem se razpisala.. hvala, ker me berete :rozicodam:

lp, gigli

oj...

No, se še jaz malo vključim v pogovor.

Forum berem redno in mi vsaka zgodba pomeni res eno upanje tudi zame.
Sicer imam OKM že od otroštva, vendar sem šele pred kratkim to res ugotovila.
Spopadam se z začetki zdravljenja s Paroxatom in imam kar velike težave.
Predvsem pa me je strah, da bi se zredila in spremenila svojo podobo... :jok:

Upam, da nam bo vsem uspelo!

Vila, zacetne tezave ob jemanju zdravila bodo zbledele, gre za zacetni proces, ki pa se scasoma iztece.

Seveda nam bo uspelo - nekaterim ze zelo uspeva - Koki, Gigli, Onix  :rozicodam:

Vila, zelim ti vse dobro in pogumno  :rozicodam:!

Himiko

Himiko,

hvala za spodbudne besede :rozicodam:
Res upam, da vse čakajo lepši dnevi...

Vila

Vila, ne obremenjuj se zdaj s kilažo. Najprej poskrbi za svoje zdravje, da se postaviš na noge, potem pa sama pazi pri prehrani, če boš imela težave. Zdravila različno vplivajo na ljudi, na vsakega drugače.

Drži se :rozicodam:

Gigli! :rozicodam:
Tvojo zgodbo poznam že od prej. Mislim, da si jo pisala že na prejšnjem forumu in priznati moram, da se me je zelo dotaknila. :rozicodam: Te zelo občudujem, veš, ker vem, da ti niti slučajno ni bilo lahko zapustiti ljubljeno osebo, predvsem zaradi zavedanja, da do te osebe še vedno nekaj čutiš. Želim ti, da bi toliko napredovala, da bi lahko zaživela polno življenje, ker si to enostavno zaslužiš.

Koki! :rozicodam:
Tudi tvojo zgodbo sem spremljala in priznam, da mi je bilo hudo, ko sem prebirala, ko si bila čisto na dnu. Zelo sem vesela zate, da si sedaj O.K..

Onix in Himiko! :rozicodam:
Vidva sta pa tako ali tako zmeraj pozitivna in sočutna do ostalih, da bi bila lahko marsikomu za vzor.

Vila! :rozicodam:
Kar pogumno, boš videla, da bo bolje. S kakšno obliko OKM-ja pa se spopadaš ti?

Lep pozdrav vsem in čimveč dobrih in čimmanj slabih dni vam želim! :rozicodam:

Zdravo vsem!

Res ste super tukaj na forumu.  :)
Zdaj se ne počutim več tako osamljena.
Vem, da imate tudi drugi podobne težave in nisem edina. Dolgo sem bila
namreč preprivčana, da sem edinstven primer in da je z mano pač nekaj
fejst narobe... :(

Sicer nimam socialne fobije. S prijatelji se rada družim.
Ko sem s prijatelji, nimam obsesij in slabih misli.
Ko pa sem sama, pa je grozno... Predvsem me mučijo rituali
(če ne bom tega naredila, potem se mi bo nekaj groznega zgodilo itd...).
In če rituala ne naredim, grozna tesnoba. Sicer, pa tako veste, kako to zgleda...

Tudi jaz želim vsem tukaj čim lepše jesenske dni.

Vila

Vila tudi ti si SUPER :).

Sigurno se boš porihtala, pa tukej ti bomo pomagal. Pa še kmal boš pršla na vrsto pr psihiatru, pa bosta mal o tabletih se pomenila, če bi blo mogoče fajn še mal povišat. Pa ne se obremenjevat s tem, da bi se zredila, psiha je veliko bolj pomembna kot pa zunanjost, sicer pa sploh ni rečeno da se boš, čisto odvisno od človeka. No drži se še naprej, pa poročaj kako ti gre  :rozicodam:.

se strinjam  :)

mene paroxat ni zredil  :pomezik:



Gigli  :rozicodam:
ogromen napredek vidim pri tebi :clap: :clap: :clap: ; samo tako naprej  :oki:



se strinjam  :oki:

Pa še eno za Koki  :rozicodam: in ostale  :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Pozdravljeni.. :rozicodam:

Kaj bi jaz brez vas?? Resnično vam hvala za podporo :-* :-* :-* :-* ter za vse lepe besede, ne veste kako zelo mi pomenijo, koliko mi vi pomenite! ;D

Še eno vprašanje..
..glede ad-jev in rejenja..jaz sem kljub jemanju že izgubila 16kg, vendar razmišljam da bi povišala dozo zaradi OKM-ja. Ne vem kaj je "fora" teh tablet. Ali dejansko redijo tablete ali povečujejo apetit ali upočasnijo metabolizem..kdo točno ve, kako deluje ta zadeva?

Hvala in lep dan,
Gigli

Katere tablete pa imaš Gigli ?

Jaz imam Cymbalto....nič ne redi...glih kontra, še shujšala sem....in apetit ni nič povečan, še spomnem se ne na hrano oz. veliko manj kot pred jemanjem AD-ja. Celo v navodilih piše pod stranski učinek, da je možno, da shujšaš.

Glede drugih AD-jev nimam izkušenj, ampak še prej, ko nisem nič jemala in sem se kot ti bala, da se zredim in sem "težila" glede tega psihinji mi je vedno rekla, pa tudi terapevtka (BTW, a že hodiš k Barbari ?), da sami AD-ji ne povzročajo rejenja ali spremenijo presnove. Sicer pa sem jaz še vedno v dvomih glede zadnjega. Lahko ti posredujem samo izkušnje s Cymbalto.

Vila  :rozicodam: Prvi korak si ze napravila, zdaj bo slo na boljse!

Kar se pa tice pridobivanja teze. Ko je bilo pri meni najhujse, sem hujsala na tedenski bazi... Potem sem dobila adje, vzporedno se kt - manj gibanja zaradi vsega, hrana kot tolazba, pomiritev...  Kilce so se nabirale... Danes sem, kjer sem, a se ne sekiram vec - opazam tudi, da kile pocasi, (pocasi  :laughing:) bledijo.

Vila, Gigli, adji sami po sebi naj ne bi redili, lahko pa povisajo apetit. Vendar ljudje na zdravila razlicno reagiramo, zato mislim, da je najboljse, da clovek sam poskusi in vidi, kaj mu ustreza -pod nadzorstvom zdravnika, da ne bo sporazuma. Sploh pa ob rednem gibanju  - kar je itak eden boljsih naravnih ukrepov zoper ankse, depre - se lazje uravnavamo svoje kile , pa se pocutimo se boljse.

Kar se pa tice cymbalte, je pri slednji, kot je dejala že Kristy, znano, da naj ne bi redila. Gre pa tudi za novejsi tip adja , ce se ne motim.  Meni jo je moja psihiatrinja zelela nadomestit ,vendar ker ni vec potrebe po intenzivni terapiji z zdravili, se vedno ostajam na 2. 5 mg paroxata.

Srecno vsem,

Himiko

Ps Janja  :rozicodam:
 

Kristy, Himiko, Janja... :rozicodam:

Ja Himiko, mislim da imaš prav. Čeprav jaz še vedno mislim, da Ad-ji zaradi sproščanja..sploh anksiolitiki(??!) ali pač ne, nekako upočasnijo celotni telesni ritem prebave oziroma metabolizma in, da se zato kilce tudi nabirajo.

Jaz sem že nekaj ad-jev zamenjala, vem da sem imela tudi Cymbalto, vendar mi ni tok pomagala takrat..se že več ne spomnim dobro zakaj sem jo zamenjala :o. Problem je v tem, da se vedno sprašujem če bi mi kateri drug ad pomagal bolje, pa če čm še kaksne nove probat..i.t.d. nekako sliči na OKM kajne'? :sesmejem: Pričakujem 90% ozdravitev, za katero pa vem, da ne ad-ji ne bodo poskrbeli, ker gre tu za zmes vsega; terapije, dela na sebi itd..jaaaoooo
Zadnji 2 leti imam Effectin ER 150mg. Mislila pa sem imeti še anksiolitik..pa ne vem kako je z rejenjem tukaj..?

No, vmes sem se tudi zavestno odločila, da shujšam saj sem bila že zelo okrogla in sem resnično mogla nekaj spremenit. Počasi, počasi sem hujšala oz. ločevala in sem v dveh letih izgubila 16kg, vendar sem se vedno malo okrogla. Nisem obsedena s svojo težo, res je da sem bila pred jemanjem veliko bolj suha vendar je moje duševno zdravje definitivno na 1. mestu!! :oki:

Posebno zdravilo za OKM še ne obstaja ne?? :sesmejem: Vem ,da se bo kmalu našlo zdravilo narejeno posebej samo za to motnjo! :oki:..no upam! :sesmejem: :sesmejem:

Hvala, ker me berete!! :-* :-*

lp,
gigli

Gigli,res si lahk ponosna nase, 16 kg je veliko... Jz na tovrstno zavestno odlocitev se cakam...  :pomezik: ... klik pa to...

Drgac, kukr je meni znano, je cymbalta bolj za tesnobo (meni se je itak zacelo s tesnobo / stresorji v okolju, zato odlocanje o njeni morebitni vpeljavi), res pa je, da itak razlicno reagiramo na zdravila. Paroxat je med drugim tud sedativen, tako da bi bilo nabiranje kilc tudi posledica tega. 

Gigli, jaz mislim, da si ze ful napredovala in se bos, zlasti zaradi tvojega odnosa do vsega. 

Glede zveze anksiolitik/teza ne bi vedla, kako je s to recjo... Glede prave izbire Ad pa bi jz na tvojem mestu se mal povprasala shrinka - zato je tam.

Drzi se in bodi se naprej tako pogumna!

Himiko

Tukaj ste res vsi super :-*

Hvala vam...

Vila

P.S. Bom upoštevala nasvet in poskušala čim manj misliti na kile. me je pa vseeno strah... :jok:

A je kateri uspelo shujšati ob Ad-jih in kako ste to naredile?
Vsem lep pozdrav.

Anksiolitiki ne povzročajo rejenja/hujšanja, ampak jih za dolgotrajno zdravljenje itak ne smeš uporabljat (zasvojenost ...), zato se njihovi tovrstni učinki ob pravilni uporabi ne bi niti opazili.

Specialno zdravilo za OKM je pa, verjeli ali ne, psilocybin, ki se nahaja v t.i. norih (halucinogenih) gobah, ampak to v manjših dozah kot je potrebno za halucinacije, sploh pa tega ne bi priporočal brez pogovora s strokovnjakom - ki pa žal o tem niso izobraženi oz. ne morejo govoriti, če že poznajo zadevo.

Jest si neb upal tega sprobavat, s temi gobami...

 :ne: tudi jaz ne  :ne:

Gigli, po mojih izkušnjah, Eglonyl pa res zelo redi....to pa me nihče ne prepriča, da to ni res.
O.K. al redi al extremno upočasni prebavo....ne vem kaj točno od tega...
Jaz sem bila ob Eglonylu na dieti 1,5 meseca in ni šlo dol niti gram, kaj to, še gor so šli kili, tako, da tega ti res ne bi priporočila.

kristy, a si se kaj gibala, športala. Js vem, da pojem preveč sladkega, zato upam, ko bom začela z ločevalno dieto in nič sladkega in gibanje, da bo šlo dol. imate kake pozitivne izkušnje, za vzpodbudo?

Koki, sigurno bo šlo dol...kot praviš, ločevalna, nič sladkega (eno pikico vseeno lahko, da ne bo prehudo  :pomezik:), gibanje ... boš videla, da bo šlo.

Hm...ne, jaz sem se zelo malo gibala-nisem glih športen tip, pa še poletje je bilo, tako, da kak sprehod ene 2-3 km zvečer...nič več, pa še to ne vsak dan.....je pa res, da nisem imela preveč odvečnih kg...ene dobre 4...
Pri meni je bilo tako, da mi je pomagalo, da sem opustila Eglonyl, šla sem na Cymbalto, ki mi je tudi pomagala hujšati, sploh v prvih 14 dneh, pa poletje je bilo, ko itak ne morem veliko jesti, sploh pa ne težke hrane(no, sej tudi drugače jo ne maram), ja, tudi sladkega sem zelo, zelo malo pojedla, kakšno kepico sladoleda, pa sladkor v čaju, pa kak piškot....več ne.

Sladkor, kruh, omake, pečenje, cvrtje - samo tega se probaj izogibati, pa bo šlo, boš videla, boš presenečena.
Kakšen košček čokolade....ampak res košček ali pa kak piškot brez kreme ali obliva....to vseeno lahko poješ.

Koki, tudi jaz sem se ob Eglonylu zelo zredila, sem ga sama opustila. Še vedno jemljem AD-Citalon in sem od 1. septembra z ločevalno dieto shujšala 13 kg :). Vendar ločujem samo kosilo in večerjo. Za kosilo jem ogljikove hidrate z veliko zelenjave, za večerjo pa beljakovine z zelenjavo.
Pazim na vnos, da ni preveč, jem 5x na dan-malica je sadje ali jogurt in pa seveda gibanje. Nisem popolnoma nič lačna, privoščim si sem in tja kakšno sladico, vendar potem nadaljujem po istem principu z dieto. Kakšen dan se tudi pregrešim z napačno kombinacijo živil, ampak teža gre počasi navzdol in sem zelo zadovoljna.
Vse je odvisno od naše volje in psihične pripravljenosti. Pa imam še veliko dela pred seboj, najmanj 30kg moram še shujšati, brez heca :A)in vem, da bom. :pomezik:

Trzinka, bravo  :clap: ....kar tako naprej  :oki: .