FORUM Nebojse.si

 `dan :rozicodam:
  Mož bi rad šel v Avstralijo živeti, mene je pa ful strah zaradi mojih težav z depresijo in z OKM ??? kaj če mi bo tam slabo? Tukaj Imam starše, prijatelje.. na moža se ne zanašam da bi mi bil podpora če bi padla down, globoko  :jok: Drugače bi pa rada šla,  nekako razmišljam da imam samo ta en life in da če ne bom v njemu imela poguma  za spremembe in za tveganje , drugega  ne bo...
 Kaj vi mislite 8) ?
lp :rozicodam:

velik minus  :ne:



hja, korajža velja....  :kiselnasmeh:

Bom preformulirala vprašanje: koliko vas, oz. kdo od vas  z okm-jem bi se spustil v takšno avanturo :zvizgam:
 hvala in lep dan!

Poskusi, še vedno greš lahko domov, mogoče pa tam najdeš kak nov smisel bivanja na tej ljubi zmeljici, pa ne zato ker gre tvoj mož, če greš pojdi zaradi sebe ...tudi od svojega fanta ne dobim kaj veliko pomoči ampak to ne pomeni, da mi ni pripravlen pomagat ( se trudi, ampak na svoj način tako kot zna )
Kar se pa tiče potovanj in podobno. So velik plus če jih ne izrabljaš za bežanje pred lastnimi problemi ( ker pridejo za tabo ). Lahko ti povem svoj primer, ko sem odšla v New York, to je zame čist drug svet in tik predn sva se s fantom vrnila v slovenijo, sem iskala vrjante, kako bi ostala tam...vendar sem se potem vrnila in sedaj se vsak jutr zbudim z mislijo na to čudovito mesto, na centraln park in načrtujem in delam plane kdaj se bo možno vrniti za dalj časa. Pač zelezel mi je pod kožo in komej čakam, da se vrnem. In lahko bi tam živela. Vem da bodo te težave šle z mano a njihova moč se ne bo spremenila zaradi drugega kraja ampak zaradi mene same. To je delo na sebi. Ne bom pametna ker sem bolj nova v tem in me včasih stisne, da komaj živim ampak dojela sem da je veliko ampak res veliko v naših rokah... ko so prišle tiste misli, bi jih lahko ignorirala pa se vse večkrat sama blodla po njih in iskala njihov izvor ( grozljivo ) !! Vidla pa sem tudi, ko se želela biti srečna in nasmejana in hvaležna za vsako minuto svojega življenja, ki je btw lepo pa premalokrat opazim to zaradi teh vsiljivk, da lahko že veliko naredim, ko jim ne pustim, da imajo moč na da mano !

Jst ti predlagam, da poskusiš ampak tako, da imaš povratno karto v žepu in da se loh vsak trenutek usedeš na avion in odideš...to ne pomeni, da ko se bo pojavila tvoja težava, da zbeži domov ampak če ti pač avstralija ne bo to kar si želiš. I še enkrat tega ne počni zarad moža ampak samo če imaš tudi sama željo.

hvala za odgovor :rozicodam:
 tudi frocek bi šel z nami :sesmejem:

Moj otroček je pa še na poti ;) tako da bo NY še malo počakov tudi, da še malo zraste ...potem pa gremo ;))  :rozicodam:

OKM ima svoje razloge da se pojavlja...
dokler bodo ti razlogi obstajali (ne glede na zemljepisno lego kje si)
toliko časa bo OKM nagajal...torej je to težava znotraj tebe,
ki se rešuje z delom na sebi (tudi kjerkoli že boš)...

Predvsem se strinjam z drugimi, ja iti zaradi sebe...zaupati vase...
Čutiti da si želiš iti, probat drugi svet, kulturo, jezik....
Fajn pa je če sta s partnerjem povezana med seboj...sta si v oporo v tujem svetu.

Zakaj pa si partner želi v Avstralijo?
Ima morda občutek, da bo tam živel lepše, srečnejše?
Je morda njemu to beg pred težavami, ki so tukaj?

OKM je malo bolj kompleksna zadeva.

Seveda na pojavljanje misli tudi vpliva neka travma, neko neravnovesje v življenju. Zadnje raziskave so pokazale, da OKM ni povezano toliko s travmami kot z dejstvom, da receptorji v možganih ne delujejo pravilno. Kot da bi se kaseta non-stop ustavljala pri določeni pesmi.

Drugače pa takole: Dejstvo je, da dokler ne boš poskusila, ne boš vedela. Vrjamem, da je odločitev težka in vredna premisleka ampak poglobi se globoko vase in premisli, kaj si TI želiš..
..jaz sem v podobni situaciji in veš kaj ti povem: nekako bo že!Videla bom sproti kako in kaj. Če ne bo šlo, bom vsaj vedela da sem poskusila. Ne bi si pa oprostila, če bi kasneje to odločitev obžalovala.

Držim pesti zate!

gigli

 HVala gigli :rozicodam:
 podobno razmišljam tudi sama, čeprav nisem glih najboljš sestavljena, poskusiti je treba, drugače niti ne veš a je to dobro za tebe ali ne!
 Ampak me grozen strah prijema, zdaj sem že en čas recimo  ,,dobro,, in strah da mi mi se stanje poslabšalo zaradi stresa, kot ponavadi, mi ne da miru >:(

Mixon,

popolnoma te razumem. Pri meni je isto. Dejstvo je, da je to lahko izjemno pozitivna izkušnja lahko pa nam seveda tudi ne ustreza.
Poznam nekaj ljudi, ki se je odločilo, da zapustijo Slovenijo. Nekateri so za vedno ostali v inozemstvu, drugi pa so se vrnili in kljub izkušnjam nikoli niso obžalovali svoje odločitve. Pa čeprav se ni izšlo. Sedaj vsaj vedo.

Jaz imam namen it pogledat za 14 dni konec septembra, potem pa bom videla kako bo. Če ne bo šlo, se še vseeno lahko vrnem nazaj ne?  :oki:

lp,
gigli

Jaz nisem imela nikoli želje zapustiti svoje deželice...čeprav sem mi ob pomisli kaj se tu dogaja, obrača želodec. Iz enega preprostega razloga. Ne vem, če bi (z)mogla živeti brez mojih bližnjih in vse moje krame, ki jo premorem.
Nekje drugje bi si lahko našla delo, stanovanje. Ne vem pa, če bi mi uspelo ustvariti dom. Kako bi s seboj odvlekla vse tiste malenkosti, ki sem jih dobila v dar, ki sem jih pobrala mimogrede, ki sem si jih kupila ob določenih trenutkih.
Tu imam dom. In verjetno bom tu počakala na konec svojih dni. Me pa včasih prešine misel, da bi pustila vse in šla. Najbolj idealno bi bilo, da živim polmeseca tu, pol pa drugje. Lokacijo imam v vidu in če zadenem na loto si bo res tam kupila stanovanje.   :sesmejem: