FORUM Nebojse.si

Končno sem vas našla :clap:
nimam časa za svojo življensko zgodbo, samo predstavila se bom danes; tujka, rojena v slo,31-letna mamica 2-letnega fantka,poročena.  PTSP in generalizirana anx. motnja od leta 2000 in seveda OKM. Na Ad-ih večino časa, 6 let psihoanalitične terapije, 2 poskusa samomora zaradi neizdržnosti ,,vsiljivk,,, 1x hospitalizirana, poskus zdravljenja z EKT. Zadnje leto na tricikličnim ad in moditenu. Misli še zmeraj prisotne, da bom poškodovala otroka, družino, sebe, da jim želim da umrejo... Še zmeraj ko sem pod stresom  se  s tem ne znam ali nočem soočiti, takrat so misli prisotne non stop..
In verjemite mi, samo če bi se hoteli soočiti z realnostjo  bi  vse naše vsiljivke  izginile...
 Srečna sem da sem vas našla! :rozicodam:
lp

dobrodošla in pogumna si!!!!

 :rozicodam:

 :oki:

Mixon lepo pozdravljena.
Upam, da ti bo med nami prijetno.
Tukaj boš našla tako podporo, kot družbo za klepet.

Videla boš kako se drugi soočajo z vsiljivkami...
Včasih je zelo lažje ko veš da nisi sam, da imajo drugi iste težave...
in da vsi ZMORETE TO PREMAGAT! :oki:

Mi pa smo veseli, da si se nam pridružila. :rozicodam:

ja pa še ; mož in starši mislijo da vse delam zanalašč vsa ta leta in pri vsakem poslabšanju so jezni na  mene :'(
 Življenje je okrutno... ampak hočem verjeti da smo zmožni za zmago :kadim:

Mixon, pozdravljena med nami! :rozicodam:

Zelo si pogumna, saj tvoja pot ni najlažja. :pomezik:

Zate bi bilo zelo dobro, da bi imela vsaj kakšno podporno osebo, ki bi te razumela in podpirala. Kaj pa, če bi se vsi skupaj pogovorili s strokovno osebo, ali pa, če bi jim dala za prebrati kakšno strokovno obrazložitev tvojih motenj, da bi te potem lažje razumeli in ti tudi verjeli? :unsure:

Srečno! :rozicodam:

koliko mi pomenijo  vaše besede, hvala..zdaj imam vas, potem pa nazaj  v boj :wav:

To je njiova nevednost veš. Ne poznajo motnje, ki se ti dogaja  :kiselnasmeh:
Žal to slabo vpliva nate.

Imaš pa sedaj nas, ki smo lahko tvoja podpora.
Tukaj jih ima kar nekaj podobne izkušnje z vsiljivkami.

 najprej bom rabila nasvet; iščem psihiatra in psihoteravta v lj. ki dela na koncesijo.  komu?  kaj rabim ?
 hvala :zvizgam:
 upam da bom z mojim izkušnjami lahko komu pomagala, da ne tava po temi tako globoki tako dolgo kot jaz :jok:

Psihiatra na koncesijo najdeš na Polikliniki ali v zdr. domu.
Psihoterapijo pa večinoma le samoplačniško.

Poglej na seznam na našem portalu:
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37

Pa še temo ko malo koga pohvalimo ali kritiziramo:
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,360.0.html

Psihoterapijo, ki je cenovno dostopna nudijo na SIP-u: (Slovenski Inštitut za psihoterapijo)
http://www.psihoterapija-institut.si/pomoc.aspx

Se pa cena na trgu za psihoterapijo sicer giblje od 25 € pa vse do 85 € in več na uro. :kiselnasmeh:

Mixon,
dobrodošla med nami. Ta forum je res krasen in poln prekrasnih ljudi, ki vedno nudijo oporo in so pripravljeni pomagati :rozicodam:

Te razumem kaj preživljaš, ker imam tudi sama gen.anksio, OKM, depresijo in še kaj bi se našlo. Tudi jaz sem že nekaj let na ad-jih, trenutno jemjem EfectinER 150mg in mi je še najbolj pomagal do sedaj. Čeprav pa so zdravila le opora.
Tudi jaz imam nasilne vsiljivke o poškodovanju drugih in sebe in vem, kako je to lahko grozno. So obdobja ko jih skorajda ni, ampak ko pa sem se dodatno pod stresom..uff. :o.

Trenutno si tudi sama iščem ustreznega psihoterapevta in mislim, da se bom odločila za Dr.Rebolja-ga zelo pohvalijo in je tudi veliko napisanega o njem na forumu.

Drugače pa mi lahko svojo zgodbo napišeš tudi na OS, če želiš.

miren večer,

gigli

Mixon :rozicodam: toplo pozdravljena.

Iz tvojih besed sem razbrala, da imaš veliko volje in da si vseeno kljub bolezni pozitivna oseba. Ne vem, to je moj prvi vtis in upam, da se ne motim.

Želim ti, da te moč, energija in volja ne zapustita. Kot so ti predhodniki povedali, tu smo, da si pomagamo, svetujemo in se tudi včasih pozabavamo.

pozdravček :rozicodam:

Mixon, pozdrav še z moje strani  :)

 HVALA ZA DOBRODOŠLICO!
 včeraj sem bila toliko srečna ker sem vas najdla, ker nisem edina, ker me nekdo razume :oki:

ja,moja pot je dolga in teška.. bili so časi ko nisem bila tako optimistična, bili so časi obupa,nekje med smrtjo in življenjem ...zdaj renutno sem v fazi ko me vsiljivke ,, napadajo,, z vseh strani(zaradi problemov ki jih imam v družini), pravzaprav bežim v vsiljivke- toliko sem se že spoznala da vem po kakšnem mehanizmu in zakaj se pojavljajo.. Imam veliko željo da napišem svojo zgodbo od začetka pa do danes,pa ne vem od kje in kako začeti :unsure:
Šele včeraj ko sem v treh stavkih napisala kaj sem dala čez in ko sem prebrala napisano, sem bila ponosna na sebe :)

Kar napiši nam...
Takšno pisanje pomaga tudi tebi sami...
Daš ven iz sebe, čez čas ko prebereš morda vidiš dogodke skozi drugo perspektivo...
kar je lahko že prvi korak k temu, da jih preboliš, predelaš...se posloviš od preteklih zgodb...

 Ali kdo  ki ima okm uporablja wellbutrin? in katere ap uporabljate ? A res ne obstaja psihoterapija na koncesijo???? ???
lp :-*

Pozdravljena, :rozicodam:

Jaz jemljem ad (efectinER), nimam nobenega antipsihotika niti anksiolitika. Nekako mi ga moj šrink nikoli ni predpisal, čeprav bi mi vrjetno zelo pomagal glede vsiljivk in OKM nasploh. Dejstvo je, da zelo dolgo sploh vedela nisem kaj imam, k njemu pa sem hodila zelo poredko, zato me je zdravil pretežno oziroma samo za depresijo in paniko, ne pa za OKM.
Wellbutrina ne poznam.

Drugače pa kar se tiče psihoterapije je nažalost res tako, da je samoplačniška. Jaz sem predolho odlašala...zato pa sedaj končno grem :). Vem, da je drago a zdravje je samo eno.

Drži se pa še kaj piši..
lp,
gigli

Eno je sigurno- neznanje je najhujše od vsega ???
 Jaz se že 10 let  mučim  z okm in vem da je najhujši strah ker pojma nimaš kaj se ti dogaja :jok:
 Pa če  imaš še ,,srečo,, da naletiš na kvazi psihijatra si v k...

Ja vem ja. Tut jst mam že od otroštva OKM, samo da nisem vedla kaj je to. Mislila sem , da sem pač zelo čudna :o ???.
OKM je kompleksna zadeva. Mučna. Počasi se učim, kaj to je..ogromno sem prebrala že na angleških in ameriških forumih o tem, veliko člankov na to temo. Vrjetno bom tudi zamenjala ad-je na tiste, ki učinkujejo tudi na zmanjšanje misli. Imela sem tudi ROCD pri prejšnjem fantu, zato se sedaj ne upam vezat, v glavnem naporno.

Pridejo pa tudi svetla obdobja, ko je misli zelo malo ali jih pa skorajda ni in to je res super. Takrat sem blažena! :wav:. Upam, da bom nekoč lahko spravila OKM na minimum, ker znebila se ga ne bom-to vem.

lp,
gigli

Gigli sigurno boš kmal čist OK :).

Aja pa Mixon, dobrodošla, če te bo kej zanimal glede OKMja kr prašej, lahko mi tud pišeš na zasebnega, to bolezen ful dobro poznam, ker sm 2 leti samo od tega bral hehe.

Onix, hvala ti! :rozicodam:.

 Dragi moji okm-jevci :rozicodam:
 Še eenkrat moram ponoviti, ful sem srečna ker sem vas najdla :)
mislila sem da sem edina na svetu,nora... :jok:

 a se vsi z okm že od nekdaj počutite drugačni od okolice??? v negativnem smislu :(

Hey! :)

Sigurno nisi nora. OKM je pač anksiozna motnja, in je osnova problema tesnoba, zaradi katere pol preveč resno jemljemo nekatere vsiljivke, ki pa jih dobijo tudi zdravi ljudje, samo, da jim pač ne dajejo pomena in se ne sikirajo zaradi naključnih misli. Glede tvojega vprašanja, da se počutiš drugačno od drugih, ti pa lahko potrdim, da je pri meni enako, že od mejhnega sm bil nekaj posebnega, ampak take se moramo sprejet, ker nismo niti malo manj vredni od ostalih! Drži se, pa še piši  :rozicodam:.

dragi moji okm-jevci,kako ste?

hej hej ...še ena taka ;) trenutno sm v 38. tednu nosečnosti kar je vse skupaj še veliko huje :( okm imam tako rečeno že od otroštva ( to videla šele sedaj ko sem veliko veliko prebirala o tem in ko gledam svoje življenje za nazaj ) ampak šele sedaj od decembra lani je postalo vse skupaj katastrofalno.. pojavile so se vsiljivke, ki so se nanašale na mojega še nerojenega otroka...o tem da bi mu kaj groznega naredila al pa da bi si enostavno želela, da umre, da ga nočem... dokler se nism začela učit o tem..sem imela občutek da živim v neki grozlivki in da enostavno ne bom zdržala ..naj povem, da nima zdravil in da se s tem spopadam sama...veliko mi je v pomoč moja mami..ki je tudi sama hodila skozi to in v veliko pomoč mi je tudi fant, ki mi vedno prisluhne, ko pride do krize in ko se zlomim ...potem sem nekaj dni ponovno ko rozca;) včasih imam občutek da potrebuješ le nekoga tisti trenutek, ki ti bo rekel  da si normalen, da ni nič narobe s tabo ;)) men ful pomaga ;))

ker se že od nekdaj obračam bolj v duhovno stran življenja...sem tu iskala izvor teh misli in vsega tega...prišla sem do super knjige, ki govori ravno o tem..kako nas nadvalada um ( te misli ) in nas ne spusti iz rok ..in da če se želimo rešiti tega se moramo postaviti po robu našemu umu..poleg tega da sem se zlo veliko naučila in prebrala pride dan, tistih slabih 5 minut ko me zgrabijo in mi ne pustijo dihat,..takrat se zopet vrne tista groza, obup, tema ...in se morm res truditi, da ostanem na površju in se jim ne predam,...da se zamotim z nečim in jih poskušam ignorirati...to mi uspeva vedno bolj...a ostaja tista tesnoba, tisti občutek slabe vesti, žalosti, obupa...kakšna oseba da sem ...svojo pikico imam enizmerno rada in komej že čakam da grem rodit!!! velikokrat na dan si sama sebi govorim ...te misli so popolno nasprotje kar sem...so v bistvu nekaj kar se najbolj bojim...že celo nosečnost me je strah da bi izgubila otroka..sploh pa sedaj ( v glavi imam da bom zaradi teh misli kaznovana in da mi bo nekdo otroka vzel... ja tudi te stvari me ubijajo ) nosečnost je bila zaželena in načrtovana .... najbolj srečna sem bila, ko sem tisti dan zagledala tisti čudoviti plusek in potem še enega ;) in potem se pojavijo take misli ...ubistvu grozno in tako zelo boleče da ne morm opisat:( vendar je dan za dnem bolje in še naprej se učim..še veliko se moram naučit .. če pogledam nazaj, ko se je vse skupaj začelo..sem zelo napredovala in je res veliko bolje,..ampak še vedno pride tistih pet minut, ko me stistne in spravi na kolena...a sedaj se veliko hitreje in lažje poberem;) najbolj pa me drži pokoncu to..da sm dojela, da teh misli moj otročk ne čuti ( saj najhujše v tem je bil ravno ta strah...da moj otrok čuti te misli in da bo revček mislu, da ni zaželen, da ga nočem, da ga ne maram ...grozno ! )

vsem skupaj želim lep večer še najprej in tudi sama sem zelo hvaležna vam na temu forumu..saj zaradi vas se veliko bolje počutim vsakič ko pridem tukaj gor ...ker dejstvo je, nekdo ki ne hodi po tej poti te ne razume ...mi pa potrebujemo ob sebi ljudi, ki imamo podobne sktiske in si lahko pomagamo !

 :oki:

Tajsa, ful dobr, da ti gre na bolje, človk je ful vesel za nekoga, tkole, k sliš, da mu je bolš :sesmejem:
A mi lahko poveš VSE naslove teh knjig, ki si jih prebrala? Jst zj berem od Louse L. Hay-Življenje! Fajn knjiga, res :) U bistvu poudarja, da misli lahko spremenimo, samo potrebno je ful vaje...

mixon, kako kaj?   :rozicodam: