FORUM Nebojse.si

Zdravo!

Na kratko danes 15 skoraj 16 letna hčera je pred enim letom padla po stopnicah in se močno udarila v zatilje (occipitalni del). Po enem dnevu bolnice je bila odpuščena z diagnozo pretresa možganov. Še isti dan vrnjena nazaj v bolnico ker se je stanje poslabšalo (glavobol, fotofobija, bruhanje, slabost, vrtoglavica, ..) Narejen CT ki ni pokazal posebnosti. Po 6 dneh je bila spuščena v domačo oskrbo. Glavoboli so se še zmerom pojavljali in to zelo močni. PO 14 dneh po padcu se je stanje počasi začelo umirjati. Glavoboli so bili še prisotni vendar je tudi placebo imel efekt. Njeno psihično stanje (razen utrujenosti in spanja ni bilo drugačno). Čez noč (16 dni po padcu) se je na licu pojavilo območje ki je bilo neobčutljivo na bolečino. Po 24 urah se je predel razširil čez nos. Pristali smo na otroškem nevrološkem oddelku kjer je bila zelo hitro narejena še dodatna diagnostika (magnetna resonanca) vendar ni (na srečo) pokazala nikakršnih patoloških sprememb. Iz dneva v dan se je področje popolne neobčutljivosti širilo po glavi dokler ni celotna glava postala neobčutljiva. S popolno neobčutljivostjo mislim neobčutljivost na bolečino, dotik, temperaturo in vibracije. Vse preiskave niso dale rezultatov. Po 10 dneh bolnišnice smo bili odpuščeni z diagnozo Postravmatska anksiozna motnja in zalogo apaurinov. Odzivnost na sedativno terapijo je bila nična zato smo jo prekinili ker je otrok popolnoma spremenil vedenje in je samo spal. Širjenje področja se je nadeljevalo in je po 3 mesecih doseglo praktično 95 % telesa. Sposobnost koncentracije že prej ni bila najboljša vendar je po padcu skoraj ni bilo. Učenje (glede na to da smo bili v zaključnem letu) je bila čista katastrofa in samo z veliko pomočjo šolskega strokovnega osebja smo izdelali zaključni razred.
Skoraj po enem letu se stanje ni spremenilo, hčera danes čuti samo stopala. Ogromno težav se je pojavilo stvari ki so bile prej samoumevne, danes niso več npr. vožnja s kolesom, pisanje, tipkanje. Vsepovsod mora biti vključen vid. Drugače je aktivna in živahna. Hodimo k pedopsihiatru na družinsko in osebno terapijo. Hčera počasi izgublja zaupanje v zdravnike, ker pravi da pač ko ne najdejo ničesar vse to obesijo na glavo. Na zavod za šolstvo smo dali prošnjo za usmerjanje pa žal komisija v skoraj pol leta njenega primera še ni dala na dnevni red, katastrofa! V srednji šoli se pojavljajo težave, nekateri profesorji so skoraj tako nastrojeni da mislijo da se ona to zmišljuje.
Zanime ma ali je imel kdo kašno takšno iskušnjo in kako se je istekla. Ko smo se pogovarjali s specialisti so nam povedali da so takšne težave zelo pogoste jaz jih pa z nobenim še tako intenzivnim googlanjem ne najdem. Veliko je še ostalih podrobnosti katere bom z veseljem na zahtevo bolj obrazložil.
Vsak napotek je zelo koristen in že vnaprej hvala. Z ženo sva odprta tako za alternativna in klasične pristope.

Sandi

Pozdravljen :rozicodam:

Me zanima, če ste se opredelili samo na CT glave ali ste delali tudi kakšno magnetno resonanco hrbtenice?

Moja hči je tudi padla po stopnicah pri dveh letih, pa na srečo ni nobenih posledic. Te pa razumem, da vas njeno zdravje zelo skrbi in da ste že razočarani nad našim zdrvastvom in šolstvom. Jaz sem :kiselnasmeh:

Žal ne morem pomagati, želim pa da se odkrije izvor njenih težav in da punca zadiha tako kot je treba :rozicodam:

 :rozicodam: vso srečo želim
mamica

auch. :D
Tisti specialisti, ki so vam povedali, da je to pogosta težava, a so sploh kaj povedali, kako so se te težave potem lotili, jo odpravili? Če so jo sploh?
Osebno dvomim, da je v psihi problem, prej bi rekla, da se je poškodoval tisti del možgan kjer je center za bolečino. Kak pa to ugotovijo pa pojma nimam. Res ne.
Tudi ne poznam nikogar s podobnim problemom.

Si pogledal kaj po tujih spletnih straneh? Strokovnjaki v tujini? Ker našim strokovnjakom se očitno ne sanja kako in kaj, zato pa raje pometejo pod preprogo pa upajo, da boš nehu "težit".

Res ti želim, da se bo našla rešitev.

Vse dobro :rozicodam:
soncnica

mene je "zbodel" tisti del o komisiji in odnosu šole...
draga starša....vztrajajta, zagrozita tudi s sodiščem, če je treba

mi smo pri našem sinu (no, sinu od partnerja), bili pripralvjeni na vse in na koncu smo celo vse dosegli...

ne dajte se preplašiti...vaša hči ima pravico do prilagoditev njenemu stanju...

točno tako! je treba vztrajat, jih mal 'zbrcat', če kar stagnira zadeva


tud jaz ne vem za noben tak primer ... na žalost nimam pametnega nasveta, vam pa želim vsem VSE DOBRO!

Žal mi je, da slišim, da ima hčerka te težave :(. Rd bi kej svetoval, pa res nism seznanjen s takimi vrstami težav. Ampak kot so že drugi rekli, probajte v tujini, mogoče bodo tuji strokovnjaki bolj vedeli kaj storiti. Upam, da se bo na koncu vse dobro izšlo! Držim pesti za tvojo hčerko  :rozicodam:.

Vem, da je ze dolgo casa od tega posta.
Mamica bi lahko pustila vsaj kaksen mail !
Kako je danes?