FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni!

Ponovno pišem, ker ne vem kaj bi sama s seboj! Zadeva traja že tri mesece, da sem čisto na tleh trenutno se držim, ker jem AD teh je kar nekja 5 tablet dnevno. Da malo obnovim svojo težavo. Partner se je čisto odmaknil od mene jaz pa sem padla v šok. Na začetku sem zahtevala, da se izseli, ko je prišlo do tega, da naj bi šel sem ga prosila naj ostane, ker sem imela občutek, da me bo konec. Ostal je in rekel, da mi bo pomagla vendar mu to ravno ne upeva najbolje, saj ga nikoli ni doma. Druga zadeva je ta, da sem bila tako obupana, da sem se želela samopoškodovati. Potem sem se odločila, da grem na zdravljenje v bolnico pa sem sem premislila, potem sem hotela za nekaj časa oditi k prijateljici pa sem se tudi to premislila. V glavnem moje počutje mi varira dnevno in že sama več ne vem kaj bi s seboj počela. Dopoldan ko sem v službi je kar OK, bolj težko je popoldan doma in večeri so najhujši če tableta ne prime in nisem zapana. V zadnjih treh mesecih sem shujšala za 11 kg, ker mi hrana enostavno ne diši v bistvu se prav silim, da kaj pojem. Prosim vas, za kakšno vzpodbudno besedo in nasvet. Včasih se mi zdi, da je itak vse brez smisla.

Se oprvičujem če je moje pisanje malo zmedeno vendar se tako tudi počutim. Hvala vsem in pošiljam vam velik objem!!!!! :)

Peja, živjo :rozicodam:

V vsej tej zmešnjavi si ti nekako pasivna, kar ni v redu. Škoda, ker si si premislila glede bolniškega zdravljenja, mogoče bi bilo pa to zate zelo dobro in bi tudi tvoj partner videl , da želiš sama nekaj ukreniti .
Tudi njemu ni lahko. Vendar moraš v prvi vrsti poskrbeti sama zase in za svoje počutje. Kaj si pa naredila v tem času, kakšna sprememba v tvojem življenju?
Čakanje nas ne bo nikamor premaknilo, kvečjemu se stanje poslabša. Za boljše počutje pa morat ti biti tista, ki bo aktivna in boš delala.

Razmisli, kaj si želiš in tudi prični ukrepati :rozicodam:

Trzinka!

Hvala za tvoj odgovor! Zavedam se, da moram nekaj narediti in da to ne pelje nikamo. Ne najdem pa moči. En dan se počutim tako, da bi gore premikala že naslednji dan sem čisto na tleh. Res nisem veliko naredila oz. nič. Želim, da bi bilo bolje in vem, da bom morala kaj narediti. Upam, da se bo kaj premaknilo.

Se kaj napišem v prihodnje kako bodo zadeve potekale.

Vsem skupaj en objem od Peje! :oki:

Premaknilo se ne bo, premakniti se moraš ti. Zdaj, takoj, ker nimaš volje....in če se ne boš premaknila, boš na temu tudi ostala, žal.

Vem, da imaš v sebi še moč, zberi jo in naredi zase to :rozicodam:

nak, JE smisel in to velik...

Pozdrav vsem in posebej tebi Trzinka!

Včeraj sem imala grozen dan, zjutraj tablete čez dan pa alkohol. Bilo mi je grozno. S kuškom sem šla do svojega strica in objokovala svoje življenje. Domov sem odšla peš nisem želela, da me peljejo, bilo mi je čisto vseeno. Mojega partnerja ni bilo doma tako kot ponavadi je imel obveznosti s svojimi prijatelji. No da skrajšam zgodbo. Nekako sem se privlekla vsa okajena domov, pomagal mi je moj kuža, ki je vzrajno rinil naprej proti domu, doma sem bruhala bilo mi je slabo. Zaspala sem v kopalnici na tleh. Ne vem koliko je bila ura, ko je prišel moj gospod domov in ves v strahu, da je z menoj konec. Potem sem cel dan prespala in seveda tudi noč. Danes zjutraj sem si pripravila stvari in odhajam za nekaj časa k prijateljici, da se umaknem iz tega nezdravega okolja. Sem zbrala moč in vem, da je tako najbolje zame, ker če ne bom naredila nekaj bo res samo še slabše z menoj. Hvaležna sem, da imam tako dobre prijatelje in da mi stojijo ob strani. Hvala tudi vsem tu, ki me bodrijo. Se javim in poročam kako napredujem.

Pozdravček in objem vsem  :wav:

Peja :rozicodam:

alkohol in tablete pa :nehvala:, stran in upam, da ti je bila to šola.
Škoda je življenje tako zavreči, zakaj, za koga!!
Na svetu je še toliko lepih stvari, samo sedaj jih ne vidiš. Ko ti bo bolje, boš videla tudi okrog sebe lepše.


Drži se in poročaj kako ti uspeva :rozicodam:

Peja!!
Me veseli,da boš storila nekaj zase.Življenje je prekratko,da bi si ga uničevala s tabletami in alkoholom.Želim si,da boš našla moč,voljo in željo pri svojih odločitvah.
Vztrajaj in bodi trdna,predvsem pa si vzami čas zase in si vtisni v zavest,da je življenje
nekaj več kot le še en dan,ki je mimo.Zato,ga užij,postoj in dovoli,da te razveselijo še
najbolj drobne radostne stvari na poti....
Objem in pozdrav.Javi nam kako kaj!!!!
 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Pozdravljeni vsi!

Hvala vam za vzpodbudne misli in besede. Danes je prva noč za mano ko nisem doma. Trdno sem odločena, da takemu življenju naredim konce. Partnerja sem postavila pred dejstvo ali mora oditi ali pa se mora spremeniti in iti na družinsko terapijo, če želi, da ostaneva skupaj. Če se bom zdravila samo jaz bo zadeva ista ali pa še slabša. Raje vidim, da gre in zaživim drugačno bolj zdravo življenje. Sin in prijatelji mi stojijo ob strani in sem spregledala, da zaradi mene in ljudi, ki me imajo radi ni vredno, da se uničujem za človeka katermu očitno (na podlagi njevega obnašanja) ne pomenim nič več.

Nekaj pa mi vseeno ni jasno v zadnjih treh mesecih, ko se mi je vse to dogajalo oz. ko me je čisto sesulo mi je govoril, da me ima rad in da me ne bo pustil na cedilu in da mi bo pomagal, delal pa je čisto drugače.  Ni želel, da grem kamorkoli z njim, bil odsoten cele dneve zaradi dela ali pa polno novih in novih izgovorov, hodil na smučanje s prijatelji in prijateljicami, se vsak dan zakajal.....ali res ne more po 20 letih skupnega življenja biti odkrit in povedati, da si partnerskega razmerja ne želi več. Morda mi da to vedeti, da je še večji slabič kot jaz.

Delam na tem, da grem novi poti naproti, kjer me čakajo lepše in bolj vesele stvari.

Vsem skupaj en velik objem!

Vaša Peja :wav:

Peja, :wav:, vesela sem zate.
 Včasih potrebujemo dolgo časa, da sprevidimo svoje napake, zmote, napačno razmišljanje, včasih pa ne. Pa lažje je pri drugih videti kot pa pri sebi :kiselnasmeh:

Žal je v zakonu tako, da po določenem času zamrejo tisti lepi trenutki, spomini, stvari, ki nam vedno toplo sežejo do srca. Če je partnerju kaj do nas, bo poskušal to ponovno obuditi, če pa mu je vseeno pa žal ne bo kaj dosti od njega. Po navadi smo tudi mi sami tisti, ki se moramo spremeniti, da se tudi partner potem spremeni.

Pa da ne nakladam preveč, ker nisem ravno filozofski tip. Povem samo svoje mnenje.
V glavnem, zelo sem vesela zate. Naj ti bosta dobra volja in vztrajnost v pomoč in olajšanje pri osebni rasti in ozdravitvi :rozicodam:

Trzinka, hvala ti!

Želim ti lep in prijeten dan. :)

Pozdravljeni!

Minilo je štiri dni kar sem od doma in se počutim mnogo bolje. Dobila sem voljo do življenja in na stvari gledam veliko lepše in bolje. Odločila sem se, da grem na zdravljenje in sicer v dnevni hospital, da mi bodo strokovnjaki pomagali predelati stvari. Zelo sem hvaležna moji prijateljici, pri kateri sem, da mi je na široko odprla srce in pokazala drugo boljšo plat življenja. Hvaležna sem, da obstajate vi tu in me bodrite. Hvaležna sem mojemu sinu, ki mi stoji ob strani in me podpira.
Končno sem začutila, da je še vredno živeti in kaj doživeti.  :wav:

Naj povem še, da ko sem odšla od doma sem začutila, da lahko diham in ne gledam svojega partnerja, ki je odhajal in prihajal domov. V tem tednu sva se slišala in rekel mi je da se bo odselil, da mi ne bo povzročal bolečine. V tistem trenutku mi je za trenutek postalo slabo potem pa sem zadihala s polnimi pljuči. Kot da bi nastopil trenutek svobode. Naredila sem si plan kako bom zaživela ko bova s sinom sama, kako bo življenje drugačno in bolj sproščeno. Moram reči, da me je sedaj edino strah, da je moj bivši partner rekel da se bo odselil pa tega ne bo naredi. Ne želim si več prepira in ne bi rada, da bom morala jaz to storiti namesto njega, da mu bo postavila stvari pred vrata. Toda če ne bo šlo drugače bom storila tudi to, ker sem trenutno pomembna samo jaz in si želim postati zdrava in neodvisna. V

Vsem skupaj en lep pozdrav in objem! :wav:

Vaša Peja!

Peja,lepo je prebrati ,da si naredila velik korak naprej.Sem vesela zate in ti želim vse dobro,predvsem pri ozdravitvi ter odločitvah v tvojem življenju.Pogum in drž se.
Objem in pozdrav!!! :oki: :oki: :oki:

 :wav:

Bravo Peja35!

Želim ti, da se kocke v tvojem življenju zložijo, tako kot je potrebno.
Misli nase, kajti samo zdrava boš lahko stala sinu ob strani in kasneje
uživala z vnuki, ki bodo stopali v tvoje srce!

Želim ti, da si srečna!

 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Peja, v tvojih besedah je čutiti veliko odločnosti in volje :clap:  :clap:, naj ostane tako :wav:

Pozdravljeni!

Hvala za vse vzpodbudne besede. Rada bi napisala še za vse ostale, ki se znajdejo v podobni situaciji, da zelo pomaga sprememba okolja, dobri prijatelji, športna aktivnost in seveda meni je v veliko tolažbo in pomiritev tudi moj kuža, ki mi je brezpogojno zvest in me je vesel ali sem žalostna ali dobre volje. Veliko se sprehajam z njim in se smejem ko dela vragolije na snegu. Zelo rad ima žoge in sedaj ko je sneg mu vsaka kepa snega pomeni žogo. Vsem, ki imate možnost imeti kakšno domačo žival jo zelo priporočam saj je žival zelo dober psihoterapevet. Danes je nov dan in se ga veselim.

Vsem lep pozdrav in velik objem :wav:

Vaša Peja!

p.s. Toya še vedno velja, da pridemo na obisk k tebi nisem pozabila!

 :wav:


Peja 35!

Dobrodošli, samo najavite se mi na ZS!

 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Pozdravljeni!

Sporočam vam, da sem od četrka zopet doma. Bivši partner se je izselil. Čeprav sem to pričakovla je bilo malo hudo. Vendar sem začutila olajšanje in dobila dodatno moć za življenje in ureditev mojih težav. Se je pa zgodilo nekaj kar me je zelo presenetilo. Šok je doživel moj sin, čeprav mi je skoz govoril naj ga vržem ven je težko prenesel ko je odšel. Rekel mi je da nikoli več ne bo kot je bilo. Nisem vedela kako naj reagiram in sem poskušala razložiti mu, da je to res in da verjamem da bo bolje kot je bilo do sedaj. Velik se s sinom pogovarjava in mu poskušam razložiti da tako življenje res nima več nobenega smisla. Razmišljala pa sem ali se ni moj sin ustrašil, ker bo del obveznosti za plačilo položnic za stanovanje padlo na njega, do sedaj mu ni bilo potrebno dajati nobenega denarja doma. Verjamem da sem ravnala prav, ko sem se odločila, da tak odnos s partnerjem ne pelje nikamor

Čakam na datum za pregled in potem grem v dnevni hospital, da predelam zadeve. Želim si, da bo zdržal to tudi moj sin in mu ne bo pustilo veliko posledic.

Vsem skupaj lep pozdrav in objem!

Vaša Peja! :wav:

Peja, živjo!

Lepo si začela, kar tako nadaljuj. Verjamem, da ti ni bilo lahko prekiniti veze, vendar če ti je škodovala, je zate bolje tako. In povem ti, da boš po terapijah še boljša. Kar se tiče sina, je bil navezan nanj in bo tudi težko, vendar bo verjetno z njim ohranil stike. Je pa res, da bo moral sedaj pomagati tebi tudi finančno. Sicer pa je dovolj star, kajne?

Še enkrat te pohvalim, da je iz tvojega pisanja veliko bolj čutiti nek mir in sproščenost, kot prej na začetku :rozicodam:

Trznika!

Hvala ti za tvojo podporo. Verjama, da bom uspela in tudi sinu gre vsak dan bolje. Skupaj bova premagala vso bolečino, ki nama jo je zadal moj bivši partner in bova zaživela drugačno življenje.

Danes je zopet nov dan in čas za nove podvige.

lp Peja

p.s. Danes bo veselo saj si bom prebarvala predsobo potem je pa na vrsti spalnic. Spremembe dobro denejo! :oki:

Lepo, Peja, pa pozitivne barve si naštimaj, da ti bo vedno prijetno pri srčku ko se boš ozrla po stanovanju :rozicodam:

Po dolgem času se zopet oglašam. Prebolevam razhod s svojim partnerjem. Ko sem že malo bolje me zopet sesuje. Seveda takrat ko se slišiva ali pa dnevno ko videvam parkiran njegov avto v naši garaži. Ko je še živel tu je imel parkirane tri avtomobile v garaži pod blokom. Ko se je odselil je pustil spodaj v garaži en avto. Prosila sem ga naj ga umakne, da ga ne gleda pa je rekel da ga nima kam odpeljati ker je zunaj vse zasneženo. Vmes se je zgodilo tudi to, da sem ga prosila naj se vrne. V tem tednu sem ga tudi prosila naj me ne kliče ker je to zame boleče. Res me ne kliče. In sem se počutila mnogo bolje. Danes sem pa bila v garaži in videla da je pripeljal v garažo kombi in odpeljal avto.Kar stisnilo me je pri srcu in zopet zgodbe v moji glavi. Ne morem si kaj da mu ne bi zamerila, ker sem mu vedno ko je bil on v stiski pomagala on pa je dvignil roke in mi ni bil pripravljen pomagati. Vem da je bilo najinih zadnjih nekaj let čisto neplodnih kar se najinega odnosa tiče vendar sem tako navadila na tako razmerje, da ga pogrešam pa čeprav vem, da je sedaj mnogo bolje in manj stresno. Veliko se družim in berem, telovadim pa se kljub vsemu vraca bolečina. Prosim. če ima kdo izkušnjo kako si še olajšati bolečino. Vem da je potreben čas ampak kljub vsemu mogoče je kaj še da jo zmanjšam.

Vsem skupaj en objem in lep pozdrav!

Vaša Peja

Peja,

žal boš morala ločitev s partnerjem preboleti. Ker je rana še sveža, boli, toda sčasoma bo lažje. Kar tako naenkrat ne boš mogla preboleti, pozabiti.
Fajn je, da si se sama spravila v red, kar se tiče druženja,telovadbe, branja...tako nadaljuj, z istim tempom.
Kako bi bolečino zmanjšala, ne vem. Mogoče bi si napisala na papir kje so plusi in kje so minusi odnosa s partnerjem in se potem zamislila kaj izgubiš in kaj profitiraš.

Drži se, čas bo prinesel svoje :rozicodam:, je pa opaziti napredek pri tebi kljub srčnim bolečinam :clap:

Danes je bil zopete enden tesnobnih dni. Popoldan sem spala seveda s pomočjo tablete. Govorila sem z bivišim partnerjem po telefonu in mu poskušala dopovedati,da naj vendarle umakne avto iz garaže, ker to meni povzroča stres in zopet mi misli uhajajo k njemu. Moti me tudi to, da na nek način vzdržuje vez med nama saj še vendo ni uredil preusmeritev pošte in vsak dan hodi v nabiralnik po pošto. Ko sem mu rekla, da naj končno pove da je vsega konec mi pravi, da tega ni rekel in da ne ve kaj se bo zgodilo. Ubija me taka situacija in rada bi jasno in glasno slišala, da je tega konec in da svoje življenje usmerim na pravo pot. Že ko predelam 50% me zopet vrne taka situacija skoraj na začetek. Danes sem resnično zmedena in raztresena in mislim, na di bi ga prosila naj se vrne in naj bo tu z menoj. Po drugi strani pa vem, da če bo ostal tak kot je ni to dobro zame. Komaj čakam, da grem na zdravljenje in da začenem s polno paro delati na sebi.

Pravijo pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Upam, da je tam zunaj nekdo ki pazi in bdi nad manol  :oki:

Trznika hvala ti za tvojo spodbudo. Ali te lahko vprašam od kje si? Če boš imela kaj časa mi prosim piši na moj mail peja.zupancic35@gmail.com

Lep pozdrav vsem!

Peja

Sem kar iz Ljubljane Peja,

poznam par takih zgodb, kot je tvoja. Vem da je težko, ampak ne vem če je dobro da čakaš na to kaj bo rekel partner. Sama naredi konec, če veš, da je dobro zate. Vedno boš oklevala, če boš čakala. Verjetno si neodločna in to tvoj prijatelj izkoristi, ker je tudi on neodločen.

Maila se bolj slabo poslužujem, lahko mi pa ZS sporočilo pošlješ. :rozicodam: