FORUM Nebojse.si

Igor 33 in jaz sva se v klepetalnici dogovorila, da si bova v tej temi dopisovala v podporo Igorju33, da se spravi ven iz svojega trenutno še depresivnega razpoloženja. Vse ostale pa bi prosila, da Igorju33 izkažete malo svoje podpore in spodbude in pohval pri morebitnih uspehih, tako kot to znate, pa tudi razumete samo vi.

Sama sem zaradi lastnih obveznosti tukaj manj prisotna, zato sem predlagala naslednji način dopisovanja Igorja33 in mene v podporo njemu in morda še komu, ki bo znal iz slednjega potegniti kaj zase.

Za začetek bi sklenila UVODEN PAKT, za katerega pa bi prosila Igorja33, da pove ali se z njim strinja in ga potemtakem potrdi.

Mislim, da nas veliko tu pozna občutke, ko si v depresiji in ko pridejo razne temne misli. Lahko tudi tiste najhujše, ko ima človek občutek, da je svetu nepotreben, da itak ljudje nimajo nič od njega, da itak samo jokam npr. že dalj časa in da sem nekoristen, da se počutim krivega za vse živo in mrtvo možno na tem svetu itd. Valda v resnici temu ni tako. Ljudje imamo v sebi veliko dobrega in ogromen potencial, ki ga je še moč razviti, le da v obdobju depre tega nismo sposobni videti. V resnici pa je ravno duševna kriza kot je depra, v bistvu znak, da so v našem načinu življenja, razmišljanja, razumevanja in vrednotenja potrebne spremembe. Ljudje skozi bolečino te vrste rastemo in pridobivamo na sebi, tko da veselo na delo.

Pakt je sledeč in ga svetujem skleniti vsem, ki ste se/ste zdaj /se boste znašli v podobni situaciji: Za začetek si prisegam, da bom poskrbel, da preživim. Da ostanem živ in da si ne strežem po življenju, saj je le to predpogoj in način, ki daje možnost, da sploh kdaj uspem in se spravim ven iz teh ogrinjal teme, ki jim pravimo depresija in zaradi katere ne vidimo sveta, sebe in življenja v pravi in resnični podobi. Vsak dan posebej se bom boril, da se bom učil in naučil videti dobro ob podpori vseh dejavnosti, zdravil, običajnih aktivnosti, sotrpinov na forumu, skupin za samopomoč in vsem ostalem, ki mi pri tem lahko pomaga. Obljubljam si, da bom iskal pot ven in se boril zase, za življenje in boljši jutri, ne glede na vse.

Nikomur ni pod nujno treba sprejeti tega pakta, ampak popolnoma vsak izmed nas ima možnost, da se zanj odloči, pa če je v depri ali čemurkoli drugem, kar ga pesti. Je tako?

Torej, ste za? Igor33?

Toliko iz moje strani za začetek, več bom nadaljevala v prihodnjih dneh, ko bom spet uspela pokukat mal na forum. Se mi zdi, da je ta pakt tolk zahteven (sploh če si v globoki depresiji) in pomemben, da je o njem vredno mal razmislit. Sam povejte, če ga podpišete.

Jaz trenutno nisem v globoki depresiji, tko da je odločitev malo lažja: seveda ga podpišem. ;)

Podpišem, ponovno. Sem ga že pred leti, ko sem se znašla v globoki depresiji. Ja, čeprav nisem verjela, da bo kdaj sploh bolje, je danes odlično. Nisem verjela v sebe, nisem zaupala zdravnici, psihiatru, prijateljem....A okoli sebe sem imela nekaj ljudi, ki so razumeli, da ne verjamem - vedeli so, da je prav to nezaupanje tudi del depresije same - in me niso zapustili, samo bodrili so me. In prav to me je držalo pokonci in me rešilo.
Igor - govori...govori, naj ti ne bo nerodno, ne imej občutka, da težiš. Vemo, da moraš dati iz sebe to težo, ki te tlači in duši. Veliko nas je tukaj, ki vemo, kako se počutiš, kakšne misli se ti vlečejo po glavi, kako jih je težko odgnati. Nič pozitivnega.....a to je le faza, ki mine....res mine!!!!
Tukaj smo....s teboj....počuti se varnega.....

Koklja

Haj vsem!

Tudi jaz se podpišem!
Sama imam težave z anksiozno panično motnjo in vem kako je,
če nimaš nikogar, da ti v najtežjih trenutkih stoji ob strani in tako
padaš globoko v prepad iz katerega pa te poskušajo in pomagajo
izvlečt  sodelavci društva DAM, prijatelji na forumu, v klepetalnici,
srečanja na skupinah ter razne delavnice in predavanja.
Samo zelo težki so začetni koraki, potem pa steče kot namazano.
Jaz sem te ljudi spoznala lani septembra in lahko rečem, da se je
moje stanje ob prisotnosti prijateljev na forumu in skupini, popravilo
zelo veliko.

Igor, ti veš da sva že veliko govorila v klepetalnici, si razgledan,
pameten fant, ki rabi pomoč. Mi smo tukaj, ki ti bomo stali ob strani,
pridruži se nam... piši o tvojih težavah.... strahovih...bolečinah
in ti bo lažje.
In tako kot pravi naša draga Koklja, tu si med nami, tu si na varnem!


Toja

podpišem!  :oki:

Podpišem tudi jaz. Igor33, ti pa pogumno piši in daj iz sebe svoje strahove in bolečino. Tudi meni je ta forum spremenil svet, zaradi čudovitih ljudi tukaj, sem se pobrala iz najhujšega. Tudi ti se boš. Si zelo zanimiv sogovornik in lepo bi te bilo prebirati.
Vse dobro ti želim Igor33  :rozicodam:

Tudi jaz se z veseljem in iskreno podpisujem.  :clap:

Igor33  :rozicodam:

Se podpisujem, z največjim veseljem.
Igor33, tebi pa želim vse dobro in lepo :rozicodam:. Depresiven človek se pač počuti manjvrednega, nemočnega, utrujenega in žalostnega, seveda to počutje ne odraža dejanskega stanja, to je samo simptomatika depresije. Ampak, če negativne misli zamenjamo s pozitivnimi, se da učinkovito zmanjšaveti depresijo in jo nekoč tudi nagnati stran. Sem prepričana, da ti bo uspelo :rozicodam:, samo pogumno in korak po korak.

zivjo. ja majč lepo si to napisala.ta depresija je huda reč sm tako kot robot.in delal  sm samomor pa mi ni ratalo najedu sm se tablet.noben me ne razume.jemljem ECYTARA zjutaj eno tableto in Zoltrix eno tableto zvečer.bojim se vsega.matra me vse po vrsti od financ i.t.d.sm tak kot bi sanjal.ne vem kako bo to prešlo oz. minilo.ta bolezen je res kruta,ki te čist nobeden ne razume.kaj šele v sluzbi,da ne govorim.so se norca delal iz menoj pa tako.sedaj sm na bolniški.

če kaj pomaga - tukaj zelo dobro razumemo, o čem je govora  :rozicodam:

Igor33, tukaj se nihče ne bo delal norca iz tebe...vsi smo ti v oporo...pričakuj iskrene debate, morda kdaj tut mal krute...odvisno kako vzameš...ampak meni je pomagala in mi še pomaga vsaka beseda tukaj med nami. Sej bo šlo, boš videl da bo.  :rozicodam:

 se podpisem z veseljem
 
 igor 33, iz klepetalnice se me bos verjetno spomnil, veceri so bolj vedri ce jih popestrimo z malce
 humorja, nagajivo v dobri veri da se saj malce nasmejemo. Iza ekrana je vcasih lazje tudi meni
 napisat kar nebi zinu v druzbi.Simptomi anksioznosti in depresije zalost jeza, nemoc, slaba koncentracija
 in se in se te postavi za pregrado, oklep ki si ga naredis da si varen in pocutis varnega. To je umik
 v samoto, socjalno izoliranost. Pot nazaj pa dolga in zapletena. Uspelo ti bo, zaupaj vase.

 migvel


 

se podpisujem še jaz in hvala vsem,ki me spodbujate in me razumete.nism si mislil,da bom imel take dobre prijatelje,ki mi stojite 0b strani. hvala vsem. igor33

Igor33, tukaj si vsi pomagamo med seboj in razumemo kaj koga muči in kako se počuti :clap:, nikomur se ne posmehujemo in ga nimamo za manjvrednega :clap: :clap:

podpišem tudi jaz...  :clap:,
ki sem se končno lotila pisanja diplome o tej črni nadlogi...upam,da lahko v bližnji prihodnosti računam na vašo pomoč :) :oki:
igor33 v tem nisi sam, tukaj smo ljudje z enakimi težavami kot ti in ti bomo z veseljem v oporo...pozdravček vsem!

 ;Dwaw, krasno smo začeli tole temo. Vidiš Igor33, tukaj imaš navijače
 :wav:

Skratka fin začetek, hvala vsem za podporo. Res je, v takem prostoru se najdemo ljudje, ki imamo za sabo podobne izkušnje, razumemo in se vzajemno podpiramo. Zato sama vselej rada zaidem sem, ker je bil tu moj prvi stik z zadevo. Če rabiš ljudi, ki razumejo depro, prideš sem in začutiš, da je to res to, hkrati pa te navdaja upanje, da bo tudi tebi nekako uspelo, če je drugim.

Igor33,
včasih se nam problemi nagrmadijo eden za drugim in jim nismo kos, pa potem mislimo v nekem trenutku, da je beg edina možna strategija. Sicer pa menim, da ni človeka, ki sam kdaj ne pobegne. če ne drugega v kako omamo druge vrste, ampak dajmo se lotit konstruktivnega reševanja problemov.

Igor33, če želiš, lahko sprejmeš tole temo kot temo, ki je namenjena tebi v podporo. Tako smo jo namreč zastavili. Gotova pa sem, da bo še kdo drug našel znotraj le te kaj zase.

Za začetek eno pravilo: Dajmo se odkrito pogovarjat, da bomo vedeli, kje smo pa kako kdo razmišlja in kako vidi Igor33, ker je ta tema tebi v podporo, sporočaj o tem, kako si, kaj se ti plete po glavi in kako vidiš ti. Ko bomo vedeli, kako vidiš in čutiš ti, bomo lahko povedali, kako vidimo isto zadevo mi, ti pa boš ugotovil potem sam, če iz teh malih ogledalc lahko razbereš kaj koristnega zase. Ker je to življenje enostavno tvoje.

Nekaj mojih misli o tem, kar smo doslej povedali, če lahko:
1. Kadar se problemi nagrmadijo eden za drugim, navadno te začnemo povezovati med seboj in nastane pravi začarani krog, ki nam še bolj potrjuje kako smo v podnu in tak pogled na zadevo resnično ne pomaga. zato predlagam, da se razišče naslednje:
1. Sekirancija za vse možno na tem svetu ne pomaga. Raziščimo najprej, kje imamo svoje območje vpliva. Najprej našteješ vse tisto, kar te teži, nato pa se lotiš vsakega problema posebej.Če želiš Igor33, lahko spisek narediš tu z nami. Za vsak problem iz spiska si odgovoriš na vprašanje: Kaj mi pri tem lahko pomaga?Tudi tu ti lahko pomagamo. Npr. Počutim se utrujeno. Pomaga to, da grem počivat. Počutim se nerazumljenega. Pomaga mi to, da grem v družbo, kjer me razumejo (npr.DAM-ovci). Pa vse do vseh ostalih težav in problemov. Če boš napravil spisek tu, ti lahko pomagamo iskati rešitve. Sem prepričana, da imajo mnogi ogromno izkušenj o tem, kaj pomaga njim. sploh če so že izurjeni veterani. In tu je dejansko zelo različen folk.
2. Druga moja misel velja zdravilom. Glede zdravil, s katerimi nas ima večina tu kar nekaj izkušenj, je meni zelo všeč prispodoba, da so zdravila kot berglje, hoditi pa moramo po svojih nogah. To pomeni, da zdravila v resnici pomagajo, ne morejo pa rešiti naših problemov. slednje moramo reševati sami ali pa s pomočjo in predvsem z oporo drugih. Pomembno je, da smo pozorni na to, da ugotavljamo, kaj nam pomaga in ne da pod vplivom depre še naprej zganjamo destruktivo in utrjujemo temne misli.
Tu bi rada dala mal pozornosti na dejavnosti, ki pomagajo, pa tudi na delo na odnosu. Odnosu do tega, kar se nam dogaja - da do tega sami zavzamemo ustrezno stališče. Ter na odnos do samega sebe. Ko sem sama videla, kako mi pomaga to, da me drugi spodbujajo, da se z mano lepo pogovarjajo, da verjamejo vame itd. Sem začela vse to producirati tudi sama. Ko sem bila sama s sabo in ni bilo drugih, ki bi me razumeli in podprli, sem se začela spodbujati sama. Učila sem se sama s sabo lepo in dobro ravnati (to lahko počneš tako, da svoje misli, ki so sebi v podporo, tudi zapišeš - pisanje dnevnika). Pa tudi ljudje okrog mene so se v skladu s tem, ko sem spreminjala odnos do sebe, malo zamenjali. Boljši odnos do sebe, kot imam, bolj fajn ljudje se popajo name. Več možnosti kot si dam, več je prilike, da take ljudi spoznam.
3. Glede dejavnosti bi rada omenila prvo REDNI RITEM SPANJA, ki je zame najpomembnejši za to, da se dobro počutim. ampak to je šele začetek. To pomeni, da ne spim preveč in ne premalo. Tam 6-8 ur, morda malo več, morda malo manj. Ko pa se mi je dogajalo, da sem v depri bežala v spanje, ker sem si mislila, da mi je spat še najlepše, ker se potem pa spet zbudim v enako preklet in težek dan, kot je bi tisti prej predno sem zaspala, pa se je zgodilo, da potem ponoči nisem mogla spat in sem bila brez ritma in posledično se je rušilo tudi moje razpoloženjsko ravnotežje. Torej ritem spanja rules on, ampak to je šele začetek.
Ko antidepresivi primejo in začutiš spet končno malo energije, se lahko znajdeš pred naslednjim problemom: Aha, mam malo več energije, kaj pa naj sedaj sam s seboj. Nič ne delam, grozni občutki. Še predno se to zgodi, ali pa takrat je potrebno poskrbeti za koledarček opravil. Naredim si plan, kaj bom počel skozi dan. Postavim si cilje. Ne preveč visoke, pa tudi ne prenizke. Fino je vključiti notri kakšene dolge sprehode ali tek ali kolesarjenje ali kaj drugega od športnih dejavnosti, ki jih radi počnete, ker baje zelo pomagajo pri razpoloženju. Sama vem, da se včasih blazno težko spravim tečt, ampak že na sredi poti, sploh pa na koncu se počutim odlično, pa občutek mam, da sem nekaj zase storila. Morda v depri nekaj teh občutkov manjka, ampak vztrajnost dela čudeže. Prepričana sem, da se bo tudi veselje enkrat povrnilo, če ne drugega pa še vedno lahko grem jamrat na DAMOV forum in ni vrag, da ne bom dobila nekaj spodbud, ne? In vse uspešne, četudi majhne korake Igor33 omeni tukaj, jih bomo skupaj proslavljali in se jih veselili. Torej vse, kar ta trenutek naredim bolje kot enega poprej. Napredek v vsakem dnevu posebej. Če to proslavljaš in se tega veseliš, boš dobil energijo za nadaljne korake.

Posledica tega druženja na forumu je pogosto tudi ta, da se stkejo nova prijateljstva. Da človek dobi nove izkušnje skozi katere raste in ko se depra počasi umakne, problemi počasi uredijo, človeku vsa zadeva skupaj prične postajati vse večji izziv in se sprememb, ki so se posledično zgodile lahko celo veseli.

No toliko zaenkrat od mene.

Igor33, si potegnil morda kaj zase? Ima še kdo drug kaj za povedat? Bi kdo kaj predlagal?

Majč, tako dobro in izčrpno si napisala, da bo težko kaj dodati!!!! Super....

Jaz bom dodala en močan povdarek na telesno aktivnost.....pa to ne pomeni, da moraš sedaj začeti s tekom, fitnesom....sploh ne. Bodi čimbolj aktiven....uporabljaj stopnice namesto dvigala, pojdi do kolega peš, po daljši poti, če imaš vrt......veš kaj početi....
No, ko pa boš zbral dovolj moči, pa se potrudi razgibati vsaj 3-5x tedensko po 30 min. Lahko greš  na hitrejši sprehod, na kolo.... Tempo bo ravno pravšnji, če med aktivnostjo še lahko govoriš...in se te razume...jasno  :sesmejem:

Nič ne obračaj oči....vem, da jih, ko si tole prebral...ampak pomaga....... :wav:

Koklja

Tudi jaz se podpišem pod vse to,kar je bilo že napisano........dolgih šest let sem rabila,da sem končno prilezla iz globoke luknje na svetlobo....in prisežem.....SPLAČALO SE JE!!!!! Danes končno vem za koga se splača in za koga živim....ZASE!!

Igor33...z vsem spoštovanjem-jola!

 :clap:Bravo, jola!  :oki: :sesmejem:

Jaz bom samo pomirila mal igorja33 pa bom povedala, da smo eni rabil tud manj časa, pa da nas je vrglo še mal gor pa mal ven, ne sam dol ;)  :sesmejem: skratka vsak ma svojo pot, ampak nekje je treba začet. glavo pokonci! ;)

maja

off topic: Majč maš spet seminarsko?  ;D

Zdej nevem kok ti paše pisat spiske in raziskovat svoje območje vpliva; meni je iz depresije pomagalo to, da sem se obesu na dobre filinge, pa čeprav so najprej trajali sam minutko al dve/dan In iz teh pet deset minut na dan mi je ratalo narest uro iz ure pet ur itd, dokler nisem postal ciklotimen z majhno amplitudo  ;D alias kolkertolko zdrav.  :) *trkam po lesu* Kako raztegnit ta čas dobrega počutja pa je pomojem stvar posameznika; enim pomaga delat spiske in iskat območje vpliva. Meni so pomagali kungfu in Steven Segal filmi - z mal dialoga, preprosto "un v črni leder jakni z steklenim učem in lobanjo na hrbtu je zločest in ga je treba nalomt, ker ne misli dobro" zgodbo in ful akcije. Ko sem gledu ta šit sem pozabu nase in na probleme in to je blo to. To je vse kar sem rabu; mal odmora od samga sebe. In pol sem počasi pogruntu, da se je treba v življenju zamotit še s čim, ker segal ma kljub bogatemu opusu b muvijev,  omejeno filmografijo; in začneš delat še kej...dokler se en torek zvečer, preden zaspiš ozreš na pretekli dan in ugotoviš, da imaš smisla pravaprav na pretek  :) In če je kdaj kriza naj ti povem; segal tud še snema  ;D

 
 

 :oki:

matheu, hvala tud za tvoje prispevke; mogoče se pa tipi tozadevno mal bolj pokaperate med sabo in mate valda boljše ideje tud pr vsej zadeve. Jest sem pač sistematik mal. včasih pa tud raztresena, kokr nanese. Sicer pa you know me, seminarkse pa to; si me nasmejal. In lepo te je brat po dolgem času - že dolg nismo bli v kontaktu; ne tkole ne v RL.

No, da vam povem štos, kako sem pa jest skušala (zgolj skušala) reševat svojo situacijo, ko so mi Ad-ji povrnl mal energije, jest pa zabluzena nisem mela nobenega ritma in nisem vedla, kaj počet s sabo in kje za vraga naj začnem:

Šla sem na csd Kamnik h gospodu Andreju Perkotu, ki fura Ruglov sistem visoko pražnega programa za zdravljenje alkoholikov, ker sem hotla pridet v neko skupino, da bi se lahko vzajemno podpirala, se družila, pogovarjala, skupaj kaj počela. Za bipolarce pa za Damovce še nisem vedla, češ da tu lahko koga najdem. rejec me ni hotel v skupino, "ker kao sem kao brihtna in bom svoj mozaik sama sestavla" - dobr si je to zmislu, da me je odpravil, sicer pa mislim, da v njegovi skupini je še velik folka brihtnega, ampak v redu. V tistem času sem rabla skupino in medvzajemno podporo. Gospodič Perko me je obravnaval kot človeka v stiski in kot faliranca na faksu, ker sem takrat ravno letnik mislim da ponavljala, ker me že kot alkoholika ali družinskega člana alkoholika ni mogel. Prvo mi je prodal nekaj knjig o alkoholizmu, se z mano dogovarjal, da jih berem in da naj pišem utrinke na njihovo temo. Pa dal mi je navodila za življenjepis in v knjigarni sem morala kupit še Rugljevo knjigo: POT SAMOURESNIČEVANJa, ki je zelo obsežna. To je bla tam biblija. Ko sem jo brala sem bila pozorna sam na to, če je kje omenjena psihoza, pa je povedal samo to, da gre kao za zdrs v psihozo, pa da s psihotičnimi pacienti nima uspehov, pa da zdravila ne bom kao jemala, pa da če ponovno zdrsnem v psihozo, naj jih pa le jemljem, da ne bom motila ostalih ljudi, ker pol sem ipak pa propalica. Ajej. Jest sem pa hotla sam skupino, da bi ponovno postala aktivna, pa hotla sem tečt z njimi, ker sem takrat brez težav vsak dan dejansko tekla 10km pod eno uro, valda. Ker nisem mela fanta, pa bi se morala z mano v skupino vključit moja starša in kao oba shujšat itd. skratka, knjige nam je prodal, možganov pa ne opral. Ne rečem, gotova sem, da se kdo najde znotraj tega, ampak v tistem času sem sama rabla vse kaj druzga.

Ko pa je človek v stiski, mu dejansko skušajo vsi prodati vsak svoj recept za srečo. To v bistvu vsi počnemo. Tko da Igor33, vzemi tisto, kar čutiš, da ti lahko pomaga, ostalo pusti. Mi pišemo le vsak svojo paleto možnosti, da ti damo kaj več na izbiro.

Srečno.

Maja

Majč, zelo zanimiva in poučna izkušnja. Očitno nekateri še vedno ne vedo dovolj o psihozi. Recimo, da jim ni potrebno vedeti, pa vendar jim tudi ni potrebno trositi takšnih neumnosti... Sploh tista o propalicah je zelo zanimiva... :o  Mene osebno bi takšne izjave prizadele, upam, da tebe niso. :rozicodam:

Majč, s tem se pa absolutno strinjam. :oki:  Jaz sem vsaj pri sebi opazila, da meni dostikrat pomagajo čisto druge stvari kot ostalim. Pa to ne pomeni samo za premagovanje motenj, ampak tudi drugače v življenju. :)

Igor33, poizkušaj, preverjaj in najdi svojo pot iz tega. Od vseh možnosti se bo tudi zate našla prava. Če misliš, da ti pomaga pisati, piši, če misliš, da ti pomaga klepetati v klepetalnici, klepetaj... Zavedaj pa se, da tukaj razumemo marsikaj. :rozicodam:

majč prav lepo si to napisala ti si prava pesnica.ja res je tako,kot piše majč.vse hvala,ker me spodbujate danes grem na skupino v nm. k slavkii.no upam,da bo uspelo.ker se še vedno bojim,zatiskam si očii po domače.mislim,da so to sanje pa niso.sm nemiren nč semi ne ,da.prec sm utrujen in tako.ze,ko se bliza večer,ko grem spat pa se bojim naslednjega dneva.zakaj mam v mislih,da sm neuporaben al sm pa res.nimam volje vse kar sm se lotil sem delal z muko ne z veseljem.sedaj sm na bolniški do konec aprila.pol pa po 4 ure.sam vsega se bojim.pa finančno me matra ma mislim,da ni izhoda iz te krize.prav vesel sm,ko sm tukaj med vami.me podpirate in bodrite.no za zdaj naj bo to dovolj. še enkrat hvala vsem,ki mi stojite ob strani. igor33

Odlična odločitev. Jaz vem, da ti bo uspelo. Jaz osebno Slavko poznam in vem, da je super oseba, verjamem pa, da so ostali na skupini tudi OK. :oki:

Vse to pa zelo dobro poznam, in sicer iz dveh zornih kotov; to sem doživljala sama in kasneje tudi opazovala, kako je to doživljala oseba, ki sem ji bila jaz podporna oseba. Tako, da ti lahko z gotovostjo potrdim, da je to del bolezni in to ne pomeni, da si neuporaben, vendar trenutno samo ti tako čutiš. Ko se ti bodo zadeve začele izboljševati, bodo tudi ti občutki popustili. Samo obupati ne smeš, čeprav se ti zdaj zdi situacija brezizhodna. :pomezik:

Držim pesti zate! :rozicodam:

res ste zelo pozitivni z veliko upanja.sm mel pred enim letom depresijo pa sm jo prebolel.cel mesec nism šel vn.če nism poznal osebo sm hitro navezal stik,da sm se menil.pa smejal sm se veliko pa hecal.pa tako naprej.in sedaj je vse prišlo spet vn.kot strela z jasnega,ko sm bil pozdravljen sva šla  s punco v najemniško stanovanje.sedaj je pa ta depresija al karkoli ze je brezupna.ne znam si pomagat in punca mi tudi ne zna.izogibam se realnosti,ljudem.ne vem,če to kam sploh pelje.ni ljudi,k bi jim lahko vse povedal razen tukaj na na forumu.vsi ste zelo kul.upam,da se bomo z nekaterimi v zivo videli saj meni primanjkuje druzenja i.t.d.doma nimam takih stikov.grem kdaj pogledat mamo pa kako besedo račem.nism več za pogovor.sm raje sam.upam,da mi bo skupina za samopomoč vlila novega upanja in novih moči za naprej.še enkrat vsem najlepša hvala,ki me spodbujate. igor33

 :clap:


Igor BRAVO, že to, da greš na skupino je zate
velik napredek, boš videl od zdaj naprej bo šlo
še samo na bolje.

Želim, ti da se imaš na skupini lepo in da dobiš
prijeten občutek za druženje še naprej.

Lp :oki:

Tudi jaz se podpišem..........
Drugače pa, Igor jaz sem bila še pred kratkim v zelo slabem stanju, sedaj pa se spomočjo AD jev , foruma in prekrasnih ljudi na tem forumu in sedaj še skupine, le počasi "pobiram". Počasi, res počasi.....pa vztrajno. Super je, če greš na skupino, ki ti lahko veliko da.
Majč  :clap: za dobre prispevke.
Igor, drži se  :rozicodam:

Igor :clap:, kar pogumno. Tudi jaz se podpišem :pomezik:

Pa v klepetalnici se tolikokrat nasmejimo in sprostimo, da takrat pozabimo na težave :wav:

Igor33, o tem, kako je bilo v preteklosti in kakšne podobne izkušnje in pred koliko časa si že imel, povej tudi svojemu psihiatru/psihiatrinji. Napisal si nekaj o tem, da si se smejal, navezoval stik z neznanci itd. kdaj? vmes med tisto depresijo pred enim letom in sedaj to? Pa si šel z razpoloženjem zelo gor vmes ali tam do normale nekje? če ti je zlo nihalo me zanima...o vsem tem se zelo splača pogovort s svojim psihiatrom/psihiatrinjo, ker se tudi on/ona lažje potem orientira, katera zdravila bi bla najbl prava, sicer pa kot smo rekli, zdravila niso vse, počasi in po svojih močeh in počutju dodajamo in krepimo tudi dejavnosti, pa skrbimo za aktivnosti kot je ustrezen ritem spanja in budnosti, gibanje, redno in primwrno prehranjevanje itd. Na vsem tem se splača delat.

In ja, super, da greš na skupino in med ljudi. Sploh pa pri teh ljudeh ne bo problem, ker te bodo gotovo razumeli, saj že sedaj vidiš, da te.

Srečno! si še napišemo kaj.

maja

Igor33, kako se držiš? in kako je bilo na Slavkini skupini, če si že bil tam?

maja

majč super je bilo na skupini sm zelo zadovoljen.vlilo mi je upanja in sm se lahko zaupalin tudi na forumu je super.eno leto nazaj,ko sm bil depresiven,kot sm sedaj sm jemal asentro zvečer po eno tableto in je šlo stanje navzgor.bili so smehi heci.in volja.ko sm pa sedaj padel nazaj v depresijo oz.,ki se je ponovila sm pa čisto na tleh.mam novo terapijo ECYTARA zjuraj eno tableto in Zoltix 5mg eno tableto zvečer.in pol,ko sm našel vas vse oz.tale forum mi je spremenilo zivljenje na bolje.vsi vi me spodbujate in podpirate hvala vam še enkrat.ko pa sm v petek šel na skupino v nm. v slavkino skupino.mi je dalo pa še dodatne volje.za vnaprej in sedaj  hvala bogu sm ze dva dni super.ker sem dan zapolnil,da nism bil sam in,da sm se sprostil.nečakinjo sm peljal na sprehod z bratovo zeno in smo hodili 3 ure in pol.bilo ja super.pol sm pa šel še s psom,ki ga majo tam kjer sm bil doma tam včasih in z drugo nečakinjo sva rozice nabirala in menila se.skratka nepozabni dnevi.to je bilo v soboto.danes pa sm šel na krst nečakinje.punca je pa zal delala v sluzbi.bilo je enkratno in nepozabno. SEDAJ PA ENO VPRAŠANJE ZA VSE VAS.ČE KDO KAJ VE,ČE JE V LJUBLJANI KAKŠEN PSIHOTERAPEVT NA ZDR. KARTICO.sam,da bi si plačeval terapije pri psihoterapevtu so prevelik zalogaj za mene.in ni financ,da bi šel samoplačniško.zelo vesel bom bil,če mi boste dali kakšne koristne informacije. še enkrat hvala vsem za podporo in prijateljstvo.sem res zelo vesel,da sm vas spoznal in tale forum.enkratni ste. igor33

Igor 33, vesela sem zate, da si bolje in, da si zbral pogum, ter šel na skupino :clap:.
Lepo je, da si bil zunaj, nabiral rožice, sprehodil kužka in užival v malih stvareh, tudi to je zelo pomembno za okrevanje. Vidiš da gre, sprehod je pa tudi zelo terapevtska stvar, nisem verjela, da pomaga, ampak se je izkazalo, da sem bila v zmoti.
Želim ti, da bo tvoje zdravje šlo na boljše, objemček :rozicodam:

Igor33, glede psihoterapevta poglej med zasebna sporočila, sem ti posaredovala en kontakt. Upam, da se ti uspe kaj dogovoriti. Če ne tu, pa kje drugje.

Pa ful, ful sem vesela zate, ko slišim take spodbudne novice.

juhu!

 :wav:

maja

 :wav:


Igor BRAVO in še enkrat BRAVO!

V tako kratkem času ti je uspelo skoraj nemogoče,
ker pa si to ti si vse ZMOGEL!
Vidi se kje je POGUM doma!!!! :clap:

še nkrat hvala vsem posebna zahvala pa tebi majč.res še enkrat hvala.sm tudi sam zelo vsel,da sm ful dobre volje. igor33

Igor, odlično  :oki:

igor33, jaz sem samo odprla temo po dogovoru s tabo, zato, da prejmeš podporo tudi na forumu. Ljudje tu so pa naredili svoje in delajo, tako, da se lahko nanje kadarkoli obrneš.

Vesela sem tega, da si boljše sedaj. Me pa zanima, kako je s tvojim spanjem? spiš dobro? dovolj?

maja

Igor, res si priden, vsaka ti čast :clap:, sam počneš na področju boljšega počutja ogromno in prav je tako :oki:, mi ti samo pomagamo, svetujemo, ti stojimo ob strani, ampak največ si pa na poti vzpona na bolje naredil sam. Vesela sem, da si bolje in, da to lahko tudi vidimo :wav:, to je vsaj meni največja nagrada za našo podporo. Aja, pa lepo je bilo v današnjem jutru poklepetati s teboj, vredu fant si, in po tvojih besedah sodeč, iz tebe kar veje optimizem. Bravo! :clap:

majči spim zelo dobro ne premalo še kdaj preveć klary hvala ti za te lepe besede.hvala vsem. sm pisal psihoterapevtki,ki si mi majč dala kontakt.pa mi je dgovorila,da ne dela ambulantno,če pa dela pa sprejema tiste,ki so bili v bolnišnici oz.ki so b bolnišnici prednost imajo tisti.a ve kdo pozna še kakšnegas psihoterapevta na zdr.kartico?igor33

hja mi je žal. sej morda zato mene zadnjo rundo nivzela, ker ma preveč dela s folkom v bolnišnici itd. sicer pa mi ni žal, ker sem svoje težave rešila drugače, morda še bolje, kot bi jih z njo.

Igor išči naprej in bodi pozoren ter absorbiraj vse, kar ti pomaga. Včasih skupina naredi več kot kak terapevt, včasih pa res rabiš najti nekaj zase, kar ti bo zares ustrezalo. Predlagam, da pregledaš forum in pogledaš v kako temo o spihoterapevtih itd, al pa sam odpreš kako, pa boš tam našel odgovore. Se je kar treba držat mal rubrik pa tem, da folk opazi, da si napisal kaj o temi, ki te zanima.

Kako se zdaj držiš?

vesela sem, da s spanjem ni težav, ker sem se mal bala, da te je morda butnilo gor v drugo skrajnost, kamor pa pokukako v glavnem tisti, ki mamo bipolarne težave.

Skratka to, da si dobro je glavno oz. da gre na bolje.

drži za te poti, uči se vsak trenutek in ugotavljaj, kaj ti v posamezni situaciji pomaga, potem pa samo prakticiraj vse to.

srečno!

pa piši še kaj.

maja

Igor tudi jaz ti lahko le pritrdim, da se tudi po drugem padcu da pobat.
Sedaj vsaj veš kako gre ta bolezen. Kaj vse zahteva - predvsem čas zase.
Ko sem bila jaz na dnu, mi je bilo zelo težko verjeti, da še kdo čuti take bolečine in brezup kot jaz.
Da me kdo razume. Da kdo ve. Ve kako sem, kaj razmišljam, kako je vse brez veze,...
Jaz tega nisem mogla sprejet. Vseeno sem se pustila malo vodit, se spodbujat.
Upam, da si ti boljši od mene, da verjameš, da nas gre več čez zelo podobne občutke, kot jih imaš ti in da ti je lažje ob vsem tem.
Moj nasvet: veliko sprašuj, veliko govori o tem.
Dovoli si imeti slab dan, ker ga imamo vsi. In dovoli razumu, da premaga občutke ko pravi: jutri je nov dan - lahko, da bo dober. Lahko pa bo le malo boljši. Ne veš dokler ga ne doživiš.
Drži se! Bolji dnevi pridejo! Zagotovo! Čakanje pa je težko, to vemo vsi.

Je Igor33 torej bolje, da ga ni toliko tukaj, ali obratno? Vse pod kontrolo. Je kdo v klepetalnici kaj spregovoril z njim zadnje čase?

Maja

Majč, Igor je prerojen, čist druga oseba. Odlično se drži :wav:

Krasno! še tako naprej. Sicer pa smo še vedno tu, ne. ;)

maja

hvala vsem,ki ste mi stali on strani in,ki mi še stojite ob strani. igor33

lep pozdrav po dolgem času.spet sem na tleh. eh sj nekaj bo iz tega ratalo.igor33

igor :rozicodam:, seveda bo

Igor, itak da bo. Pa ne obupat no, ne boš se menda pustil zdj, da te takšna stvar uniči  :ne:
Veš kje sem, imaš mojo tel., poklič, če me rabiš, lahko se pa tudi oglasiš, pa bosta z Kanom spet mal pesmice pela :pomezik:, njemu sicer mal manj paše kot teb, ampak 5. minut petja mu pa tud ne bo škodl, samo, da se boš ti smejčku :wav:.
Pazi nase prijatelj. V mislih sem s teboj  :rozicodam:

Klary, Igor, jutri je skupina...malo gremo še na Lent...pridita  :smejalci:

seveda če nisi Igor preveč down za kaj takega...potem pa toplo priporočam ta forum..meni je pomagal z najhujšega

napisala sem po dva tri stavke..nepovezano..s težavo...a vendar je bil nek stik s svetom...nekaj kar te drži nad vodo, čeprav grozno boli, tišči....

to...in pa misel, da bo minilo...da gre za depro, ki vedno mine...tisti trenutek ti to vedenje sicer nič ne pomaga...trpiš ko žival....a se mi zdi da nekako lažje počakaš, se spraviš v en kot da ne narediš še več škode...

piši, sprejmi, da si down...od vseh teh nasvetov na forumu vzemi, kar ti odgovarja  :rozicodam:

Igor, če želiš, napiši kaj več. Drugače pa: verjemi, da boš zmogel, čeprav mogoče sedaj vidiš drugače, ker trenutno pač ne zmoreš vsega, kar si želiš. :rozicodam:

jest sem tud trenutno pri mojem fantu v mb. na lentu ni preveč gneče v glavnem, dogaja pa se, tko da kak sprehod pa kaka banana v čokoladi (naravni ad, ki daje energijo), predvsem pa dobra družba je dober stimulans za boljše počutje. se boš vnesel igor, lej kok te majo punce tuki rade, kar glavo gor.

maja

zivjo!moram vam povedat,da sm mel v petek karambol zenska se je v  mene zaletele čelno jo počlo.mene hvala bogu sam malo boli.b om šel k doktorju pa na urgenci sm bil še v petek.avto je pa totalka ocenjen. igor33

Igor, nesreče se dogajajo. Me veseli, da si cel in jo "dobro" odnesel.
Kaj pa strah in panika? Je kaj za tabo prišlo?
Jaz dobim ta valj vedno čez nekaj ur, raje: naslednji dan.
Vendar se potem počasi umiri.
Kako se ti držiš?

LP

Igor, pa iz odgovornosti iz police povzročitelja moraš še odškodnino dobit !!, če te kaj zanima piš, sem delo na zavarovalnici včasih..
Važno je  da je si cel.., samo, če se je že zgodil, je treba strah ki si ga pretrpel  tudi plačat...

lp

Igor, kot je napisala že Francka, nesreče se žal dogajajo. Kako si pa ti; mislim predvsem psihično?
Drži se! :rozicodam:

zivjo!hvala beli.ker si misvetoval.janja psihično sm bil vredu in tudi sedaj sm psihično vredu. igor33

Igor, samo, da je glava cela :rozicodam:, pleh je pa pleh