FORUM Nebojse.si

Najprej vse lepo pozdravljam.

Da napišem kaj se mi dogaja.

Zaposlena sem v javno-zasebnem zavodu.  Psihični pritisk je neznosen. Odnos vodij ni za opisat. In ker pritiska nisem več zdržala, sem zagrozila s tožbo, ker tako ne morem več delat. In od takrat se je pritisk še povečal. Zahtevajo odpoved, mi grozijo, me obtožujejo za stvari, ki so absurdne. Prišla sem tako daleč, da sem bila primorana poiskat psihiatra, dobila tablete cipralex in kventiax, ker ne morem spat, kot dodatno umiritev pa še helex. Čisto sem uničena. Ne morem spat, ne morem jest, pa čeprav imam od partnerja veliko oporo, nama veza počasi škripa. Imava otroka, starega še ne dve leti. Življenje se mi ruši. Trenutno sem na bolniškem dopustu, ker nisem sposobna zjutraj vstat, se odpravit v službo, tam funkcionirat. To se vleče že lep čas, večkrat sem na poti domov razmišljala, če je vredno še sploh živet, če me imajo določeni ljudje za tako slabega človeka. V resnici sem pa bila zelo odprta, vedno nasmejana in dobre volje, sedaj se pa sploh ne spomnim več, kdaj sem se od srca nazadnje nasmejala. Bojim se svoje prihodnosti. Res se je bojim.

hja, glede na težko situacijo je možna prijava na inšpekcijo (pred tem pisno opomniti delodajalca)  in nato izredna odpoved pogodbe s tvoje strani (112. člen ZDR) ... Vem, da je danes težko drugo službo dobit, a glede na opisano...

Danes sem bila ponovno pri psihiatru. Vse tablete mi je povišal, ker ni videti učinka. Sedaj imam še dober teden bolniško, potem pa bomo vidli, kaj bo komisija rekla.

Sem se že pozanimala za izredno odpoved, ampak trenutno sem preveč psihično obremenjena in nisem sposobna trezno razmišljat. Ne morem se niti odločit, če bi danes šla v trgovino, ali bom mojega partnerja poslala. Sem cele dneve v hiši, kot da bi se skrivala pred svetom.

pa se to dogaja ves čas zaposlitve al kako?

Dokler si v takem stanju se ne odločaj o ničemer. Sem ti poslala sporočilo.

hja, kaj pa vem... mogoče je pa ravno tako stanje opozorilo, da je pa vendarle že skrajni čas za ukrepanje

Zakaj ne?

Kaj pomeni izredna odpoved?

pri izredni odpovedi ni odpovednega roka, poda se jo v primeru hudih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja... pri izredni odpovedi morajo obstajati okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja...

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200242&stevilka=2006 - 112. člen

Nikakor ne v takem stanju dajaj izredne odpovedi. Bolniško ti bodo še podaljšali, če ni bilo izboljšanja.
Ne razmišljaj o službi, dokler si doma. Misli o sebi, o svojem zdravju.
Žalostno dejstvo je, da je šikaniranja po službah vedno več. Delovno okolje ni več prijazno, ampak kruto. Obstanejo tisti, ki znajo gristi in kazati kremplje, čeprav so (po navadi) najslabši delavci. Zakonodaja, inšpekcijske službe pa....ena velika žalost. Denar je postal edino vodilo in pravilo.
Izkoristi zato raje svoje trenutno slabo stanje za to, da se ozreš tudi za novo zaposlitvijo, morda celo samozaposlitev in to, da se postaviš na noge.
In ko greš k zdravniku se ne kaži boljša kot si. Povej iskreno, da te že sama misel na vrnitev na delovno mesto spravlja v obup.
Tudi sama sem že od novembra doma. Počutim se kar v redu, ampak da bi šla delat...to me ubija.

 :wav:

Sani, nikakor v tem tvojem stanju, ne dajaj kakršne koli odpovedi, kajti v tem primeru boš ostala brez vsakega nadomestila. Pri psihiatru vse povej, ostani v bolniški(jaz sem bila skoraj 2 leti), ko pa se ti stanje izboljša, poskusi začet iskat
novo službo, kajti zavedaj se, da iz rednega delovnega razmerja dosti lažje
greš in najdeš službo, dosti težje pa je, če si na zavodu za zaposlovanje.

Želim ti, da se pozdraviš in MEJAŠ SLUŽBO, kot prej zaposlena!

Lep pozdrav! :rozicodam:

Odpovedi iz moje strani ne bo. Toliko sem trmasta. Je pa me res strah kako bo, ko bo bolniška mimo in bo treba nazaj tja.

Sem pa začela počasi zbirat podatke o morebitni menjavi službe, ampak kaj ko je ni lahko najdit. Sedaj se bolj ali manj probam zamotit in se ukvarjam z otrokom. Čeprav je še zelo mali, že vidi, da je mama nervozna in je tudi on v obnašanju drugačen.

Včeraj sem celo zaspala brez tablet, sem bila tako utrujena, da me je takoj vzelo. Sem pa že ob 6h lutala po hiši.

Hvala vsem, da me poslušate in mi dajete oporo. 

Sani, ne daj se  :rozicodam:

Sani zdrži!
tudi jaz delam v javni ustanovi in sem bila na robu obupa. Sedaj po pol leta jemanja zdravil lahko rečem, da se mi je stanje precej izboljšalo.
Verjemi, da nas večina dela pod pritiskom nadrejenih.
Želim ti veliko moči in čimprej izboljšanje!

jona

tudi jaz se strinjam z vsemi... v takem stanju ne delaj nobenega odločilnega koraka. Misli nase in samo nase. Preberi kakšno pozitivno knjigo, spočij se. Predvsem ne misli na službo.

 :rozicodam:

moje mnenje je pa naslednje...doker si na bolovanju...bodi doma in seveda ne dajaj odpovedi, čim ti zdravnik zaključi bolovanje into pošlje zopet v volčje grlo, daj odpoved iz krivdnih razlogov...mobbing...tako greš lahko na zavod in si iščeš novo službo

sem P R O T I vztrajanju za ceno lastnega zdravja

tanc to velja tudi zate...

Kako je z dokazovanjem mobbinga v praksi, Jazzjazz?

Sani, kje si, kako si?, javi se! :rozicodam:

 :D

Smo tole bi rada napisala, da odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov, kolikor jaz poznam, lahko izda samo delodajalec.
Vzrok mobinga, pa je zelo težko dokazat, edino da imaš res dobrega odvetnika
in priče, ki pa se ponavadi zaradi svojega varstva takrat umaknejo.

Lp

jaz sem dala odpoved iz krivdnega razloga, ker so me mobirali
nisem pa tožila firme...ker se mi ne da jajcat

- ne razmišljaj o tem, kaj bo s koncem staleža. Odmisli povratek, daj ga nekam daleč v prihodnost.
- psihiatru o svojem slabem počutju poročaj, NE DELAJ SE KORENJAKA.
- nujno, res nujno začni hodit po opravkih (trgovina, sprehod z malim......). O tem, kako to težko storiš   
  poročaj psihatru. Da te ne bo zaradi zapiranja pred svetom poslal za 4 ure v službo.
- PRENEHAJ s samoobtoževanjem
- malemu se posveti s smehom. Nobene potrebe ni, da si ob njem živčna. Umiri se, zdaj imaš še bolniško,
  ne misli na čas, ki pride. Zdaj moraš urediti TA TRENUTEK, ki je najpomembnejši.

NOBENE ODPOVEDI. NE IŠČI SLUŽBE ZDAJ. Iskala jo boš, ko se umiriš in stabiliziraš. V tem stanju boš težko dobro opravila razgovor za novo službo. Pravne prakse za MOBING pri nas še ni dosti. Ne poznam nikogar, ki bi tožbo dobil, pa jih poznam več, ki so jo vložili.

Vse bo še dobro. Ne samo od sebe, ampak boš ti sama pripeljala do dobrega. Ne danes, mogoče še ne jutri, boš pa takrat, ko si vrneš samozavest, ki so ti jo stolkli. Samo svoje samozavesti ne daj, pa bo OK.

Poskusi mi verjeti.

V vsem se strinjam z mocko.  :rozicodam:

Sani, Tanc in ostali: http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=664&Itemid=1, da ne spregledate. :)

Živjo Sani,

Jaz sem doživela nekaj podobnega, s tem da so meni tudi v času staleža grozili z odpovedjo in se posmehovali na račun mojega zdravljenja. Zato izkoristi to, da si doma na varnem, stran od vsega kar ti povzroča toliko gorja. Sedaj imaš čas, da se popolnoma posavetiš sebi; rekreacija, sprostitev, druženje ipd. Ne zapiraj se med štiri stene, čas imaš tudi zato, da razmisliš kaj boš storila, ko se boš vrnila.
Zato pa glavo pokonci, veliko nas je ki se jim to dogaja, pomembno je samo to da ne kloneš. V tem primeru je bolje, da izgubiš službo kot pa zdravje in službo. Službo si boš že našla, če pa izgubiš zdravje, pa bo lahko trajalo leta in leta.


Želim ti lep, miren, prijeten dan. :rozicodam:

Pozdravljene!

Meni je groza. Bolniško imam samo do srede, torej v četrtek bom najverjetneja morala v službo. Jutri imam psihiatra, popoldan svojo zdravnico, komisija pa mi je odobrila samo do srede. Kaj pa naj storim zdaj??? Meni se prav meša, srčni utrip imam po mojem 200. Te tablete sploh ne kažejo učinka pri meni.

Pomoč rabim. Kak nasvet?

si to videla? http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=664&Itemid=1

Če boš morala v službo, greš, če ne boš mogla delati zaradi psihičnega pritiska pa greš nazaj k zdravniku. S komisijo je sedaj križ, tako da težko dobiš bolniško za dalj časa. V primeru da si na podlagi komisije dolžna delati, ti pa ne moreš in pride do poslabšanja zdravja mora komisija nekaj ukreniti.
Škoda je samo da naše zdravstvo čaka, da bolezen nastopi ali poslabšanje, šele potem začne zdraviti. Bolj smiselno bi bilo preprečevati poslabšanja itd.


 :rozicodam:
Držim pesti, da se ti stanje izboljša na vseh ravneh- počutju, službi itd.

PS: Samo predlagam, da dobro prebereš, celotno dokumentacijo, ki si jo dobila od komisije, vsaj pri meni piše glede na to, da sem napisala pritožbo.

Sani, če psihiater priporoči nadaljevanje bolniškega staleža, potem tvoja osebna zdravnica pošlje njegov izvid z zahtevo za podaljšanje ponovno na komisijo. Morda bi morala vmes za kak dan v službo (dokler komisija ne odloči, čeprav če so "normalni", bi šlo tudi v enem dnevu, če je nujno, v kontaktu s tvojo osebno zdravnico), mislim pa, da navadno kar sledijo mnenju lečečega specialista, vsaj naj bi ali kako.
Drugače pa bodi močna in srečno!

 Mene pa zanima, kakšna je konkretna komunikacija, da je prišlo do tvoje stiske. Zajebavajo pa tistega, ki se pusti. Mogoče obstaja način po malih korakih, kako se ojačati, kako se pravilno obnašati, da  konkretno odvrneš od sebe pritiske. 

A to vsem tako spustili živci ali samo tebi?
Ali je kdo, ki dela enako kot ti,  vendar je za razliko od tebe umirjen in zna odvreči od sebe psihično nasilje? (Ti si jim pa povedala svoje nazaj, s tem postala outisder in se te zdaj hočejo znebiti, če prav razumem?)

Res je zelo težko shajati v neki sredini, kjer nisi zaželjen - ob pomanjkanju prijaznosti v karakterju itak ne boš nikol nikjer - in je sodelovanje nevzdržno, včasih pa gre za preprosto organsko neprenašanje in je skoraj bolje oditi. Razen če je fajn keš.

Ali lahko konkretno opišeš, za kaj točno gre, ta glavno vsakodnevno sranje, ki te matra, kdo je kaj reklel, pa drug, pa kaj si ti, pa to, povej.  Mogoče pa se kaj pogrunta in je možno na zadevo gledati manj nervozno ....

 Zdravila pa bodo že še prijela, pri paniki je minimalna doza 15 mg do 20 mg in šele po 2 mesecih  izboljšanje.

martinca--- nisem edina, samo ostale to vnašajo v sebe in trpijo v sebi, ker nikomur ne povedo. Je pa še ena na podobnih tabletah, druga ima močno luskavico, ki se ji je sedaj začela kazat po celem telesu, meni so pa živci popustili. Nekatere močno hujšajo, ne spijo. Očitno torej le ni problem samo v meni. Bom pa se v kratkem ponovno soočila s tem, ker bom najverjetneje morala v četrtek v službo. Ja, pa želim se soočit, ker pustila se več ne bom. Ker vem, da nisem jaz problem. Morala bi takrat  vložit tožbo, ne pa da sem samo grozila. Toliko sem sedaj k sebi prišla, da vem kaj bom nardila ob prvi priliki. Vem pa tudi, da se bom v četrtek zjutraj najedla helexa, samo da me ne bo zrušilo. Čustev ne bom sigurno več pokazala. Njim ne več.

Jaz na tvojem mestu tudi ne bi kazala čustev. Pa tudi s tožbo ne grozit. Nepripravljena greš, helex  bo ublažil stanje, toda ko ga vzameš, si istočasno brez močne koncentracije, posebno po neprespani noči. važno je dobro se naspati in potem, mogoče helex, pa tudi znanje pravilnega obnašanja. Zato sem te vprašala, za kaj natanko gre, saj jaz ti verjamem vse. Ampak ti nočeš povedat, kaj konkretno je problem, katere odnos in katere besede nadrejenih, kaj je bilo - da bi lahko tu kaj razdelali, kako se daj obnašati in kako ravnati v preprečitev paniciranja.