FORUM Nebojse.si

... kako se smeješ, saj si kot osel...kako se obnašaš; kot da bi bla zaostala... kaj se greš, saj si ja že toliko in toliko stara....

in še in še bi lahko naštevala besede, slišane prepogosto ...in so spet privrele na dan v petek, ko sem se pogovarjala in smejala...

pač govoriim glasno...pač kažem tisto, kar je v meni..sem pač taka, kot sem... če sem vesela, sem vesela, če žalostna, pač žalostna. Ko jokam, jokam ko dež, ko sem slabe volje, se to vidi z avoina... Vedno in povsod mi na obrazu piše, kaj oz. kdo sem. Hinavščino sovražim in ... se kažem svetu taka, kot sem. Enim sem odveč, enim se "mečem ven", eni me upoštevajo, eni me razumejo, enim sem totalno zblojena, enim ok. Itaq je tako, vsem ugajat je nemogoče... A ko ti tebi ljuba oseba vrže naprej, kaj se greš... se pa zalomi...

Se mi zdi, da se spreminjam, se mi zdi, da so napredki, so plusi v meni, seveda tudi minusi... a... kdo sem jaz? se mi zdi, da nekdo, ki se vidno veseli in ki se vidno žalosti... Se pač smejem, kot se... Pač norim, ko je prilika, sem pač otročja... pa tudi resna... pa tudi avtoritativna... pač vse... kako se smejem... ja madonca, tako, kot se znam... Saj se trudim... a... kaj se moram res čisto zradirat?

...trenutno sem vse ... "mešano na žaru"...

ne, kar lepo radirko odloži, naj jo kdo drug vzame v roke ...

si res fajn oseba ... tudi v soboto, ko nisi bila v dobri koži, si oddajala pozitivno energijo ...

tisti, ki ti pravi kako se smejiš, obnašaš, tisti ima probleme, tisti bi pri sebi moral kaj rešit ... človek, ki te ima resnično rad, bi se veselil tega, da te vidi nasmejano, pa je čisto vseeno, če bi res bila slišat kot osel ...

ceni se takšna kakršna si, ker si SUPER!!

oh.
men se že dolgo fučka za to kaj si drugi mislijo o meni...
če kdo s čim postreže, denimo neumsetnim komentarjem mu ne ostanem dolžan..
z serviranjem nazaj si nedelam pufov..
mam čiste račune z vsemi, na minus ali plus ;)

sončen dan naprej ! T.

Ravno prava tema. Jaz sem zdaj že parkrat slišala, da kaka sem po teh tabletah.
Tast je bil včeraj malo pod alkotom, pa mi je rekel, da se bom morala malo
streznit. Kaj je s tem mislil, ne vem. Mož mi je rekel, naj se malo lepše obnašam
do vseh skupaj. Pa jaz za vraga sploh nobenemu nič ne rečem!! Če pa njih moti,
da sem dobre volje, da igram badminton ali se sončim na ležalniku, pa njihov
problem. Včeraj smo polnili bazenček, pa me je mož malo pošprical z vodo, ko
sem ravno nastavljala senčnik. Zakričala sem - imam grdo hrapavo štimo - pa se
je obrnil in odšel k sosedu s pripombo, da kaj se mam za dret po ograji. OK, moja
reakcija je bila pretirana, in ko so bile še pripombe starih dveh, sem samo rekla,
da če lahko koga polijem z mrzlo vodo, da vidim, če bo vesel. V okolju, ki naj bi
bil moj dom, se počutim kot v opazovalni celici, pa še tam folk lahko popizdi.
Stalno samo poslušam, kako stara dva pomagata, plačujeta položnice ITD, da se
počutim kot zajedalec pri bajti (čeprav pri kosilu je bilo vedno še preveč za vse).
V glavnem, sploh me ti ljudje ne sprejemajo kot veselo, razigrano, polno energije,
ampak kot enega nezadovoljnega čudaka, ki mu je kemijo popolnoma zmešala
glavo. Večkrat sem že pomislila, da bi šla sama z 11-letnico v stanovanje, ampak
se bojim, da bi mi punco hoteli vzeti in da bi jo stari hujskali proti meni (čeprav je do zdaj nikoli niso). Do nje imam zelo prijateljski odnos. Ampak me je strah,
kako bi to vplivalo na njo, materialno bi že nekako preživeli, saj ji tudi sedaj ne
morem veliko kupit.
Danes sem pa še po tujih spletnih straneh nekaj brala o izkušnjah s Cymbalto,
ki kao v začetku full prime, pol pa nič več ne pomaga, pa o grozljivih stranskih
učinkih odvajanja in o strupu, ki bi ga morali prepovedat.
Tako žalostna sem...  Komaj se človek sestavi, da vidi pisani svet,že ga te, ki
so pa itak kao bolani in živčni, hočejo potlačit. Ne prenesejo srečnih ljudi?
Res ne vem več, kako naj živim. Ali naj se ne dam žalit in poniževat in čakam,
da mi bodo rekli, da lahko grem, ali naj životarim, dokler me vrag ne vzame?
Ali naj se zmenimo, koliko mladi prispevamo za stroške in naj dajo mir? Ampak
če jim dam celo plačo, bojo oni itak več prispevali, ne?
Nimam se komu potožit. Če kličem mamo, ona itak reče, da si ne smem vse k
srcu vzet, pa boljše, da sem tiho, če se bomo začeli kregat, bom itak samo jaz
slabo odnesla. Prijateljico ne morev v službo nadlegovat.
Ne vem, občutek imam, da v tem okolju ne bom nikoli zares srečna, po drugi
strani pa nimam "jajc", da bi šla proč.
Oliva

Da bi se pa s partnerjem pomenila o tem, kako neprijetno je, da zdaj, ko imaš občutek, da ti gre na bolje, doživljaš zavrnitve in ti dajejo pravzaprav vedeti, da si bila depresivna boljša, pa ne bi šlo?
Daj, poskusi mu povedati, da takle občutek utesnjenosti ni najboljša popotnica za zdravo in polno življenje. Če ne bo razumel, boš vsaj vedela, da si poskusila.
Srečno.

Res je tako, da ko si vesel, se ti nenadoma od koga pripeljejo besede, ki te razžalostijo in pokvarijo tisto veselje in razpoloženje. To se nam ne dogaja samo doma, ampak kjerkoli v družbi, na poslu, v šoli... Se mi zdi, da nekateri ljudje človeku ne privoščijo več veselja, kakor ga premorejo sami. Je pa tudi res, da je človek na splošno tak, da na vsem lepem nepremišljeno izreče besede, za katere vnaprej niti slutil ni, da bodo osebo, na katero so se nanašale besede, prizadele. Taki momenti v našem življenju nas lahko zagrenijo kar za dlje časa in nam po možnosti tudi vzamejo pogum, da bi bili v življenju še naprej taki kot smo. Če oseba, ki te je prizadela na tak način, ne pokaže obžalovanja, je zadeva še bolj žalostna. Vendar menim, da če se opraviči, da nam je lahko samo v korist, če zamero zavržemo in gremo naprej. Je pa prav, da se potem z zakoncem resno dogovorimo, da živalskih imen, osel in podobno, ne bo več v medsebojnem besednjaku, ker take besede niso za nikamor in so zelo nizke.

In tu se mi pojavi kar nekaj vprašanj:


1. Zakaj si dovolimo, da nekdo tako zelo vpliva na naše občutke in s tem posledično na razpoloženje?
2. Sem mar res jaz odgovorna za občutke in razpoloženje drugih?

Se mi zdi da človek lahko vpliva samo in izključno na svoje občutke. Jaz se spominjam, da so mi starši vedno govorili:
"Če boš naredila to in to bo mami/oči/sestra/brat žalosten!" Ampak če ne bom, bom pa jaz žalostna!

In menim, da sem prav iz takih razlogov v takem stanju kot sem, zmedena, neodločna. Pa nočem zdaj krivit svojih strašev, vem, da so me vedno vzgajali v veri, da je njihov način vzgoje pravilen in dober.

Kasneje, ko sem želela delati stvari kot sem si sama želela so pa govorili, da sem uporniška, trmasta, problematična, konfliktna.

Kdo zdaj tu "ni normalen"?

tole z obnasanjem je meni malce znano iz zgodnjih otroskih let. Vedno sem rada cebljala in bila gobcna in sploh odprt zaupljiv otrok. Babica in oce so me zmeraj zatirali da naj bom tiho, da kar naprej "gobcam"...
zdej sem ze velika punca. Mal je pustil na samozavesti vse skupaj, posledica tudi se iz osnovne sole (norcevanja in tudi obrcana in udarjena sem bila).
Se vedno sem raje tiho ko sem v druzbi.

Arwen......nič bat........tud jaz taka kot ti......dobila že precej pripomb,da se "ven mečem",da bi se zdaj že lahko pri teh letih "zresnila",umirila......da se visoko nosim(ker sem par ljudi kar odpisala).....

E pa se ne bom!!!! Taka sem-gobčna,zaletava,včasih žalostna,spet vesela,tudi sama se glasno smejem in govorim,veliko maham z rokami,kadim.........
Tud oblačit sem se začela drugače(ker bi tle pri nas na vasi pričakovale stare tetke kiklo,predpasnik....),pa  se ne dam......jaz imam rada oprijete majčke(kljub kg preveč) itd.itd......Rada poslušam musko naglas,najbolj stari dobri rock......
Še bolj pomembno pa se mi zdi,da si šele zdaj upam reči:NE in marsikomu direkt povedat kaj si mislim :oki: :oki: :oki:,zdaj začela zahajat ven,tud sama grem v gostilno in mi ni mar za gobce.. :zvizgam: :zvizgam:

P.S.Tud moj mož opazil spremembe na meni,a jih ne komentira.....vsaj za zdaj ne..

Objem od Puse :rozicodam:

pusa  :clap: :clap: :clap:

Ja,Arwen :clap: :clap:.........in ti se ne daj!!!

Jaz zmeraj pravim,da sem zdaj dovolj "stara",da je zdaj na meni čas-pa če je komu prav ali ne......in da sem bila cca 15 let "vzorna"gospodinja,mami,snaha,žena,soseda........vse,sam,da bi lepo in dobro mislili o meni..........pa ne gre.....gobci so in gobci bodo.

Zdaj pa je dost,hočem bit spet stara Pusa.....,ma saj vem,da ne bom leta vrnila,a hočem najt nazaj sebe....nasmejano,gobčno,družabno itd.itd.....
Pa čem sem zaradi tega čudna,važna.....me baš boli k..........(koleno :sesmejem: :sesmejem:).

Velik objem.......Pusa :rozicodam:

Meni tudi. So bili časi, ko me je prizadelo, bolelo in sem hotela ugajati...vsem..Se prilagajala in izgubljala samo sebe.
Nič več. Živim kot mi paše, delam kar mi paše, uživam kot najbolje znam in se ne sekiram kaj si drugi mislijo.In kaj komentirajo.
Okoli hodim oblečna po počutju - včasih predivje...a v kostim naj me stlačijo, ko me dajo na pare.
Sem nora? No ja, tudi prav normalna ne. Ne živim po normah, a nisem več depresivna in žalostna. To mi je vsekakor bolj pomembno.
In ti? Se počutiš dobro v svoji koži? Verjetno se. Zato bodi še naprej taka. Taka si super!  :clap: In pusti (največkrat) nevoščljive in zakompleksane babe, ki živijo bedna življenja za fasado pri miru.
Bodi ti in bodi srečna! :rozicodam:

 :) mešano na žaru sem sicer še  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: a tokrat vztrajam na tem, da sem jaz jaz, pa kakršna že sem  :zvizgam: itaq malce prsmojena  :zardevam: a daleč od tega da bi komu kaj žalega hotela. Pač coprnica v ala Pika Nogavička stilu  :P tistega ki moti, me pusti pri miru, ostali pa vedo, kako in kaj  :)

Pomisli, pijan človek soli pamet treznemu. Temu se reče PROJEKCIJA. Človek, ki  ima težave z alkoholom preslika to težavo na drugega človeka. Tvoj tast ima velike težave, mogoče celo večje ali pa enake kot so tvoje. Ampak ti si sto milj pred njim! Ti se zavedaš tvoje bolezni in si želiš pomagati. Tvoj tast pa beži pred težavo z kozarcem v roki. Tudi on je potreben pomoči. Ne jemlji si k srcu vsako pripombo drugih. Niso vsi razgledani in razumevajoči. Veliko ljudi je omejenih, čustveno otopelih , ki svojo nemoč in notranjo jezo zlivajo na druge.

NIKOLI ne bom dovolila, da moj "notranji otrok" umre! Pa naj me imajo še za tako "prismojeno"..otročjo..včasih..
Take spontane norčije me "ohranjajo živo"..  :smehko:

NewBorn  :clap:

Še kar solidno, ko me vidijo. Ko me ne... :taz: :taz: :taz: Pa ipak sam ja žena u ozbiljnim godinama. :taz:

aja, alexx, a res, no  :P

(http://www.msnhiddenemoticons.com/Library/extra_large/hawki/default/tongue.gif)

Mah jaz sem tud otročja, da bi bla še bolj... težko. Smešni so mi pa itak najbolj debilni štosi.  :)
Pa boli me đoka.