FORUM Nebojse.si

Lep pozdrav.

Bom kr opisal svoje stanje, 10 mesecev sem bil v vezi z punco, ki je pomeni vse. Bili so prepircki, nestrinjanja, vglavnem veza kot veza. Ker sma oba bolj zivcne narave, sma se tudi dostikrat drla drug na drugega. Sla narazen za kak dan, pa se potem spet dobila in se imela rada. Do danes.

Moje drenje preko telefona jo je pahnilo cez rob, in rekla mi je da je dokoncno konec. Da naj je ne klicem, ne pisem, ne kontaktiram. Mislim da je tokrat mislila resno. Da je sla. Cel dan ze bruham, ne morem jesti, umiram. Tak hudo mi se ni bilo nikoli, ne vem kaj naj storim. Pisem na ta forum da me morda potolazite, ampak ne v smislu da v morju je dosti rib, ker me druge "ribe" ne zanimajo. Z njo sem se ujel, tak fajn mi ni blo se nikoli, razen seveda takrat ko sma se kregala :(

Ze dve leti jem cipralex, vem pa da me je to pa dokoncno zlomlo. Ne vem ce se bom pobral. Nehal sem hodit v solo, nimam volje do nicesa. Prosim ce bi mi pomagali tisti, ki ste preboleli izgubo partnerja, na taksen ali drugacen nacin. Kako preko tega? Cas pri meni ne celi ran, tako da to odpade.

Kako naj zivim zivljenje, ce pa sem v sebi mrtev ?

Pomagajte mi prosim :( Razne pijacke s kolegi ne pomagajo, saj mi po glavi nonstop hodi samo ona. Tudi ko sem z mojim malim sinckom, mi po licih polzijo solze. Na samomor ne pomisljam, saj me je smrti strah, ali obstajajo morda kake tablete ki bi me pomirle do te mere da nebi hodil okoli kot mrtvec. Razmisljam da bi se zaprl v stanovanje, ugasnil telefon in se smilil samemu sebi. Ne morem tako.


Umiram :(

hja, kaj naj rečem.... mogoče se pa le še najdeta skup... čeprav, se mi zdi, da bi bila potreban korenita sprememba - vzorcev, misli, načina obnašanja... dretje ni in ne more bit "veza kot veza" oz. normalen odnos (vsaj zame, no).

Če prav razumem, imata skupaj sina? in ona ga je pustila pri tebi?

Najprej poskrbi zase. Če ti Cipralex ni dovolj, vzemi še pomirjevala oz. idi do osebnega zdravnika po njih. Če mu boš povedal, da bruhaš, ti jih bo gotovo dal.

Ljubezni se ne da izsiliti. Če te ne ljubi, bo pokazal čas. V ihti in psihično na dnu se nisi sposoben pogovarjati z njo o tem. Tu daj ven, preklinjaj, joči, smili se sam sebi....zvezo je treba prebolet, zato je prav, da boli...sprejmi bolečino.

Ko boš sposoben trezno razmišljati, ko se boš pomiril, takrat lahko stopiš spet v kontakt z njo. Vzemi si čas in razmisli o tej zvezi, jo resnično ljubiš, ljubiš sebe, znaš furati odnos, veš, kdaj je potrebno iti do psihoterapevta, zakonskega svetovalca..imaš zgled zdrave zveze iz primarne družine ali si tako kot večina ljudi prišel in disfuncionalne in ponavljaš vzorce...?...O tem razmišljaj kdaj drugič...najprej se umiri!

Drži se!

S partnerico, s katero imam otroka, nisem vec skupaj. S to novo prijateljico pa sva bila v vezi 10 mesecev. V tem casu sem res kdaj presel meje dobrega okusa, rahlo krivdo polek seveda svoji zivcnosti pripisujem tudi Cipralexu, saj naj bi zelo znizeval mejo tolerance, vsaj po besedah moje psihiatrinje.

Ne znam se spoprijeti z izgubo, z prebolevanjem. Izogibam se ulic, po katerih sem se vozil po njo. Izogibam se svojega stanovanja, kjer sva skupaj prezivljala skupne case. Saj vem, 10 mesecev ni veliko, ampak verjemite, zame je. Vec kot dovolj, da nekomu dam vse, svoje srce, vse. Ona trdi da me se vedno ljubi, ampak da morema pustiti času čas. Da je se prehitro da bi mi dala se eno priloznost, vendar vse kar jaz razberem iz tega je, da me hoce pomirit, da me pac na lepi nacin hoce odpisat za vedno. Ne vem kaj si naj mislim, z mano se ni pripravljena dobit in pogovorit, verjetno jo je strah da bi jo preprical da poskusima znova, ceprav ji ta trenutek to ne odgovarja.

Lahko je rect zaposli se z necim, preusmeri misli drugam, tezje je to naredit. Dobil sem Helex od zdravnice, pa vendar mi to nic ne pomaga. V alkohol ne upam zabrest, saj bi potem trpela tako sluzba kot sin. Ne znam se lotit tega, vendar je iz dneva v dan huje.

Lep pozdrav!

Razšel si se z mamico svojega otroka, razšel si se z drugo partnerko. Zavedaš se, da si prešel meje dobrega okusa.
Si pomislil kdaj, da bi spremenil svoje miselne vzorce s psihoterapijami. Doma jokat, se smilit sam sebi, čakat na nekaj, kar ne bo prišlo samo od sebe nima smisla. Res je, prebolet bo treba oziroma pogovorit se s partnerko, kaj je tisto kar jo moti, na tebi je da to spremeniš, če ti je do srečne veze z njo.
Včasih smo ljudje zelo težki, pa se tega ne zavedamo in nas drugi težko prenašajo. Takrat se je treba vprašati, kaj delamo narobe in ukrepati.

Želim ti vse dobro :rozicodam:

Na psihoterapijo sem se narocil, vem da brez tega ne bo slo.

Zavedam se svojih napak, vem da nisem popoln, sprasujem vas samo za nasvet kako se lotiti prebolevanja. Ko grem v naravo, mi po glavi hodi samo ona, cas z njo, vsi plani ki sva jih imela. Ko sem v drustvu, sem tih, osamljen, odsoten. Ko delam, sem hodece truplo.

Sicer mi je napisala, da je v tem casu zgubla samo sebe, svoj karakter, da se more najt. Da ji je potreben mir. Zmenila sva se za pavzo, da se zadeve pomirijo in polezejo, v tem casu bi morala razmislit kaj zeliva in ali je to sploh mogoce uresnicit.

Se enkrat povdarjam, zavedam se napak, zavedam se nepravilnosti, vse kar zelim je nasvet, kako zaceti prebolevati, kako se tega lotiti, brez da bi svojci zraven tega trpeli se bolj kot jaz sam.


Hvala, objem.

M :'(

Glej, sam sebi ne boš nič dobrega naredil, če se boš vlekel kot megla ves nesrečen. Razumem, da si žalosten, ampak ne pozabi, da imaš otroka, ki te verjetno bolj potrebuje.
Težko je prebolevati, nekateri prej, nekateri kasneje. V njenih besedah je čutiti, da ji ni vseeno zate. Zadihajta malo in se spravi v red, včasih potrebujemo udarec, da se streznimo :rozicodam:

Verjamem, in verjemi, da poskusam.

Moj najvecji problem je, da znam "pozdraviti" vse ljudi okoli sebe, jim svetovati, biti tam, ko pa pride do mene samega, pa se zgodi kolaps. Ne znam si pomagati. Ob vsakem zalostnem slucaju se zacnem smiliti samemu sebi, jok plane iz mene, najraje bi se z nekom dobil, ki je depresiven tako kot jaz in se jokal celo noc, naslonjen na njegovo ramo, on (ona) pa na mojo. Dnevi so dolgi, temni, mracni.

Prebral sem celotno zgodbo Arwen Coprnice, in v njeni zgodbi videl tudi mojo bivso prijateljico. Skoraj identicne tezave, identicni obcutki, nihanja razpolozenja, vse je opaziti pri njej. Ali je sploh dobro, da sta v vezi dva "depresivneza" ? Si dve osebi ki sta bolj kot ne negativno usmerjeni v svet lahko pomagata ?

Samo če preberš svoj prvi in svoj predzadnji post, lahko vidiš da si pripravljen narediti nekaj
in da se tudi zavedaš tega, da se samo ne bo rešilo NIČ. Ja psihoterapevt ti pomaga
TOLIKO kot si sam pripravljen spremeniti na sebi. Tudi sam sem pred leti ostal sam, k
sreči sem imel dobro terapevtko in DAM. Tako da ti iz prve roke lahko povem da je pot
ki se ti sedaj zdi BREZIZHODNA in nemogoča, ŠE KAKO MOGOČA. In kot opažam sedaj,
se takrat sploh nisem poznal in zavedal KAJ počnem narobe. Z terapevtko sva to ugotovila,
kar je bil šele ZAČETEK. Potem pa zavihati rokave in korak za korakom......
In nasvet ki sem ga dobil na začetku.... NE OBUPAT in ne se ustrašit NIHANJ .

Dragi Mali Mai....vidim, da so ti vsi dobro svetovali...
Predvsem to, da moramo spremeniti SEBE če želimo drugačne odnose s soljudmi.
In vsi smo sposobni "spremeniti se"... to pa naredimo le ko pridemo do tega spoznanja tudi sami.

Prva oseba ki ti je najpomembnejša SI TI SAM!
Imeti rad sebe kot osebo in znat živeti tudi sam.
Prepiri v partnerstvu (sploh če so šla čez rob) so bila le znak, da se morajo zgoditi spremembe.
V tebi, v njej ... vsak zase ve....KOMUNIKACIJA je veščina, ki se jo je treba naučiti.
Znati izraziti SVOJa stališča, brez žalitve drugega, znat poslušat drugega, znat sprejet našo različnost...

Druga je TVOJ SINEK. (ti si njemu "vzorec"..ideal...uči se živeti od tebe....)
Kaj si želiš dat sinu za popotnico na poti k samostojnosti?-
- učenje samostojnosti
- učenje neodvisnosti
- učenje kako najti smisel v malih stvareh
- učenje kaj je ljubezen

Če je bila vajina ljubezen velika, če so čustva iskrena, se odločita morda za partnersko terapijo, skozi katero bosta rasla oba. Za njo to ni le veza, je hkrati tudi "materinstvo" in to lahko ni mali zalogaj, je velika sprememba...in tudi ona mora vedeti kaj si želi. Ne ven kakšni so bili vajini prepiri, samo če se ženska spoštuje in če ve kaj noče od partnerstva, bo zagotovo prekinila vezo, kjer ima nekdo "pretirane čustvene izpade". Če ti nekdo reče ljubim te - to še ni pogoj da z njim lahko srečno živiš. To sem spoznala na svoji koži, ker sem zaradi besed "ljubim te", vedno vse oprostila, spregledala...

Cipalex NE povzroča nobenih agresivnih izpadov, živčnosti.

Psihoterapija je tisto kar ti bo resnično pomagalo.
Spoznati SEBE in svoje "vzorce" zakaj si tako vzkipljiv včasih....
In ko nekaj prepoznaš - lahko spreminjaš...UČIŠ SE O SEBI  in o odnosih z drugimi..

Prav tako misel "brez nje ne morem živeti" je nerealna.
Tudi brez nje boš lahko živel.
Izgubo ljubljene osebe odžalujemo...se soočimo z realnostjo....potreben je čas.
Jokat seveda, izrazit čustva....bolečino srca...ampak le nekaj časa...

Smiliti se sam sebi je čista pasivnost...s tem sam sebi sporočaš "nimam moči, nimam volje"...žrtev sem.. :jok: ...ampak to so izkrivljenje misli...
TI DEJANSKO IMAŠ MOČ IN LAHKO SVOJE ŽIVLJENJE PELJEŠ NAPREj Z VESELJEM IN LJUBEZNIJO V SRCU (ljubeznijo do sebe in sinčka). Partenrka ni VSE. Partnerka NI SMISEL življenja. Partnerka je sopotnik na "NAŠi" poti...

Drži se...

 :jok:

Hvala vsem. V kratkem zacnem s psihoterapijo, verjetno pa se bom pridruzil tudi kaki skupini joge, meditacije...

Upam da bodo rezultati uspesni, seveda pa takoj porocam kako in kaj se je razpletlo.


Hvala!

 :oki: :clap:

Držim pesti zate, Mali Mai  :oki:

Naredila sva korak naprej, vsaj zame ogromen.

Se vedno trdi da me ljubi, da misli name, da bi se rada vrnila, pa jo nekaj blokira, ponudila se je tudi da gre z mano k psihiatru, morda tudi na psihoterapije. V petek je bila zunaj, malo se je napila, in sem dobil sms "pridi po mene". Seveda sem spal in tega smsa nisem prebral, ko pa sem ga pa je bilo ze prepozno, da bi kaj ukrepal, saj se je vmes ze streznila do te mere da je videla, da bi bila to napaka. Morebitna napaka.

Slisiva se vsak dan, bolje receno piseva si, trdi da me ljubi, da naj najprej naredim na sebi, sele potem na naju in najini zvezi. Pa se kako prav ima. Boli me dejstvo, da bom za praznike sam. Sam za bozic, sam za novo leto. Ona bo novo leto prezivela s prijateljico, ki je jo je pred kratkim zapustil fant. 100 metrov vstran od mojega doma :/

No, samo toliko, da veste. Stvari so se obrnile na bolje. Po petih dneh sem celo sel in prespal v "najinem" stanovanju.

Hvala vsem, bodite dobri!


LP

M

Mali mai..objem pošiljam..
Ja najprej je treba sebe porihtat to je res... :kiselnasmeh:

Biti sam je lahko tudi prostor, da se srečaš sam s seboj, svojimi globokimi željami, občutki...
Vsaka stvar je za kaj dobra Mali Mai.

 :rozicodam:

Kot pravi fraza "ko ima hudic mlade, jim ima polno"...

Danes se mi je v parkirano vozilo zaradi snega zaletel en clovek, sicer je pustil podatke, pa vendar mi je avto spravil v nevozno stanje, tako da sem odrezan od sveta, oziroma bolje receno odvisen od avtobusa za nedolocen cas.

Ah, zivljenje. Kaj se mi bos ponudilo ?

Sem vesela, da se ti lepe stvari dogajajo, samo moraš biti potrpežljiv in sebe spraviti v red. Korenite spremebe ti bodo izboljšale odnos s punco. Tudi ona trpi, ne samo ti.

želim ti uspešno delo na sebi in vajini vezi :rozicodam:


Veš, pleh je le pleh, življenje pa življenje. Sicer bodo stroški, ampak veseli se, da napreduješ pri sebi :oki:

Strinjam se s tabo, tvoje mnenje mi dosti pomeni, pa vendar je tudi to treba znati, se tega nauciti. Rad bi, da bi med tem ko sem sam uzival, da mi nebi nic manjkalo, pa vendar ne znam. Kot da bi se bal samote, kot da bi se bal samega sebe :(

Posiljam objem nazaj  :kiselnasmeh:

Ona je tista prava zrtev. Vem da tudi ona trpi, vem da jo mika nazaj k meni, ampak bi se rada prepricala ali se znam spremeniti, ali znam narediti kaj za sebe. In z vaso pomocjo, kakor tudi s svojo voljo verjamem da mi bo to uspelo. Ko pomislim, kako mora trpeti, mi je samo se bolj hudo.

trzinka evo rozico, hvala za lepe besede  :rozicodam:

in ti tudi bo  :oki: - ker si odločen nekaj spremenit; si na dobri poti k uspehu, Mali Mai  :rozicodam:

Zakaj daješ tako pomembnost odnosu z njo? Zakaj je ona centralna vrednost v tvojem življenju? Katera prepirčanja so zadaj? Kdo si brez nje? Kdo si brez odnosov? (Strašljivo je to vedet in razmišljat o tem- zdi se že tako, k pa enkrat začneš vidiš vsako "slabo" stvar kot možnost).

Nevem, taja, ne znam ti odgovorit. Brez nje sem... nevem, nihce.

Pravkar sem si nabavil knjige Sanje Rozman, morda bo bolje ce ti odgovorim ko jih preberem ?

Odlično branje.  :oki:

Sama sem se zelo našla notri in nato uvidela,
da dejansko živim tako, da je ON moj center vesolja..mene sploh ni....
samo on je ...on je barometer mojega počutja...če ni njega ni lajfa...
Brez njega sploh nisem znala bit srečna...pa čeprav me je spravljal prav on v obup, anxo, depro..

No pa sem se skobacala iz tega... :zvizgam:

in to precej hitro in, seveda, uspešno  :clap:

Zelo dober, iskren odgovor  :clap:, všeč mi je, kadar je nekdo, ki je v krizi sposoben bit iskren sam s sabo,že takoj na začetku, mislim, da je to dober znak, običajno se ljudje ko smo v stiski še bolj začnemo izmikat, skrivat pred sabo in drugimi...(čeprav od tega ni nobene koristi za nas).

Čas je da postajaš nekdo, najbrž ti je jasno in znano, da panika, ki se je pojavila z njenim "začasnim odhodom", ni povezana samo z ločitvijo od nje, ampak z zgubljanjem lastne identitete. Ti pa si svoja oseba, ampak si se malo zgubil, skril za njo, čas je da si vzameš čas zase, se spopadeš s tem, kar si, mimo identitete z njo. S tem seveda ne mislim, da se mora kar koli končat, sam mislim, da je čas, ko se nehaš skrivat za drugimi in začneš iskat, razvijat tudi druga področja ali pa se vsaj spoznavat (hobije...). Veliko ljudi nas to dela, tko da te mnogi razumemo...

 :rozicodam:, vso srečo...

Morem kar priznati, da se vidim v zasvojenostih z odnosi :( Se vedno nevem, kaj je pravi vzrok, se vedno ne vem, zakaj se mi to dogaja, vendar vidim da imam resen problem.


Kar se tice situacije, s prijateljico se v soboto dobima. Dogovorjena sva za romanticni vecer, da greva znova, pocasi. Da bova videla kam naju pelje pot.


Kako sem srecen, ampak, ali je ta sreca le trenutna ? Sem res le zrtev zasvojenosti z odnosom ? Strah me je :(

ne veš, od kje vse to, kar se ti dogaja? res ne?...

.. od tu:

Arwen ti je na pladnju servirala odgovor......

Evo, javljam se po skoraj mesecu dni.

Rezultat ? Na istem kot prej.

Prezivela sva cudovit teden dni, dokler nisem enkrat zamudil po njo. 15 minut, sej ni vazno. Ponorela je. Od tistega dne dalje, jo je zmotilo vse, kricala je name, parkrat je sla pes od mene domov.  :jok:

Njene besede, kaj jo tako zelo moti, ker ji ne javljam (preko smsmov, klicev), kaj delam, ko nisva skupaj. Pomembne, in nepomembne stvari. Morda ima prav, saj sem navajen, da moje zivljenje imam za svoje, in ne skusam trpinciti drugih ljudi s svojimi problemi.  :-[ Moti jo zamujanje, moti jo moje nejavljanje. Sicer vedno ve, kje sem, ampak ker se ji takrat ne javljam, nastane problem.

Odlocila se je da bo praznike prezivela s kolegicami, zato sem jaz ostal doma. Za novo leto sem okoli 23 ure sel do mame, ker sem vedel da bom se zlomil, ce novo leto dozivim sam.  :zardevam: Od tam sem odsel k ocetu, ki zivi 5 kilometrov od mame, da bi iz hriba videl ognjemet. Na travniku pred hiso sem sam ostal se kaksno urco, ter premleval, razmisljal... Sej veste, kako hitro se izgubimo v mislih.
Ob cirka 1.10 minut dobim klic. Od nje. Trdi, da me je klicala ze vsaj 10krat, da stoji pred mojim stanovanjem, da misli da imam notri zensko, pa se ji zato ne javim in ne odprem vrat. Ker sem zelel, da me pocaka (ko je jezna ponavadi gre), sem se ji zlagal da sem v mestu in da pridem. Seveda sem od oceta do stanovanja rabil 25 minut, ko sem prisel tja, me je tam cakal razbit njen mobilni telefon, poskodovana roka (udarila je v zid), ter en kup zmerjanj. Nekako sem jo pomiril, povedal da sem bil pri ocetu, povedal tudi razlog zakaj sem rekel da sem v mestu, ampak njo je ta mala laz zlomila. Rekla mi je da mi ne verjame nicesar vec.

Cez dva dni je usoda hotela, da sem spet zamudil. Tokrat ne po lastni krivdi, ampak bilo je prepozno. Ni me hotela videti, naslednji dan me je cakalo sporocilo, da vec ne more.  :jok: :jok:

Spet sem tam, kjer sem bil na zacetku te teme.

Naj povem, da so se pravkar locili starsi moje bivse punce, s katero imam otroka, in to po 25 letih. Ona me prosi za pomoc, prav tako je tu otrok, ki me rabi, na drugi strani pa se zaradi tega dovolj ne posvecam novi punci. TO me ubija. Nikakor si ne morem splanirat dneva, ki traja "samo" 24 ur, da bi ga razdelil med vse, da bi vsi bili zadovoljni. Ne vem kako.  :kiselnasmeh: Ce se ne vidim z otrokom, me pece vest, saj vem da me rabi. Rad bi pomagal skozi bolecino bivsi punci, saj sma v res dobrih odnosih zaradi otroka, prav tako mi je hudo za njeno mamo, ki je tukaj zrtev, po drugi strani pa si zelim ves cas nameniti punci, ki ima obcutek, da je zaradi vsega tega prikrajsana za mene, za vse. Dam ji prav.

Zivim tudi tipicno "deprasto" zivljenje, dolgo spim, ponovi ne morem zaspati, ves dan sem lahko pred televizijo, nehal sem igrati nogomet, skartka, zdi se mi da tonem. Da se podira vse, kar sem "zgradil".

Veselo in srecno v letu 2010, prijatelji, ne pozabite, Mali Mai vas ima rad, in hvala da ste tukaj, da me vsaj vi poslusate.

Mali Maj ... želim ti da ti leto 2010 prinese kaj lepega, da najdeš veselje in smeh. :rozicodam:

Sori ampak tale tvoja deklina ni uravnovešana.
Nezdravi odnosi nas pahnejo (ker smo še toliko bolj ranljivi) v depresijo, anksioznost...
Takele delat res ni normalno, razbit gsm, ranjena roka... ???

Če prav razumem se ji ne javljaš sam od sebe?
Ali ji ne dviguješ gsm če te pokliče?
Tukaj nisem najbolje razbralaiz napisanega.

Mali Maj OTROK je izjemno bogastvo.
Lepo je da ga redno videvaš, da sta skupaj..da si "očka" ...
Tudi odnos z njegovo mami je pomemben za otroka - otrok je srečen če sta starša prijatelja.
Tako da je lepo brat, da imaš fajn odnose z njegovo mami in tudi njeno družino.

Veš bolje je biti samski in živet umireno in srečno kot biti v vezi, ki te psihično uničuje.
Probaj čim več delat na sebi - na neodvisnosti od svojih staršev, na uresničevanju svojih potreb.
Bodi tam kjer si želiš biti in ne tam kjer "moraš" biti.

Si prebral knjigo?

Odvisnost od odnosov - tipična; obsedenost s partnerjem, strah pred izgubo "droge" (partnerja), ki ga za nobeno ceno ne smemo izgubiti iz rok in zato tako hudo nadziranje, ljubosumnost, posesivnost:

Se pridružujem Aslaninem mnenju. Taka reakcija dekleta se tudi meni ne zdi uravnovešena. :o

Tudi meni se zdi lepo , da imaš urejene odnose z otrokom in njeno mamico. T

Me je kar prekinilo.

Svetujem ti, da najprej sebe spraviš v red, saj te takle odnos ne bo nikamor pripeljal, samo še globje se boš pogrezal. Premisli, če je to zdravo zate in kaj je bolje zate :rozicodam:

Naj povem, da danes dokoncno dvigujem roke od sebe. Vzel sem 4 Helexe, 0,25 mg, hotel sem se vsesti v avto in se odpeljati. Samo peljati, nic drugega. Do kod gre, bo slo. Pa ne morem.

Tega se ne da pozdraviti. Takega so me naredili in tak bom. Noben psihiater me ne bo pozdravil od obsedenosti z odnosi. Noben!

Grem popivat, in zivet moje gnilo zivljenje naprej.

Skoda da nimam jajc da bi zategno strik, navadna ženski spolni organ sem.

Dvigujem roke, dovolj je blo. Nikogar ni, da bi mu potozil o tezavah. Sam sem. DOma. V tej gnili lukni kletni. Sit vsega. Vseh prosenj, vseh dejanj. Za mene se danes konca.

ja, brez tvojega lastnega truda pa res ne...

Mali Mai!
Dokler bos vstrajal v takem odnosu,bos se zelo dalec od zivljenja.Morda bi raje dvignil roke od odnosa in se odlocil za sicer tezko pot k ozdravitvi?
Mislim,da se nas trenutno kar nekaj ubada s podobnimi mislimi,tezavami,...ampak pred nami je se celo zivljenje in ni vrag,da nam ne bi enkrat uspelo.

Mali Mai drzi se!

Objem,Zarja :rozicodam:

Mali Mai,  :rozicodam:!

a v popivanju boš pa našel rešitev?? :ne:

Odvisnost od odnosa je ozdravljiva.
Pogoj je, da si TI pripravljen delati spremembe na sebi in hodit na redno psihoterapijo.
Simpl pravzaprav in ko narediš prvi korak si že na poti, odpre se ti čist novo obzorje...

Kako zatret custva, da mi ne vdarja na jok pred otrokom? Mislim da otrok cuti in vsebolj opazam da si ne zeli biti z menoj.

Moja izkušnja je taka, da nobenih čustev nisem in ne skrivam pred otroci.
Z njimi delim dobro in slabo že od nekdaj.
(in tudi one delijo dobro in slabo z menoj)

Mislim, da otroci skozi to spoznavajo, da so čustva nekaj kar je ok, normalno,
da so v življenju dovoljena vsa čustva, da nam vsa nekaj povedo o nas.
Da smo vsi ljudje nekje ranljivi, drugod močni.
Da za dežjem posije sonce.

Brez solz in smeha je življenje kakor vreme brez dežja in sonca ... nikoli ne bi videli mavrice. :rozicodam:

Torej je ok, ce pred otrokom tudi jocem ?

Nebi ga rad "vzgojil" v kaksno cmero ali kaj podobnega, zato vprasam kaksne izkusnje ste imeli vi...

Ja, Mali Maj, tudi jaz jočem pred mojimi otroci...in seveda jim pojasnim, da ni nič hudega, če kdaj jočemo...to so čustva, tako kot smeh je tudi jok del življenja...kot je rekla Aslan brez solz in smeha ni mavrice...se čisto strinjam...

Punca s katero imam otroka se je zaljubila v drugega, in od tistega momenta dalje (vsaj 2 meseca ze) sem odrezan od svojega sincka. Vidim da dvakrat tedensko, druge dni je pri njej, in ko je pri njej ne vem kaj se dogaja, kam hodijo, kaj pocnejo. Zdaj se je odlocila da gre za "fantom" v Ameriko (on tam dela se 4 mesece, mlad fant, 22 let, student na izmejnavi) in otroka bo pustila v varstvo - svoji mami. Ali jaz nisem stars ? Ali jaz nimam pravice do otroka ? Ali je babica bolj pomembna otroku kot lasten oce ?

In se vec, je zelja po "ticu" vecja od otrokovih potreb ? Mai je star 2 leti in zelo navezan na mamo, ona pa gre brez slabe vesti preko pol sveta za 14 dolgih dni.


Ja, tako je moje zivljenje prijatelji, zadnje 5 dni vsak vecer pojem 4 lexaurine, in zadrogiran grem spat.


LP,

Mali Mai :(

Danes je spet en taksnih dni...

Vceraj sem izvedel da dedek boleha za hudo boleznijo, danes mi je punca, katera je bila tudi povod te teme tudi dala jasno vedeti da z mano ne zeli vec niti prijateljstva, da odpade morje ki sva ga planirala, ter vsi kontakti.

Polek tega sem zvedel da punca s katero imam otroka potuje v ameriko za svojo novo simpatijo, kar me je za danes podrlo.

Upam da imate boljse case, prijatelji :(

Mali Mai ja včasih se res vse zgrne nad nas.
In je hudo, težko. Imaš res razlog za potrtost.

Imaš pa tudi vedno še sebe in imaš svojo ljubezen do sebe ...
imaš pogum za nove korake v življenju ...
zaupaj Življenju, pridejo tudi zate spet veseli časi ...

Drži se. :rozicodam:

Aslan, ljubezni do sebe ze dolgo, dolgo nimam vec :(

Ne spim, ne jem, ocitam si stvari za katere sem kriv in tiste, za katere nisem.


Povrhu vsega sem zaradi punce skenslal vse prijatelje, tako da sem zdaj ostal sam.

 :jok:

Mali Mai, poglej koliko nas je, ki smo ob tebi,
ki te podpiramo in smo vsaj v mislih s tabo!

Sicer nisem vse brala, pa vseeno ti priporočim,
da se morda pridružiš kateri izmed naših skupin,
veš kako se imamo lepo in pridobil si boš
prijatelje, ki te bodo razumeli!
Mogoče pa najdeš tudi kaj zase! :rozicodam:

Prepoznal si kaj nimaš več. Terpapija ti to lahko povrne nazaj...vero vase, ljubezen do sebe.
Prav tako boš predelal občutke krivde ... spoznal da si reagiral najbolje kot si znal ...
življenje je pot učenja ...

Objem :rozicodam:

Se en dan je za mano :(

Nisem zmogel, popil sem 4 dcl belega vina. nism mogel. Boril sem se, pa ni slo.

Ta forum je zlat, tukaj lahko pridem in napisem kaj me muci.

Poslusajte to pesem z mano, bil bi vesel:

http://www.youtube.com/watch?v=sz-NhGanOAE

 :jok:

Mali Mai!

Verjamem, da ti je hudo in da si popil alkohol, samo to ni preveč dobro,
saj sam veš, zdaj pa še tale pesem.
To ti je sprožilo  :jok: , prečistilo ti bo tvoje misli.
Če moraš  :jok: jokaj, to je dobro, pri tem se ti
sprosti duša in telo, boš videl še vse bo OK!!!!
Vedno se ob tem spomnim nekega naslova-
TUDI KLOVNI JOČEJO  :rozicodam:

Sem vzel 6 lexaurinov, upam da bom koncno lahko spal nekaj uric, po 4 dneh neprespenih.

Vem pa, da ne smem pit, ker v takem stanju prevec in preresno razmisljam o samomorih :(

Joj, Mali Maj, tvoj otroček te nujno potrebuje in te ima sigurno neskončno rad!!!! Potrudi se zanj, če se ta trenutek že ne moreš zase, verjamem, da ti bo uspelo, čeprav vem, da trenutno sam ne verjameš temu!  :rozicodam:

 :seznojim:

Mali Mai, pomisli na Mai-a, ki ti bo nekoč še hvaležen, ko bo izvedel kako te skrbi zanj in da ti ne dajo toliko stikov z njim kot bi si ti želel.

Pomisli nanj, poglej ponosen si lahko nase, da skrbiš za Mai-a,
marsikateri očka ne.

Potrudi se potrpet, nikoli ne veš kako se bodo stvari
obrnile, vendar sem prepričana, da boš v življenju
tudi ti še enkrat srečen!!!! :rozicodam:

(http://sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc3/hs638.snc3/32004_105452656167428_100001080836117_50828_5683009_n.jpg)

Mali Mai, čudovita slikca...polna ljubezni in nežnosti...res lepo  :rozicodam:

Mali Mai lepo, res lepo :rozicodam:

Mali Mai sinka imaš zavedno, zavedno si njegov očka ... tega ti nihče ne more vzeti.
Čudovita sta na slikci ... tudi če so sedaj stiki omejevani - še nekaj let in sinek se bo s teboj
pogovarjal samostojno, lahko mu boš povedal o sebi, stiskah ... in vem, razumel te bo ...
skupaj vaju čaka še veliko lepega v prihodnje ...

Poskrbi zase, ker če boš ti OK, boš lažje dajal ljubezen, pozornost in čas sinu ...
Potrudi se, poišči v sebi smisel, motivacijo, da ne obupaš.
Alkohol in pomirila so pot samouničevanja ... zberi pogum in temu reci NE.
Tudi če je hudo - sprejmi bolečino srca, sprejmi svoje solze in obup ...
le na ta način bo bolečina postajala lažja. Alkohol in pomirila so le omama,
ki potlači čustva stran in ko omamam popusti, je še huje...

Smo s teboj in smo tukaj kadarkoli potrebuješ podporo. :rozicodam:

Danes je 7 dan, odkar s punco nisva imela nikakrsnega stika.

Hudo je. Vstajam ob 7 zjutraj in ne morem spati. Ko se vstanem, mi je od muke tako slabo, da bruham 5-6x na dan. Zaradi panike, da vec res nebova skupaj so se mi povrnili vsi simptomi anksioznosti, vrtoglavica, tresavica, obcutek da bom zlezel skupaj.

Zaradi tega tudi ne upam voziti avta.

Res je hudo. Drzim se zaradi sinceka, vem, da me rabi, pa sem mu trenutno bolj kot ne v slabo pomoc. V sredo sem narocen pri dr. Jager Pecaricevi, zacnem terapijo. Ko pomislim, da morem zaceti proces prebolevanja, me mine do vsega.

Upam, da vam gre bolje. Na zalost sem cisto pozabil na skupino za samopomoc, ki je bila 16.6 v Mariboru :( Slabo mi je. Bruham. Nimam apetita, ne jem. Vem, da se morem spravit k sebi, pa vendar mi je tako tezko in trenutno tega ne zmorem.

Razmisljam o samomorih, a vem, da tega nisem sposoben. Hvala bogu, da je tako.

Lepo bodite in pozdrav od mene!

 :'(

Mali maj, če lahko prispevam svoj prispevek. Vem, da so vse izgube težke, ni pomembno, koliko časa je nek odnos trajal, temveč, koliko je bil intenziven.

Imaš čudovitega sinka, naj ti bo vsaj on tista žareča lučka. Prebolevanje je v ostalem dolgotrajen proces, vendar je vedno človek sam, ki se odloča, ali bo vzel življenje v svoje roke ali pa bo dopustil, da tava, životari. Potrudi se, saj imaš za seboj prečudovito bitje, ki se imenuje otrok! Ko je otrok na svetu, ni prostora za preveliko sebičnost. Poskušaj dati vse od sebe, ker otroče ne ve, zakaj gre, se pa uči. Otrok itak čuti, da je nekaj narobe, ampak naj ne povzame vse slabosti že takoj, ko komajda začne živeti. Če se zase ne moreš potruditi, daj vsaj za svoje malo sončno bitje. Morda bo potem prišla tudi sama moč do tebe, kajti otroci znajo dati veliko moči, če se jim predaš na njihov način. Poskušaj, ker v življenju je potreben trud; če ne bo človek sam sebi pomagal, mu nihče ne bo tako, kot bi si želel. Če je volja pri človeku, bo šlo tudi s pomočjo drugih. Če pri človeku ni želje, volje, tudi zdravniki ne morejo storiti čudežev!

Vsak doživlja stvari po svoje, vsaka bolečina je za posameznika specifična in se ne more meriti. Če ti bo kaj pomagalo, sama sem izgubila oba starša, partnerja po desetih letih ter tudi prijatelja po mesecu in pol, ko je partner umrl. S partnerjem sva želela tudi otroka, pa je moja intuicija govorila, da še ni čas. Kar je za takšno stanje, glede na to, da je odšel v zgornje višave, zame "pomirjujoče", da se je v slednjem delu tako razpletlo in nisem z njim dobila otroka. Zato, kar pogumno naprej! In ne vdaj se!

V življenju sta dve stvari, ali stagniraš in životariš ali pa živiš naprej. Da živiš naprej, je tu izključno od posameznika odvisno. Potrebuješ čas, da prebrodiš celo situacijo, ampak, če jo želiš prebroditi, je tu tvoj lastni trud. Je pa pomembno, da si pomagamo. Kot pravijo že za male otroke, prvi koraki so najtežji, ko se sploh postavljajo na noge, tako mora ponovno storiti tudi odrasli človek, če želi "shoditi", če že pade. Ampak, je odvisno od tebe, če želiš.

Želiš?

Če si zaradi punce zapustil vse prijatelje, potrudi se in si jih pridobi nazaj. Če so bili pravi prijatelji, ti ne bodo zaprli poti nazaj, ampak se boš moral malo sam potruditi na ta račun, da se stvari spet stabilizirajo glede prijateljstva, ki si jih imel. Spet, če želiš, ampak brez truda ne bo šlo. Saj lahko razložiš, kako in kaj in tisti, ki je bil res tvoj prijatelj, te ne bo zavrnil.

Glede otročka, sta domenjena za kakšno skrbništvo, ker če se tako "pogajata", je bolje, če se doreče uradno, da ne bo slučajno potem tvoja ex razočarana nad fantičem, potem bo pa tebe spet ožemala okrog prsta. No, tako ne gre.

Želim ti vse najbojše in upam, da boš našel moč, ker je življenje lepo, kljub padcem, ko sem moramo spet pobirati. Samo če vidiš in opaziš.

to res ni fer, s čem si si to zaslužil, a ? Res mi je hudo, ko berem take zgodbe, otroka sta že mela in gre za drugim, ta svet je ena sama svinjarija ... ej mali mai kar ti lahka svetujem je, da teniske gor in tečit in teči kolikor lahko, tek je res boljše kot lexaurini verjemi ! Odkar je mene punca zapustila, od tega je že 8 mescov in je samo še slabše, čeprav bi jo moral že zdavnaj pozabit, pa še vedno vsako noč mislim nanjo in se sprašujem zakaj je bilo konc kar tako. Vse je za neki dobr, sicer mi je dala depresijo ta propadla zveza, ampak mi je pa dala tudi da sem začel delat za sebe, tečem redno vsak dan, hodim v fitnes, shujšal sem 10kg in upam še na 10. Drži se, pa res čim manj lexaurinov, max 1-2 dnevno, ne pretiravat.

Adsf  :clap: to je to ...  :oki:

 :strtosrce:

Prosim, naj mi nekdo odgovori iz objektivnega stalisca.

V soboto sem se z bivso zmenil, kako in kaj bo z otrokom zdaj, ko gre za 14 dni v USA. Jutri odpotuje, zato bo Mai danes spal pri meni. Tukaj pa se zaplete. O celotnem dogovoru in pogovoru sem seznanil tudi mojo zdajsnjo punco, povedal sem ji potek skoraj celotnega pogovora, sem pa ji pozabil povedat da Mai danes spi pri meni.

V nedeljo sva igrala tenis, in za danes od 21-22 tudi rezervirala ponoven termin. Danes me je bivsa spomnila, da Mai spi pri meni, da mi ga pripelje ob 20 uri, in seveda sem takoj obvestil punco, da bova tenis mogla prestavit, ker drugace nikakor ne gre.

In sedaj, njena reakcija. Telefon mi je odlozla, ko sem poklical nazaj, se vec ne javi. Poslala mi je sms da sem sebicnez, da mislim samo na sebe, da ji zadnji dan povem (kako pa ji naj prej, ce sem pozabil), da naj ji dam mir, da sem ji zajebal celi dan, ker je mela plane z mano in jih z drugimi ni mogla naredit. Na telefon se mi ne javlja.


Zdaj pa vec res ne vem, ali si jaz to zasluzim, ali me mogoce kdo testira ali kaj ?

Moje mnenje je, da si predvsem zaslužiš bolj razumevajoče in zrelo dekle.
Osebo, ki te bo razumela, ti prisluhnila ... ti znala stat ob strani, ko ti je težko.

Normalno je, da bo sinek spal pri tebi in da tebi to veliko pomeni.
Vsakemu se zgodi, da kdaj pozabi povedat, tudi prestaviti termin ni bav-bav.

Ozri se vase, v svoje prioritete:
- ti si pomemben
- tvoj otrok je pomemben
Naj bo vajin skupen čas kakovosten ker je dragocen.

Tak, in spet me je to pahnilo v jok in v paniko/depresijo.

Dobil sem se sms, da delam budalo iz nje.


Odlicen zacetek novega tedna.


Hvala Aslan, tudi sam tako mislim.

LP :jok:

Mali Mai, pravilno si se odločil,  :rozicodam:,
deklet je še veliko, najdi si dekle, ki bo s tabo
sprejela tudi tvojega sina. Tista, ki ga ne zna
sprejet, ni prava!
Ti si očka, ki neizmerno imaš rad svojega Mai-a,
zato mu daj vso ljubezen in se nič ne obremenjuj
z dekletom, ki te ne zna razumet! :oki:

nekdo, ki ne zmore upoštevati tvojega otroka v svojih načrtih, ni za kakšno resno uporabo..

Vsega tega se zavedam, vendar kaj, ko srce vedno premaga zdravo pamet :(

Te vleče k njej resnična ljubezen ali strah pred biti sam ... osamljen ... neljubljen ...?

Naj ne bo vodilo partnerstav, da si ti nekomu všeč, si mu ok družba, da te ima rad.
V življenju išči osebo, ki bo TEBI ok ... ki jo boš ti ljubil zato kar je, ki bo imela vrednote, ki jih ti ceniš.

Po pravici povedano nevem, ali je to prava ljubezen, ali pa res mocan strah pred tem, da bi bil sam.

Danes sem dozivel se eno presenecenje.

Dobil sem pismo/vabilo iz centra za socialno delo.
Na predlog bivse partnerice se morem 19.7 zglasiti na centru, ker je vlozila sledece vloge:
-vloga za dodelitev skrbnistva
-vloga za prezivnino
-vloga za dodelitev obiskov

Naj povem, da ze skoraj leto pa pol placujem prezivnino, vendar nikoli nisem od nje zahteval nobenega potrdila, ali podpisa. Denar sem ji daval na roko. Vidim, da me bo po vsem te se tozila za prezivnino, jaz pa seveda nimam dokazov, da sem denar dajal.


Kdaj se bo vse to koncalo ? Kdaj bo te more konec ? Nimam vec energije, prevec stvari je na kupu :(

Morda se boš na CSD lahko tudi ti sedaj postavil za svoje pravice do sineka.
Iztržil več skupnega časa za vaju.
Think positive +

Morda bi samo rada uredila pismeno zadeve.
(jih nista že ob ločitvi uredila?)

Prav je, da se ve koliko je preživnina, kdo je uradni skrbnik otroka, kako je z obiski.
To vpliva tudi na otroški dodatek itd ... Predvsem je papirologija.
Pomembno je pri otr. dodatku, dohodnini itd ..., višini plačila vrtca ...

Zakaj pa misliš, da bi te tožila za nazaj za preživnino?
Sploh lahko to naredi?
Mora ob tem tudi ona dokazat, da ji nisi dal ...

Mali Maj scenariji v naših glavah nam prinesejo tesnobo, skrbi in strahove.
Medtem pa pozabimo živet dan, tukja-zdaj-danes.

na socialni se ne boste zmenili nič. tam enostavno povej, da želiš skrbništvo ( če ga res želiš).

skrbništvo bo dodelilo sodišče. stereotipno je, da ga dodeli materi, ni pa to edina možnost.
preživnina za nazaj  ..do sedaj ni bila določena višina preživnine, niti kdo jo mora izplačevati komu. torej ni stvarne osnove za terjatev.

da daješ denar na roke..najmilejši izraz, ki mi gre ta hip po glavi - naivno. takoj prenehaj s tem, če želiš dajati denar uporabljaj položnice ali Klik (ali kar že tvoja banka ima)

preden greš na socialno, poišči koga ( pametnega ), ki to izkušnjo že ima.

Evo, se en vzrok, zakaj sem danes na ignoru, in bom na ignoru se vsaj do jutri.

Zjutraj je delala, jaz pa sem ob 10.00 sel k mami da ji ocistim okna na hisi, ker so pokakana od muh. Okoli 15.30 sem dobil sms, da so psicko njihovo peljali k veterinarju, ker ze 4 dni ni jedla. Tam je dobila injekcijo, pa ostat je mogla dve urci tam. Vse ok.

Ob 16.45 sem koncal s ciscenjem, in ko sem se vsedel v avto, sem jo takoj poklical. Zmenjena sma bila, da grema v Metro ko koncam. Seveda sem jo vprasal ce pridem po njo, odgovorila je da ne, ker caka, da starsa pripeljela psicko domov. Plani so, seveda, odpadli. Potem mi je rekla zakaj je nic ne potolazim glede psicke, priznam, cisto sem pozabil, in sem ji pac rekel, da jaz tu ne morem nic, kaj naj naredim, lahko ji samo recem "uboga". V tem trenutku je odlozla telefon, ko sem se enkrat poklical se seveda ni javila. To je njen sms:

"Ogabn si. Ves da je meni hudo, pa te boli moški spolni organ, ker se pac gre za zival. Dobro da vem, ce bo kdaj kaj hujsega, da ne iscem tolazbe pri tebi. Hvala, ne bom se ti javla, ne rabis klicat."

Ko sem ji odpisal da sem 5 ur glancal okna, da me je opeklo sonce in da sem pozabo, sem dobil sledece:

"Idi se solit. Kurcevih par besed je blo potrebnih... Ne, seveda tebe je treba na prvo mesto dat, ker si okna glancal. Ok. Adijo, pusti me na miru za danes."

Pa se zadni sms:

"Prokleta picka! Na kozlanje mi gre, kake pises pa kak glumis! Tak na boli te moški spolni organ si bil da adijo. Sploh nisi omenonic, pa nic! Grozn si! Napisem ti da sem ful jokala, ves kolko mi pomeni, tebe pa boli moški spolni organ kak je meni. Prava svinja znas bit!"



Ne grem se vec. Ne zmorem. Ker ji nisem v telefon rekel Uboga kak mi je hudo za tebe, joj kuzek ni papal 4 dni, zato sem dobil spet take smse kot da bi bil zadnji drek na tem svetu.


Ne morem vec.

Ona je 23, jaz sem 26. Skupaj sva leto pa pol. Se samo meni zdi, da ima ona veliko tezavo sama s seboj ?

Ima ja, veliko težavo sama z seboj. :(

Mali Maj išči v življenju to kar TI potrebuješ,
žensko ob kateri s eboš počutil lepo, umirjeno, srečno,
kjer boš čutil sprejetost, razumevanje.

Kakorkoli že, ja smo ženske  :-[, potrebujemo tolažbo in smo včasih tečne če je ne dobimo ...
ampak način kako tvoja gospodična komunicira s teboj ni ok, primitivno je, grdo, nezrelo ...

Imej se rad, ceni se in poišči osebo, ki te bo spoštovala. :rozicodam:
(s tem narediš veliko dobrega zase in svoje duševno zdravje)

Nicesar vec ne zelim iskati :(

Sam sem oseba, ki rabi/zahteva zelo malo. Iskrenost, spostovanje, da mi oseba pokaze da me ima rada, ter da v vezi ni varanja. Je to prevec ? Sem prevec zahteven ?

Se vedno ne upam narediti koraka, in iz te veze oditi :( Enostavno nimam moci :(

Zdaj sem dobil sms:

"Lahko grema v Metro. Pridi po mene."

In seveda, jaz sem skocil in grem. Sovrazim se.  :jok:

Mali, ti tudi če bi use naredu kakor bi ona hotela in pričakovala, bi našla nekaj kar si naredil narobe, samo da bi te lahko maltretirala, ker jo ti neizmerno ljubiš in ona to ve ter se izživlja nad tabo...

Postal si njena lastnina (copata) in se v podzavesti strinjaš s tem.

Če zbereš dovolj energije DAJ NJENO LJUBEZEN NA PREIZKUŠNJO !
Nauči se kdaj rečt NE (pa naj te ne bo strah, pa nj te ne bo strah da bo šla...), če te ljubi bo razumela, da ne moreš vedno.., kadar se ji  K**** dvigne....

Začni počasi uveljavljati svoje življenje in tvoj način funkcioniranja, če ga ne sprejme naj gre.. A BOŠ CEL LAJF TAKO... BOŠ ZNORU IN NAKONCCU BO ITAK ŠLA.., ti pa boš ostal čustveni invalid (če že nisi) in boš zamrzel ženske ter celo življenje mislil nanjo in se pomožnosti zapil ali kaj podobnega...(zbolel)

Če te ljubi se mora prilagajat 50% kot se ti.., ne pa da se ti prilagajaš 100% ona pa sere po teb in tvojih.., ki itak zanjo niso nič vredni...

Uglavnem ne more vse tak laufat kot se njej sprdne, če ne dosežeš v zelo kratkem času sinergije ali vsaj nek napredek, zberi energijo, ko ti bo naslednič dala košarco in podobno (za brezveze),  se ji ne oglasi na tel.,(sploh pa ne kliči ti nazaj!!!!!!), bo že ona prišla če ji je kaj do tebe, ne odgovarjaj na sms-e..(vsaj ne isti dan), saj je njen način da te čustveno izčrpa in ti vliva občitek krivde, ker je ona boga k si jo tako...nevem že kaj si že sprot zmisli..potem pa ti prlezeš k steku maček in se na koncu še opravičiješ in podobno!

BODI ODLOČEN, ČE VEŠ DA NISI NAREDIL NIČ "NAROBE" IN BODI V SVOJI NAMERI ODLOČEN. ČE NISI ODLOČEN IN MISLIŠ, DA NEKAJ KAR SI SI ZADAL NE BOŠ MOGEL SPELJATI, RAJŠI NE POSKUŠAJ, KER SI BOŠ ŠE POSLABŠAL STANJE PRI SEBI IN SE NE BOŠ SPOŠTOVAL NITI KOLIKO JE ČRNEGA ZA NOHTOM, ČE SE SPLOH ŠE KAJ  SPOŠTUJEŠ..?!?!

Veliko odločnosti ti želim

p.s.
Rekonstruiraj malo vajno zvezo za nazaj in se spomni kaj vse počne s tabo in boš videl, da si se, od kar si z njo zelo spremenil.., da se družiš s tistimi ki njej odgovarjo.., da moraš za vsako minuto polagati račune.., da preprosto lahko počneš samo tisto kar je po njenem ok.., in ne nakoncu ona misli namesto tebe. Jaz sem do pesa bolj prijazen!! Zelo bolj! Dovolim mu da uveljavlja svoj karakter, če ni nekih posledic potem. Pa ne da sem te hotu primirjat s pesom sam nevem če ona nima takega odnosa do tebe kot slab lastnik..
Mal mi je tvoj post dvigno tlak.., njeni sms-i in tvoj obup.....

Drži se

Ojla mali Mai :rozicodam:!

Preberi si kaj na temo odvisnosti od odnosov, tudi skupine obstajajo..., kajti za razmisliti je v prvi vrsti o sebi, kaj nas vleče v takšne zveze, ki več kot očitno niso zdrave. In ja, oba sta še mlada, vseeno pa bo počasi treba dojeti, da drugih ne moremo spremeniti, lahko se samo sami...Pa če boš odšel iz te zveze, se zna zgoditi, da ponoviš isti vzorec pri naslednji...in tako naprej, "ponovi lekcijo", ...Skratka, nekaj je v nas, kar nas vleče v te zadeve, mogoče nerazrešena drama našega lastnega otroštva (A. Miller). Bo torej treba iti na svoje vzroke in vzgibe ki ns vlečejo v to.

Vse dobro želim :rozicodam:

Res je nebesno modra, odvisen je od nje... in od odnosa ki ga ima trnutno.. Ljubi jo in ima občutek, da nikoli več ne bo imel to kar ima.., ne vprašaš se pa mali Mai, kaj sploh imaš  ???
Orgazem je najlepši z njo.. in z nobeno več tako ne bo.., ali kaj... sej druga je pa use u K**CU...
Sej to ni lajf mali, dej poglej koliko sploh uživaš... Živiš v neprestanem strahu kaj in kako bo ko bo....

Če je to lajf zate, pol si malo mazohističen ???

Joj, joj.......
Kakšen besednjak in zmerjanja dovoliš.
In ti bi rad pripeljal sinčka v tako razmerje. Kaj bi ti rad njega naučil? Kakšno življenje? Na kakšna razmerja ga boš naučil? Da se zmerja? Da je prav, da pošlješ človeka nekam? Da je čisto OK, če človeka totalno poniža? Ne vem. Sploh in enostavno ne vem.
Se zavedaš, da bo sin deloma slika tebe? Razmisli v kakšen krog življenja ga voziš.
Tudi, če sine ne sliši in vidi vajinega odnosa. On ve kakšen si. On ve kakšne meje imaš.
In tak besednjak in ponižanje ne bi smel dovolit. In s ponižanjem ne mislim nje.
Najbolj ponižaš sam sebe, ko to dovoliš, ko nadaljuješ se videvat z njo.
Malo sem kruta. Vendar je prišel ta izliv iz odprtega srca. In prav od tam prihala tudi sledeči nasvet: najdi si terapevta. Res potrebuješ redno terapijo. Moraš se spremenit. Moraš se začet cenit.
Če ne zmoreš drugega (drugi nasvet) naslednič reci: "Rad te imam. Vendar tega ne dovolim. Ne dovolim!"

Takšne in podobne besednjake sem dovolila dolgo, predolgo. Zato ti iz lastnih izkušenj svetujem, najdi si prosim terapevta. Ne samo da jo imaš rad, da ona to ve in te izkorišča, tudi odvisen si od nje. Zato pa priskakljaš na prvi poziv. Ne smeš se sovražiti pač pa si rabiš najti strokovno pomoč in se naučiti IMETI SE RAD. Ko se boš imel rad, takrat tega zagotovo ne boš dovolil. Polet tega pa bo to nepreklicno dobro tudi za sina. Otrok to čuti in pridobil si bo negativne vzorce, kar bo imelo za posledico, da bo on dovolil isto, kot sedaj ti. Zato ukrepaj, reci :nehvala: takšni ljubezni, ki to ni. Zavoljo tebe samega in zavoljo otroka. Ne dovoljuj ji več nečesa, česar ni vredna kljub temu, da jo imaš ti rad. RAD IMEJ NAJPREJ SEBE.
Tako boš imel priložnost najti svojo pravo ljubezen.  :rozicodam:

Drži se in ukrepaj. Sedaj :oki:

Mali Mai! :rozicodam:

Dejstvo je, da imaš problem. Zdi se mi namreč, da gre za odvisnost od odnosov in zdi se mi tudi, da če boš prekinil s to partnerko, potem se boš po vsej verjetnosti ponovno zapletel v precej podoben odnos. Verjamem, da ti je hudo in tudi to vem, da si ni lahko priznati, da imaš problem (ne mislim samo na tvoj problem, ampak na splošno)... Dejstvo pa je, da če si boš problem priznal, potem si boš lažje poiskal pomoč in ne boš živel v zanikanju, da problema ni. Zavedaj se, da nisi edini, ki ima težavo in tudi nisi edini, ki se težko sooča s težavo in si jo prizna. Tudi jaz sem si določene stvari zelo težko priznala, pa vendar... Dokler sem zadevo zanikala, rešitve ni bilo. In še sedaj se soočam z nekaterimi stvarmi, s katerimi se včasih najraje ne bi. Ampak to je življenje, kjer so učenje in spremembe prisotne ves čas, čeprav se ravno tega nekateri bojimo.

Se mi pa zdi, da tudi ti nekaj prispevaš k vsej zadevi, in sicer s tvojim nenehnim pozabljanjem. Preberi si naslednje citate in razmisli.



To, da se tvoja partnerka odzove na takšen način kot se, se mi zdi skrajno neprimerno... Je pa res, da tudi jaz ne bi bila zadovoljna s partnerjem, ki bi kar naprej nekaj pozabljal, se ne bi držal dogovorov in reševal probleme z utapljanjem v alkoholu (tudi to si že omenil). Bi pa jaz na te probleme opozorila na drugačen način. Zdi se mi namreč, da se lahko s sprejemljivo in nenasilno verbalno komunikacijo razreši veliko nesporazumov. Kar pa očitno tvoja partnerka ne zna. Ali si ti res želiš tega, da nekdo komunicira s tabo na takšen način? Po drugi strani pa: ali bi si želel imeti osebo za partnerko, ki bi kar naprej nekaj pozabljala in reševala probleme z alkoholom?

Razmisli malo o vsem tem in resnično ti želim, da se odločiš za razreševanje problemov na drugačen način kot si ga do sedaj prakticiral. Razmisli pa tudi o tem, da si zaslužiš drugačen partnerski odnos.

Oprosti mali mai, ampak ti si bedak. Resno. Primi se v roke zaboga.

namesto, da porabljaš energijo za se sovražit ... zadihaj, razmisli in ukrepaj ... V TVOJE DOBRO!

Mali Mai!!Joj,saj ne vem,kako bi ti povedala,morda si prečitaš ta moj zadnji post.Zaslužiš si najboljše!!!Ne dovoli si poniževanja! Menjaj punco ali pa bodi nekaj časa sam,da se umiriš in ugotoviš,kako naprej.prečitaj kakšno knjigo od Sanje Rozman!Še posebej,ker imaš majhnega otroka.Kakšnen vzorec bo imel tvoj sin?Kakšno popotnico v življenje mu boš dal?Jaz ti želi,da se  začneš IMETI RAD!!!Lp

Prebral sem vse knjige Sanje Rozman, tudi priznal sem ze da sem odvisen od odnosov, vem tudi da tezko sprejemam locitve. Za otroka zelim vse najboljse, pa vendar mi vse polzi iz rok.

Sej niso samo problemi v tej novi partnerki, da ne bo pomote. Tudi psihoterapevtko redno obiskujem. Vendar ko se zivljenje vsaj malo porihta - šok.

Največje probleme imam z mamo mojega otroka, torej z bivso partnerko. Sina vidim dvakrat tedensko, in vse, kar ga naucim, kar se z njim dogovorim, v trenutku ko pride nazaj k mamici in njeni mami preprosto ignorirajo in mu recejo da lahko dela kar zeli. Torej unicujejo mojo avtoriteto. Primer, prejsnji teden sem ga imel 4 dni skupaj, v teh stirih dneh sva se dogovorila da ne rabiva dude in flaske (star je 2,3 leta). V teh stirih dneh niti enkrat ni omenil in zajamral o dudi, se isti dan, ko sem ga vrnil mami in babici (zivijo skupaj) so me klicali zakaj ne dovolim otroku imeti dude in da naj ga ne silim. Seveda so mu takoj v usta porinli dudo in ocetova volja je sla po luftu.

Vse delajo brez mojega vedenja, brez vprasanj. Izpisali so ga iz vrteca, vozijo ga na morje v tujino, brez da bi jaz to vedel ali bog ne daj odobril. Na centru za socialno delo smo se zmenili nekaj, dela se cisto nekaj drugega.

Bodite brez skrbi, nisem neka spaka brez hrbtenice, sem tudi povedal vse to kar sem napisal njim, ampak se mi le smejijo v obraz. 15. septembra imamo spet razgovor na CSD, kjer sem se odlocil da bom podal zahtevo o skrbnistvu. Vem, da je mala moznost, ampak ne gre drugace.

Dovolj sem bil keson za smeti vsem ljudem, ocima, mame, bivse, zdajsnje... Dovolj je bilo tega.

Tako, tega poglavja je definitivno konec.

V nedeljo je odsla. Ni vec custev, je rekla, s tabo sem nesrecna, ti me delas slabega cloveka, ti si smrad, to so bile njene zadnje besede.

Nebom vec pisal pa jokcal na forumu, hud je z mano.

Hvala vsem, ki ste bili tu za mene, ko sem vas najbolj potreboval. Tezki casi so pred mano!


LP

mali mai

...ki se jih s podporo mogoče laže premaguje...

 :rozicodam:

:oki:
Še vedno imaš tudi našo podporo,....piši ko ti bo hudo....tukaj smo!!! :rozicodam:

Mali Maj jest te vidim kot človeka ki si v tem času veliko spoznal o sebi
in si pripravljen rasti naprej.
Podpiram te da v želji, da boš imel več pravice pri vzgoji sina.

Drži se. :rozicodam:

Hvala za poste :)

Vem, da je nekaj narobe z mano, glede na vse, kar mi je pocela, kako se je pogovarjala, kako reagirala, se drla, zalila,... se vedno mi je danes celi dan bla muka, od trenutka ko sem odprl oci do zdaj, ko to pisem.

Kaj mi je. Zakaj se mi ne zameri, zakaj jo se vedno ljubim ?

ker čustva nimajo gumba za izklop ...  :kiselnasmeh:

Podobno vprašanje sem si dolgo zastavljala sama.
Počasi se je zamotan klopčič čustev začel le odmotavati ...
Čez noč ne moremo nehat ljubiti, ne moremo nehat imeti radi ...
Odkriti moramo v samem sebi KAJ je tisto kar nas vleče k določeni osebi.
Je to res ljubezen, je to odvisnost, je to strah pred samoto?

Vprašaj se kakšno partnerstvo si želiš?
Kako doživljaš sebe sedaj, ko si samski, kaj to zame pomeni ...pomeni morda, da si "neljubljen" ..?
Verjameš v to, da si zaslužiš zdrav odnos, boljšega partnerja?
Kako tudi sicer doživljaš "ločitve" od ljudi ... te preplavijo čustva zaupuščenosti, samosti?

Pogosto idealiziramo partnerja.
Pogosto zamižimo in spregledamo žalitve, grdo ravnanje z nami ... v imenu tega,
da je ta oseba drugič tako zelo topla in prijazna do nas.
Prav ta občutek, da nikoli ne vemo kaj nas čaka v odnosu (smeh ali solze) nam povzroča veliko anksioznosti.

nimam moci pisati kaj na veliko.

Hvala ti Aslan  :jok:

Se sem tukaj. Se vedno boli. Oziroma bolje receno se bolj. Bijem vsakodnevno bitko da ne klicem in ne pisem.

Vzdrži, dragi prijatelj. Čeprav se ti zdi, da ne bo nikoli bolje in da se ne da, boš kar nekega dne, ko se boš ozrl nazaj, videl, da je vendarle lažje in da lahko spet vdihneš ... Šele takrat opaziš napredek, za katerega zdaj misliš, da ga ni. A vrejemi, da je, le videti ga nisi zmožen.
Govorim ti iz lastnih izkušenj: živi na zelo kratek rok, le za en dan vnaprej in vsak večer si reci, poglej, še en dan sem uspel preživeti. In potem boš lahko rekel en mesec, dva meseca.... Če sem to zmogel, bom tudi še naprej. Vsaj dan  naj ti bo stopnica nazgor in majhen uspeh.... zavedaj se ga in pobožaj se zanj, da si ga zmogel.... potem pride tudi tisti uvid, da si se premaknil navzgor...
In potem spet čas za novo življenje, ki bo, prepričana sem boljše. Ker to do sedaj je bilo zelo klavrno. Zaslužiš si kaj več!

Ribica

Cez vikend sem sel "ohlajat glavo" v Kufstein, 80 km od Munchena.

Niti 1 minuta ni minila, da nebi mislil na njo, od muke sem bruhal, v trebuhu me boli, imam vrocico.


Kako jo pogresam. Bolan sem.

Aslan, kako to drži!
Na žalost se človek (jaz) tega zave, ko je odnos že v zadnjih vzdihljajih ali pa ko ga že zdavnaj ni več.

Mali Mai, edino kar ti lahko rečem je, da si daj čas in si zaupaj, da BOŠ preživel te muke  :rozicodam:

danes sem pado izpit. Sel sem do nje, kjer dela, in lahko recem da je to bil samomor.

ce prezivim danasnji dan,...

Hei!

Znaš si pomagat, pišeš na forum, hodiš k psihoterapevtu, bereš...na dobri poti si...pa tudi veš že, da je treba, ko so črne misli, počakat, da minejo. Boli, vem, težko je, a pomaga to, da veš, da bo enkrat minilo.

Prebrala sem nekaj zadnjih postov. Sina imaš, ki ga imaš neizmerno rad. Trudiš se pri vzgoji, stikih, ni ti vseeno za njega. Kaj češ lepšega dati otroku kot je ljubezen? Njemu si pomemben, danes..jutri mu boš in vse življenje..tudi ko bo najstnik in boš mislil, da te ne potrebuje več..bo te..in rad te bo imel, če boš tako nadaljeval. Najpomembnejše je otroku, da ga imajo starši radi. Tako bo zrasel v človeka, ki se bo čutil vreden ljubezni.

Nisi torej sam, imaš pa še nas, mariborsko skupino, ki se ji lahko kadarkoli pridružiš. Vsi, ki smo tam, imamo probleme, vemo pa tudi, koliko socialni stiki in pogovori pomenijo...nam rešujejo življenja.

Drži se!

Vceraj sem celi dan prelezal v postelji.

Ce sploh kdo bere to temo, pac, povem, da na kakih 5 ur bruham od tiste sile v zelodcu...

Cudno, ampak ni mi do druzbe, ceprav mi je najtezje bit samemu doma, tukaj, kjer me vse spominja na njo :(


Danes je pri meni otrok, vsaj to me drzi pokonci.

Tako zelo jo ljubim, ko se mi podre na custvenem podrocju, se mi podre na vseh ostalih. Vem, da ste vsi ze vsaj enkrat to dali skozi, pa vem, da cas celi rane, ampak trenutno mi cas tece tako zelo hudo pocasi :(

Mali Maj vem iz lastne izkušnje kako hudo je.
Obje, ostati sam in hkrati vedeti, da si od minulega odnosa odvisen...

Veliko boš naredil zase, če boš naredil načrt kako se soočat z situacijo:

- Prvo pravilo naj bo, da bodi do sebe prijazen.
- Prehranjuj se zdravo.
- Vsak dan ura svežega zraka zunaj, sprehod! (tudi če vmes jokaš nima veze)
- neguj lepe misli na sebe, sina ... vizualiziraj lepo prihodnost
- začuti ljubezen sebe, prijateljev, nas tule ki ti želimo dobro (vse to je ljubezen)

Napiši si VSE slabe stvari, ki si jih trpel v vajini vezi, vsa poniževanja, ultimate ...
In kadarkoli te prime huda bolečin, ker je ni ob tebi, jih preberi in se vprašaj "Si to res želim nazaj?".
Morda prideš do spoznanja, da hrepeniš po ljubezni, toplini, partnerstvu ...
in da je to ta bolečina (biti sam, zapuščen, neljubljen) ... in da ona kot oseba pravzaprav veš da ni prava zate.

Vsak razhod je boleč, čustva so ranjena, cilji podrti ...
Ampak skozi to rastemo, se učimo in dobivamo nove, boljše priložnosti v življenje.
Brez da nek odnos prekinemo ne moremo narest prostor za novega.
Poiskusi vso ljubezen svojega srca, obrniti vase in v sina.
Bogato boš nagrajen, našel boš notranji mir in sinu boš dal veliko darilo: sebe za vzgled,
sebe, ki veš kaj hočeš in si upaš iti naprej, bogatejši za izkušnjo.

Mali Maj zmoreš! :rozicodam:

Hvala Aslan, zelo lepo napisano  :jok:

Ne mine niti sekunda, da mi nekaj glede nje ne pade na pamet.

Takega odnosa si seveda ne zelim nazaj, ampak vedno je v meni tisto vprasanje, kaj ce sem jaz delal narobe ? Kako bi bilo ce bi res delal vse tako kot je treba, popolno,... ? Kaj ce... Kaj ce...

Boli me misel, da bo nekoc nasla nekoga drugega. Boli me misel da bosta intimna, da mu bo govorila iste stvari kot jih je govorila meni. Boli me, da bo slabsi od mene, pa vendarle toliko boljsi v njenih oceh.


Vem, da si je brezveze beliti glavo o takih stvareh, pa vendarle se mi te misli same prikradejo.

Danes je 16. dan.

To je dvom vase Mali Maj. Verjetno, če pobrskaš po sebi poznaš ta občutek že od prej.
Je lahko to nekaj s čimer si morda rastel, nekaj kar so ti vcepili "da nikoli nisi dovolj dober" ...

Zavej se, da si ravnal po svojih najboljših močeh v pretekli zvezi.
Trudil si se, samo Mai preko sebe ne moremo, ohraniti moramo sebe, ne biti ponižni izpolnjevalci želja drugega samo zato da nas bo nekdo "ljubil". Ljubil je v navednicah, ker taka oseba nas ne ljubi, nas pa izkorišča in manipulira z nami, nam vceplja občutek krivde.


Življenje gre naprej Mai.
Logično je pričakovati, da bosta oba našla čez čas nove partnerje.
Bodi vedno hvaležen življenju da si jo imel, se ob njej učil o sebi.
Ohrani v srcu lep spomin in dovoli da življenje gre naprej.

Zakaj bi si želel biti v njenih očeh dober, boljši?
Bi ti to prineslo kako korist?
Bi bil do njenega novega partnerja lahko tudi sočuten (ker veš kako se ona lahko vede)?

Največ šteje, da smo si v svojih očeh dovolj dobri...
Potem se ne trudimo več drugim dokazovat svojo vrednost.
Mi svojo čutimo v sebi. To je zelo osvobajajoč občutek Mai.
Delaj na tem....

Spet zbruhal vse :(

Na smrt me je strah, da je ne bom mogel pozabiti, na smrt strah, da vec ne bom nikoli ljubil tako mocno, na smrt strah da me nobena vec tako nebo privlacila, kot me je ona.

Skupaj sma sla cez nebesa in pekel, moj dan se zacne z mislijo na njo in konca z mislijo na njo.

Nimam lexaurinov, da bi se pomiril, po telesu cutim vrocico, nocem niti misliti na petke in sobote, ko bo s kolegicami sla ven in se napila.

Glede na to, da sem se mlad (26), ne vem zakaj imam tako burne reakcije na locitve.

Cakalna doba pri psihoterapevtki je 6 mesecev, to pa mislim da se ne splaca cakat.

 :o OMG
Mislim, da boš čez čas, ko preboliš lahko srečen, da je ni več v tvojem življenju.
Je to oseba s katero naj bi se kdaj tvoj otrok družil?

Če si vrtiš v mislih vse mogoče scenarije sam sebe matraš in bruhanje je posledica.
Torej reci si STOP in se začni posvečat sebi, sinu in današnjemu dnevu.

ko sva bila par, ni hodila ven, ni pila,.... Ko sem jo vprasal zakaj, mi je rekla, da ni zelela da jaz hodim ven, in ker nebi bilo fer da ona pa gre, pac ni hodila. Zdaj pa nevem, mogoce je to njen nacin prebolevanja.


Scenarijev v mislih pa ne morem ustaviti, so kot muha ki leti okoli glave.

Misli ni lahko preusmerit, da pa se.
Bodi vztrajen, najdi nadomestno misel...
npr. ko se zaveš, da misliš na njo začni razmišljat o sinku ...
o tem kaj bosta vse še doživela skupaj itd ...
Nato si določi čas (npr. uro, dve ko pa boš samo na njo mislil)
Na ta način postaneš ti tisti, ki si gospodar sebe...ti odločaš kaj boš razmišljal, nihče drug.

Zelo pomaga sproščanje ... umiritev telesa, duha ...
Dovoli da misli pridejo in odidejo, ne polagaj pozornosti na njih, le opazuj jih kako pridejo in odidejo..

Mali Mai čas celi rane. :rozicodam:

eee... a to je govora o tej osebi ?  :ojoj:










 :o

Ja  :jok: :jok: :jok: :jok:

 :ne:

Vem. Vsega se zavedam.

Bolano je to.

Tezko. Hudo. Polek vsega ostalega.

Itak ni nikoli pravi cas za koncanje veze, ampak... Dez, mraz, tema samo se poslabsajo stvari.

Hvala bogu je vsaj danes soncek, sem ze eno rundo teka s psom predelal.


Pogresam jo.


LP

Arwen ti si men zmer bl všeč...

Zelo čutim s tabo, a držim pesti, da boš vzdržal. Ker zate gre in za tvojo prihodnost, ki bi bila ob takšni osebi zelo naporna in na dolgi rok veliko bolj boleča kot je sedaj. Verjemi mi, sama sem dala skozi hudo odvisnost od odnosa in vztrajala v takšni zvezi (zakonu) 20 let, ker sem vedno znova upala, da bo boljše, vsakič, ko se je pokesal in obljubil, da bo drugače... Ker sem ga tako ljubila in nisem mogla živeti brez njega.... Tako dolgo, da sem zbolela, in komaj preživela (dobesedno).
Zato razumem, kako ti je, a razumem tudi to, da je edina rešitev za tebe na dolgi rok, da jo preboliš in zaživiš znova. Se da. Celo pri mojih letih. Sedaj sem v srečni zvezi in živim mirno in po dolgih letih bom celo lahko zaživela brez AD-jev. Vse se uredi, verjemi, da se. Samo čas mora preteči, čas resnično zaceli vse rane, pa če se sliši še tako oguljeno.  
Ribica

Zbudil ob sestih, ne morem spat.

Bruhal v bano.

Vse vam verjamem, vem da bo bolje, ampak trenutno je hudicevo tezko.


V petek nisem spal niti ene minute, neve, mogoce, ker sem mislil, da je veni... Bruhal, jokal...

Kaka jokica sem. Jaz nisem ded. Jaz sem pickica obicna!

Na srečo se moškost ne ocenjuje po jokanju. Potem bi jaz bila 100% moški, ker zelo redko jokam.  :kiselnasmeh: Nima te biti za kaj sram. Pokazal si pač, da imaš čustva.

Bo bolje Mali Mai.  :oki:  Čas je še vedno najboljši zdravilec.

Vceraj oziroma ze danes ob 1.00 zjutraj sem dobil klic.

Prisla je k meni, se razjokala, zraven pa govorila, da ne more biti z mano.

Na kratko, bili so v druzbi, vsi poparckani, vsi zaljubljeni, pa se ji je zakolcalo, je prisla, prespala (bila je pijana kot cep), odsla domov.

Danes se obnasa kot da se nic ni zgodilo in spet je hladna kot kamen in noce nic.

To je to. Ubilo me je, vse se mi je vrnilo na prvi dan, hvala ti gospodicna za to in lahko noc.

jebeš take! niso nas vredni. raje crknem sama

Ta ženska je strup zate. Ali ne vidiš? Naslednjič ji ne dvigni telefona, ne odpri vrat... Zberi se in strezni se, saj vendar gre zate in za tvoje življenje. Ne dovoli si več!!!
Ribica

Kako podlo se mi to zdi od nje  >:(

Ko je bila tukaj, me je objemala, cartala, se jokala, me lupckala, naslednji dan pa kot da se nic ni zgodilo. Povedala je samo, da nihce ne sme vedeti, da je prisla. Pa sej ne morem verjeti...

Se strinjam z Ribico, poskusi ostat trden Mali Mai.

Bo težko, ampak, kot je videti, ni več poti v vajin odnos, vsaj spoštljiv ne. Ne pusti se vedno znova prizadeti, ker si vreden boljše osebe.

Ojla Mali Maj!!! :rozicodam:
Stremi za tem, da se najdeš v odnosu, v katerem sta partnerja res partnerja in nista v odnosu, v katerem eden izkorišča, drugi pa se pusti izkoriščati. Vzajemnost in lepa ljubezen je dosegljiva,sedaj si le  žrtev, s čemer pa škoduješ le v veliki  meri samemu
sebi!!
Toliko besed ti je bilo od vseh do sedaj napisanih,kako in kaj a si še vedno na isti točki.
Priporočala bi ti,da prebereš kakšno knjigo o temi odvisnost v odnosu...ter poskušaš
ignorirati to dekle,čeprav vem da bo zate to težko!!
Zaslužiš si pravo ljubezen,kjer je spoštovanje v odnosu med dvema vrednota za oba in ne samo za tebe.
Vse dobro ti želim!!!

Res Mali Mai, poskusi enkrat ostati trden. Naj se samo enkrat vajini vlogi zamenjata - naj te ona rabi, ti pa ostani neomajen (v smislu: če je konec, je konec). Samo poskusi. Saj za izgubit nimaš kaj - se ti je po moje že dovoljkrat pokazalo, da če si ji vedno na voljo, če takoj, ko te pokliče, skočiš, te potem nima več za mar.
Zdrži! Saj zmoreš! Mnogi so že.

Hvala vsem, res sem vam hvalezen!

Hej Mali Mai, kako si? kakšno je stanje? Prebral sem to celotno temo. Upam, da si v redu, ali pa vsaj bolje.

Pozdravljeni!
Star sem 27 let
Jemal sem AD-je 2 leti (imel sem težave z depresijo in anksioznostjo), nato pa sem začel hoditi s punco, ki je fotokopija mene v vseh pogledih. Precej hitro se je preselila k meni. Na začetku je bilo super, nato sem se odločil da bom začel zmanjševati količino AD-jev. Ko mi je to uspelo, sem zapadel v depresijo, začel sem se zapirati vase, ni mi bilo več do pogovora z njo, pojavili so se strahovi pred prihodnostjo, nisem več videl naju skupaj, poleg tega pa sem začutil čustveno apatijo. Nisem bil več sposoben izražat čustev. Ona je to počela na najlepši način, kar me je začelo motiti. Začel sem se spraševati ali je to to... Nato pa me je premagal strah, da ne bom zmogel. Zato sem jo pustil. Sedaj mi je pa zelo žal... Vem da take osebe ne bom našel več v svojem življenju. Najbolj prijazno, ljubeče bitje z neverjetno globino.
Opazil sem, da ko sem padel v depresijo, me ona ni več fizično privlačila. Ne vem zakaj sem temu posvečal toliko pozornosti, saj je punca čisto lepa v vseh pogledih. Občutek imam da sem začel iskati njene pomanjklivosti. Namesto da bi dal poudarek na njeno globino, sem začel hrepeneti po ne vem kakšnem t.i. perfektnem telesu. Sam vem da nisem tip človeka ki bi na vizualo pretirano dajal. Vedno sem pri osebi gledal predvsem notranjo lepoto. Od tedaj sem doživljal obdobja nihanja. Od velike sreče, do popolne čustvene apatije. Ko sem jo kakšen dan videl, me je njena lepota popolnoma očarala. Bil sem spet zaljubljen, spet naslednji trenutek nisem čutil več ničesar. Rad bi se vrnil z njo nazaj, vendar me je strah da se bo zadeva ponovila. Zato sem v upanju na lepši jutri začel jemati ponovno AD-je. Očitno brez njih ne rata.
Vem, da če mi ne rata pri njej najti spet skupne sreče, jo bom objokoval še celo življenje. Navsezadnje takega človeka v življenju še nisem srečal. Od nobenega dekleta nisem prejel toliko topline, iskrenosti, dolgih lepih pogovorov in skupnih želja.
Strah me je, da četudi mi z njo ne rata, da se mi zadeva ne bo v prihodnosti ponovila s kakšno drugo partnerico. Občutek imam da se bojim prihodnosti, in to, kar prihodnost prinaša. Bojim se da sem izgubil zaklad mojega življenja. Vse to zaradi mojih demonov in strahov. Upam da bi mi lahko kdo od vas kako pomagal. Res si želim najti spet samega sebe.
Hvala vsem ki se boste odzvali
LP

Morda bi ji pokazal tole kar si tu napisal. Verjamem, da bo razumela.

Trenutno si v takšni čustveni zmedi, da še nisi v poziciji, da lahko realno vidiš sebe in svet okrog sebe. Ko je človek v depresiji nima nobenih želja po ničemer. Vsak korak je težak.

Počakaj še malo in predvsem ne obupaj. Zmoreš ti to. :oki:

Ja sej stvar je v tem da me ona čisto razume... Problem je v tem ker se tudi ona boji z mano naprej, saj se boji da se stvar nebi ponovila. Najbolj pa se bojim samega sebe. Za njo si želim srečo in ljubezen. Bojim se da ji morda tega ne bom uspel pokazati. Vem, zveza je garanje. Poskušal bom naprej z AD-ji, in upam da mi bo pomagalo. Poleg tega sem se odločil da se bom začel s čim ukvarjat zase, da bojo možgani manj zaposleni z dvomi in obupom. Morda pa bi poiskal tudi strokovno pomoč. Pa me zanima ali kdo pozna kakšnega prisihatra ali psihologa, ki je vreden zaupanja, in kjer ni dolgih čakalnih vrst. Saj bi se rad pogovoril, dokler je zadeva še vroča v  moji glavi... Menim da bi mi najbolj koristil nasvet psihiatrinje, ne pa psihiatra. Saj mislim da imajo ženske na tem področju več za povedati. Trenutno je pač tako: glava hoče njo celo življenje. Čustva pa so popolnoma zmedena.
Hvala za podporo...
LP

Na isti tocki, celo na nizji. Lepo je videti, da nekoga skrbi.

Danes sem ob dveh zjutraj prejel klic iz neznane stevilke, ko sem se javil ni bilo odgovora, potem pa je prekinlo po kaki minuti....


In to me lomi, ker vem kdo je klical...

Mali May, verjemi, da je huje, ko te dedec ne upa poklicati, pa šunta prijatelje, pa se na koncu še režiš in te nič več ne boli. Največja fora pa je, ko tega le on sploh ne želi, pa je samo prjatla zabaval. Samo enkrat!

Ampak, on je moj (pridevnik), ki ima tako ego močan, da ga moraš samo ... (skrivnost  :sesmejem: )

Sori, sama dostikrat pozabim vklopit znano številko in me skrita daje, ampak, sama imam jajca, da se predstavim.

Zapomni si, ko te bo "preverjala" tako, da bo odkrita, se sekiraj za njo, dokler je pa potuhnjena, pa ne marni. Razen, če nisi kaj ušpičil, pa bi se ji lahko opravičil.

Sama vedno vse številke preverim.

Mah dej no, pa ji vsako kvatro vrni pos skrito. Ne reagiraj. Zapiši si nekajkrajt skrite številkie, potem pa ukrepaj. Kaj? Zdej bo tebe boleleo zato, ker morda se je pa morda kdo zmotil (kar se resnično zgodi), ti boš pa večno upal, da je ona.

Skrajni čas je, da se prepričaš.

Kolikokrat sem prejela kakšen čuden klic, pa sem takrat vedno mislila, da je on. Ko sem bila v puberteti.

Glej, pokliči jo, pa ji povej eno ali drugo in potem ne dviguj, da te ne bo lomilo, ker te očitno lomi napovprek, ker si tako lahko privošči.

Kaj te lomijo minusi v življenju, tako kot ta ženska? SI ji kdaj rekel, da nimaš časa, ko se je sprdnla?

Naredi korak naprej, pa jo malo podrezi in recimo telefona sploh ne dvigni, sploh pa pod neznano številko no.

Dvigaj toliko časa neznanim številkam, da ne boš slučajno izdahnil. Majkomila.

Ne dvigaj več neznanim številkam. Naslednjič. nimaš ravno časa, čez nekaj dni pa. Ok? Če bo že prišlo do tega. Kje ti je samozavest no. Ne pusti se manipulirati!

Mali Mai, malo sem preletela temo...
Ne morem verjeti, kako si dovoliš, da nekdo na tak način govori s tabo... kakšna zmerjanja in sporočila z njene strani. nevem, če je to ravno izraz ljubezni. Koliko je tvoje krivde pri tem, nevem, ker iz pisanja se nikoli ne ve celotno ozadje...
ampak takega ravnanja s strani partnerja si ne zasluži nihče. Niti dopustiti si nebi smel. Kje je tvoje samospoštovanje? ni čudno, da punca nima mere, kako daleč lahko gre in kje so (tvoje) meje, če si jih še sam nisi postavil... :nehvala:

Nikoli ne bom razumela, kako lahko nekdo tako namerno in povsem zavestno prizadeja bolečino osebi, ki naj bi jo ljubil. To zame ni odraz ljubezni, ampak samo neko egoistično, jaz, jaz, jaz, manipuliranje.
In ti po vsem tem skočiš in si na voljo, takoj in vedno, ko ONA pokaže interes in pomigne? Po vseh teh žaljivkah... :unsure: na tak način ona ve, da lahko s teboj počne kar želi in ne glede na vse, ji boš vedno na razpolago in tvoja naklonjenost njej samoumevna...

Kaj tako ljubiš pri njej? Morda zunanjost? Ker oprosti, njen odnos do vajine zveze in do tebe je zelo grd. Kako lahko potem LJUBIŠ tako osebnost?
(saj vem, da gre srce včasih povsem nasprotno kot razum, ampak vseeno... 1+1=2)

Razhod verjamem, da boli in upam, da se boš kmalu pobral in zmogel razumsko pogledati na odnos. Moja reakcije je taka, ker preprosto ne razumem takih odnosov. (sem jih namreč videla v krogu svoje družbe in vse kar videla, trpljenje, ki se je vleklo in vleklo...)

Drži se :rozicodam:

Brala temo že pred letom dni in sedaj spet.

Dragi moj, na prvem mestu si ti kot edinstven in neponovljiv človek in v vlogi očeta. :happy:
Prijatelji in prijateljice pa se umestijo ob to. Čas za sina je dragocen in vsakdo mora to spoštovati, kdor tega ne, ima problem s sabo, z egoizmom. Otroci so dojemljiva in čutna bitja, ne lažejo (taki malčki še res ne znajo)....Je pesem od Šifrerja, za prijatelje si je treba čas vzet. Da, ampak najprej je v vrsti družina. In pod družino spadajo tudi naše preljube živali Tudi one ne znajo lagati in ne hinavijo.

Vsak pridružen član (punca, tip) se mora zavedati svoje vloge, če je posredi otrok-vloga obzirnega tujca.

Mali Mai!
Pozdravljen!

Me veseli, da še pogledaš svojo temo, od časa do časa. Jaz, ki sicer še nisem dolgo na tem forumu, sem prebral celotno temo in se velikokrat spomnim na te debate v tej temi. Želim ti vse dobro in da se bodo problemi počasi rešili. Glede na datum, na katerega si ustvaril to temo, pa mislim, da si že zares zaslužiš mir in, da se ta tesnoba že končno konča.

čav,

sm nov na tem forumu, malce podrobneje sm preletel to temo in čutim, da morm povedat neki o sebi.

Tud sam sm imel poleg zatekanja k alkoholu, cigaretih, hrani,... hudi problem tudi v odnosu s punco, bližnjimi in širšo okolico. Sicer se s punco nisva razšla, pa vendar so bili prepiri precej intenzivni. Skratka naenkrat se mi je začel podirati svet.

Kot prvo sem opazil simptome utrujenosti, nejevolje, tesnobnosti v prsih, bolečin v kosteh ni mišicah pa čeprav sem se bore malo gibal. V dobrem letu sem se zredil iz idealnih 78 kg na 90 kg. To je vodilo v grozne občutke malovrednosti, nesamospoštovanja ipd.

Nakar sem začel brskat po spletu za kakega bodisi psihologa, psihiatra, psihoterapevta, bioenergetika, v glavnem bilo koga, k bi mi lahko pomagal. In sem v poplavi možnosti naletel na spletno stran  www.generacijaplus.si . Tu gre dejansko za najnovejše pristope imenovane transpersonalna kognitivna tehnika.

In kaj sem naredil, prijavil sem se na prvi obisk. Lahko povem samo to, da po dveh obiskih v 10ih dneh, se je svet začel vrteti v mojo smer. Kaj to pomeni, dobil sem toliko pozitivne energije in notranje moči, predvsem pa sem na težave in ovire začel gledati, ne kot na probleme ampak kot izzive - Dbest.

Zaključek, shujšal sem za 7 kg, odnosi so se tko uredili, da me celo mimoidoči ogovarjajo, glede na to, da sem prej imel občutek, da sem le senca svoji senci! S punco se imava raje kot kdajkoli prej, noro nama je. V očeh svojih prijateljev sem zrastel tako, da me sprašujejo, kaj se mi je zgodilo, češ "a te je komet sreče zadel".

Lp

Levjesrčni, bravo zate  :clap: Ko bi le "komet sreče" večkrat padel...ne le nate, pač pa tudi na ostale, ki iščemo sebe in smisel obstoja.  :rozicodam:

Lepo je slisati se kako pozitivno zgodbo, vesel sem zate!

Na zalost je pri meni ravno obratno.

Iz dneva v dan me prevevajo crne misli, posiljam signale na pomoc, pa jih zgleda nihce ne razume.


Ne bom pisal na dolgo in siroko, ampak tako dalje ne gre.


Srecne in vesele praznike vsem.

Mali Mai :rozicodam:
Verjamem,da boš tudi ti prej ko slej napisal kakšno pozitivno zgodbo...
Ne se predajat črnim mislim,bodi vztrajen in najdi v sebi voljo,moč,....življenje jemlje in daje,je včasih
hudo in ne vidiš izhoda,....toda zmerom za dežjem posije sonce!!!!
Vse dobro ti želim za praznike!!! :rozicodam:

mogoče pa jih pošiljaš v napačno smer?