FORUM Nebojse.si

Lep pozdrav

Zanima me če ima kdo od vas prisilne seksualne misli? Mene te še od vseh vsiljivk najbolj bremenijo.

Hey Kakadu,

Ja jest sm mel neprimerne sexualne misli, z njimi moraš delati tako kot z nasilnimi. Ignoriraš jih in pozornost preusmerjaš drugam. So pa zelo pogoste te misli pri OKMju, tako da ne skrbi, nisi sama. Pravzaprav te misli ima vsak, samo mi se na njih drugače odzovemo...

tudi jaz sem jih imela in največja groza je bila, da takrat pojma nisem imela kaj je to OKM in sem vse te misli pripisovala sebi. Mislila sem, da se mi bo zmešalo. Je pa tudi res, da lahko glede tega na netu prebereš le na tujih straneh (naj me kdo popravi, če se motim).

Bistvo, ki ga hočem povedati je, kot je že Onix dejal, da se s temi mislimi ne smeš obremenjevati in jih jemati za svoje. Vem, da potem vedno pomislimo - kaj pa če ..... Takrat si ne dovoli, da te dvom začne razjedati.

Vse dobro

Živjo!!

Po dolgem času prebiram forum... in stavek, ki je zelo pritegnil mojo pozornost je "Kaj pa če...??#

Pomoje sama o tem razmišljam polovico dneva - kaj če sm se to dotakla, kaj če je blo to...

Kdor sam nima te motnje si sploh predstavljati ne more kako nadležni so ti "kaj pa če"...

LP ;)

Pozdrav vsem skupaj!

Prav dobro vas vse razumem, namreč jaz še ena izmed vas. Se pa najbolj bojim seksualnih misli v zvezi z otrokom. Te so najhujše in najbolj nemoralne. In precej časa posvetim temu, da se prepričujem češ da to niso moje lastne ampak vsiljene misli.
Vse dobro, in obilo volje pri premagovanju teh motenj.

O kakšnih mislih pa je tukaj govora? Jaz bi prej rekel, da so to fantazije ali kako? Sam sicer nimam teh problemov ampak si težko predstavljam kaj točno sploh so čudne misli.

Mucek2, bodi vesel, če nimaš takih misli. To niso fantazije, to so težke in moreče misli, ki te okupirajo in strašijo s svojo močjo. So neprijetne misli in sprožijo ti veliko tesnobo. Zatorej bodi srečen, da se ne spopadaš z njimi, saj jih je težko krotiti.

In kako jih krotit? Kako se tega lotit?

Pozdrav,

tudi jaz sem se soočala kar nekaj časa s temi zoprnimi vsiljivkami ... in lahko rečem, da vedno minejo, potreben je le čas in zagotovo bodo zgubile na intenzivnosti...Čeprav je težko, sem se jaz trudila čimbolj zamotiti in sem se tolažila z dejstvom, da so mi bile te misli neprijetne, zoprne, moreče - torej zagotovo si nisem ničesar želela od njihove vsebine. Najbolj so me morile misli, da bi komu kaj naredila - npr. svojim staršem, fantu ipd.
Pomagalo mi je, ko sem to zaupala mami in mi je odvrnila: "Ti nama z očetom zagotovo ne bi ničesar naredila, ker vem, da naju imaš preveč rada." To mi je dalo zagon in misli so počasi začele izginjati. Meni je zelo pomagalo, da sem nekomu povedala in izrazila te misli. To je najboljše zdravilo za trpečo dušo, da lahko nekomu, ki mu zaupaš, poveš te misli in te ne bo imel za čudnega, norega, smešnega, prizadetega in te ne bo obsojal. Če težko poveš svojim bližnjim, potem priporočam psihoterapijo, kjer te misli izraziš in jih ozavestiš...predvsem spoznaš, da nimajo podlage in, da niso tvoje lastne, temveč prihajajo nepovabljene na obisk k tebi. S temi vsiljivkami se spopadamo senzibilni, čutni, dobri ljudje, ki nam ni vseeno za svoje bližnje in se preveč ukvarjamo s slabimi mislimi. Vsekakor pa te misli sčasoma minejo, zagotovo!

Vse dobro in čimbolj se zamotite s čimerkoli že :rozicodam:

Ojla!
Maycha zelo lepo si napisala. Te misli so grozne in ohromijo človeka, če jim dovoliš.
Jaz se že več let spopadam z OKM in anksioznostjo. In res je , da mine, pa se čez čas, še posebej ob slabem vremenu in pa jeseni ponovijo. Niso vedno enako intenzivne so pa nadležne.
Res se jim ne smemo dati, ampak je treba pokazati voljo, ter veliko delati na sebi. Vse to nam strahcem olajša življenje.
Pa čimveč volje in pozitivnih misli.