FORUM Nebojse.si

Pred kratkim sem na nekem spletnem portalu po dolgem času spet rešila nek vprašalnik o depresiji. (http://www.zurnal24.si/zdravje/ste-depresivni-149351). Odgovori so me priprejali do tega, da sem depresivna (saj to vem, tudi brez vprašalnikov). Iz dneva v dan se borim z depresjo, kljub temu da si vedno hočem dopovedati, da nisem. Panični napadi (recimo da so minili, ali pa racimo da vsak dan čakam kdaj se bodo ponovno začeli), v resnici pa se počutim bolje kot sem se pred časom. nekateri dneve štejejo po julijanskem nekateri po gregorijanskem koledarju, jaz pa jih štejem po dnevih, ki so minili od zadnjih napadov. Obdobje brez napadov pa bi lahko imenovala obdobje depresije. obdobje, ko sicer nisem nevem kako pretirano vesela (vesela, resnično vesela sem v zadnjem letu bila le enkrat), vseeno pa ne srečna, ampak v želodcu čutim tesnobo, se spominjam neprijetnih trenutkov (tresenje, slabost...) in razmišljam ali obstaja možnost da se bojo napadi ponovili. Misel me navdaja z grozo, pa razmišljam o tem kaj bi v najbolj groznih trenutkih, pred kakšnim letom, dala za to, da bi se počutila tako kot se počutim zdaj. Zdaj grem ven , med ljudi, v trgovino (kar dolgo nisem mogla)... pa vse to brez zdravil, )razen kakšnega persena sem in tja), se z boleznijo borim sama...samo sem pa tja v trenutkih kot je danes... se vprašam, kaj bo, če se mi zgodi ponovno?

pa je treba tega? saj si že kar nekaj časa na forumu, tako da si verjetno prebrala, kako smo se nekateri spoprijeli z depro: zdravnik, strokovna oseba, skupina za samopomoč, po potrebi tudi AD, pa seveda gibanje, ... ma, saj veš, kaj čem naštevat... 

Ne vem, če ima smisel se to samo spraševati in nič ukrepati. Če čutiš vse to, kar si opisala je verjetno najbolj primerno in čas, da si poiščeš pomoč. Res ne vem, zakaj bi se morala spopadati sama in s "tu in tam kakšnim persenom"....
S tem si menda delaš več škode kot koristi, ker se bodo napadi slej ko prej vrnili.....to izkušnjo praviš, da že imaš......in če lahko to preprečiš... zakaj potem takšno ravnanje???

Vse dobro!

Kaj je bilo pa prej, ko se ti je to zgodilo (dogajalo)? Kaj bi lahko bilo drugače? Česa se imaš za bati (svojih strahov, a ni to mal čudno)?Bojiš se, da bi se bala (s tem se pa že bojiš)...Bojiš se, da ne bi bila depresivna (s tem pa že postajaš nezadovoljna s stanjem- depresivna...).

S strahom in takim razmišljanjem si lahko povzročiš marsikaj :o, govorim iz lastnih izkušenj.
Če sama vidiš, da to nikamor več ne pelje, ne razumem zakaj ne ukrepaš?
Poglej, kako se mi borimo......
Svetujem ti, da poiščeš strokovno pomoč :rozicodam:, ker lahko hitro padeš še nižje.