FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni vsi,
sem nova na forumu.Kolegica, ki je že dalj časa prijavljena mi je omenila forum in sem bila prav vesela, ker sem predvčerajšnjim dobila potrjeno anksioznost.Že nekaj let se ubadam z podobnimi problemi kot večina vas.V začetku sem bila prepričana, da gre za prehodno motnjo, poporodno depresijo ali podobno vendar so se problemi stopnjevali tako, da sem prišla do stadija, kjer več ne vidim nobene svetle točke, kljub temu, da imam tri pridne zdrave otroke, urejeno situacijo doma in podobno.Pojavljati so se začele bolečine v prsih, želodcu, trbuhu, dušenje, strah, migrene, pred meseci sem dvakrat omedlela, pristala na urgenci, kjer so bili vsi izvidi b.p.Obup, strah, apatija.Pred kratkim sem zamenjala osebnega zdravnika, ki je kar hitro dognal in potrdil moje sume tako, da sem zdaj tam kjer je bila većina vas - NA ZAČETKU.
Vse mi je jasno - vse je odvisno od mene, pa je vendarle težko.Zakaj sem se prijavila na forum - ker doma v partnerju nimam opore, ki jo vsak potrebuje in upam, da jo bom dobila med vami.

Toliko na kratko o meni.

pozdravljena med nami, Heli  :rozicodam: in en velik objem pošiljam  :poljubnjej: :srce-utrip: :sunny:  :rozicodam:

Lep pozdrav.  :)

dobrodošla

Heli, čestitam za odločitev! Naredila si velik korak in sedaj korajžno naprej..........Zagotovo si na pravi poti in med pravimi ljudmi!

Želim ti lep dan  :rozicodam:-jola

Pozdravljena, Heli  :sonce:
(kakšen lep nick!  :-[)

Si lepo vabljena, da čim več pišeš sem gor, da ti bomo lahko pomagali in bili v oporo :rozicodam:

Si mogoče razmišljala o obiskovanju skupine za samopomoč?

Heli  :rozicodam: kar pogumno na pot ozdravitve...prvi korak je že storjen! Če rabiš nasvet, tolažbo ali pa bi le želela olajšati dušo-TUKAJ SMO ZATE!

Želim ti lep dan  :rozicodam:

Hvala vam vsem za prijazen sprejem, ponujeno pomoč...potrudila se bom obiskovati forum kolikor bom le mogla..na skupino za samopomoč sem pomislila vendar se mi zdi, da bi to za začetek raje opravljala pri kakšnem psihilogu terapevtu..se bom še odločila.

Mi lahko svetujete kakšno skupino ali terapevta...kakšne izkušnje imate z enim ali drugim??

Kakšen lepi sonček je v Ljubljani - všeč mi je tale letošnja zima :-))

Dragi moji...

tale grdi smeško je bil neka pomota, po moje narobe stisnjena tipka, ker hitim - sem namreč v službi - tako, da danes nisem čisto tako down :-))

Me zanima, če ste v večini primerov v službi ko se slabo počutite ali ste doma...

Kar se tiče mojega nick-a - to je bilo ljubkovalno ime moje pokojne mame - tako jo je klical oče

Pozdravljena !

Tukaj imas izkusnje uporabnikov iz skupin za samopomoč
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,12.0.html

Tule pa izkušnje z terapevti
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,360.0.html

dobrodošla !!!


p.s. sem ti popravil smeskota  :oki:

 :wav:

pozdravljena heli!

Lepo, da si se pojavila med nami, ko sem brala tvojo zgodbo je isto kot bi brala svojo. Pravilno si se odločila, da si se nam pridružila, pridobila si boš veliko prijateljev. želim ti , da si trdna!

Lep pozdrav Toja :clap:

Nikoli ne bom pozabila prekmurske kuhinje mame Heli in vedno topel sprejem :rozicodam:
Sem vesela, da si se odločila poiskati pomoč, saj se ljudje s takimi težavami težko odločimo spregovoriti o le teh.
Kar se tiče počutja in začetka jemanja ADjev je takole. Če se boš počutila slabo(že zaradi stranskih učinkov), je bolje da vsaj za teden ali dva vzameš bolniško, predvidevam, da ti jo bo tvoj lečeči zdravnik dal, glede na to, da je tudi sam ugotovil diagnozo.
Toplo priporočam psihoterapijo oz. KVT(kognitivno vedenjska terapija), lahko sama izbiraš glede na finančno zmožnost oz. z našimi nasveti in izkušnjami, ki jih nekateri imamo.
Ja, pa sprehodi, relaksacija, narava....., boš morala otroke kar malce pustiti in se posvetiti sebi :rozicodam:

dobrodošla  Heli   :rozicodam:

Kuhinja mame Heli, pa topel sprejem in večni nasmeh..se sprašujem kje je jemala energijo in pozitivnost..kako jo pogrešam..pa očeta tudi...
včeraj sem vzela prvič četrtinko (ne trzinko :-))) tabletke in ugotavljam, da mi je slabo recimo po ljubljansko k pr norcih..vrti se mi v glavi in počutje kr neki...vse mi je jsano zakaj je tako in si dopuvedujem, da bo bolje..ampak trenutno mi je za koz...

Občudujem pa vsakega, ki kljub težavam, ki jih imamo vsi na tem forumu optimistično gre naprej..sama se moram seveda tega še naučiti..je pa doma vsaj napredek..

Včeraj zvečer sva se z možem odkrito pogovorila - se mi zdi, da prvič v petih letih (pred leti je imel enako diagnozo, se zdravil in se še vedno občasno srečuje z enakimi problemi) tako, da mi je vsaj to dalo malo veselja..

Danes je seveda nov dan tako, da začnimo:VESELO NA DELO DOKLER GA ŠE IMAMO :-)) PA VSEM LEP DAN ŽELIM

torej se z možem najbolj ne razumeta?

Če se razumeva - seveda se saj sploh ne komunicirava :-)) kako bi si človek lahko želel bolje razumevanje kot to, da hodiš mimo partnerja - se ti sploh ni potrebno kregati..tole je malo sarkazma ampak so dejstva..prosim ga že približno 3 leta, zelo sva se odtujila ker se ne pogovarjava o ničemer.Živiva vsak v svoji sferi, edina skupna točka nama je mali sinko - ima tri leta, ki sva ga imela precej pozno (no stara bom 42 on pa 52 let).Mali je edina tema o kateri govoriva.

Zelo ga je prizadelo, ko sem mu povedala, da sem se zdravniku zaupala in mu povedala, da je najin odnos v krizi.Očitno se je zamislil, ker mi je včeraj rekel, da se strinja in prizna, da se mi res ni posvečal, vse prelagal na moje rame itd...no bomo videli kako bo naprej ampak definitivno sem se odločila in mu povedala, da si bom vzela čas zase, da se postavim na noge, kar se pa tiče najinega partnerstva mi je pomembno, da zakon rešiva - morava pa oba sodelovati.In začnemo od začetka :-))

V ponedeljek začnem z fitnesom - 2 x tedensko in z sprehodi brez otrok in moža - sama.

Heli  :wav: prav si začela razmišljati! Tudi jaz grem najraje na sprehod sama (s kužkom), se prav odpočijem od vsega živžava in napolnim baterija za nove borbe. Super je, da boš poskrbela zase in super je, da sta začela z možem komunicirati. :oki: Želim ti lep dan  :rozicodam:

 :) vprašala sem, ker je tu drugače napisano  :kiselnasmeh:

Heli, super si začela :oki: :clap:
Slabost, ja je za skozlat :slabost:, sedaj bodo slabi dnevi, vendar jih bo treba vzdržat. Sedaj je pomembna vztrajnost, ne glede na stranske učinke. :rozicodam:

Ej trzinka vidim, da tudi ti v službi delaš malo na sebi seveda ko čas dopusšča hehe

Kar se tiče urejenosti ja vse razen moža - situiranost, služba, otroci cool...sem hotela napisati, da bom še njega v red spravila..napak..v red moram spraviti sebe..no poleg vseh svojih odločitev, kaj vse bom naredila zase je bila tudi ta, da sem šla danes malo prej iz službe in direkt v shoping :-)) je treba tud nase kaj dat pravijo in sem kupila nekaj lepega za jutrišnjo službeno zabavo..

Punce moje pa tudi fantje seveda zelo sem vesela, da sem se prijavila na tale forum - ti trzinka si pa prava carica - no zaenkrat drugih ne poznam.

Uživajte popoldan pa čeprav je kar depresiven se mi zdi..

Heli ti razturaš  :wav:. Sem prav vesela, ko te berem in vidim, da iz tvojih besed optimizem ven šiba  :clap: :clap: Superca, pravo pot si ubrala, kr drž se je in nič se nazaj ozirat. Se pa strinjam s tabo, Trzinka je carica...pa je ne poznam....samo preko foruma. Se pa veselim novoletnega srečanja, da vse te dobre duše, ki sem jih tukaj srečala, dobijo telo.  :rozicodam:

 :zardevam: :rozicodam:, tudi jaz mam vas rada :rozicodam:

Heli, daj prijavi se na zabavo, še jutri imaš čas!! Pa še nov "gvant" boš imela :sesmejem:

Lep pozdrav in dobrodošla ob vsakem počutju, ob vsakem vremenu.... :oki:
Korajžna si in prav imaš! Začeti je potrebno pri sebi. Dobra si, da tako nekomuniciraš s svojim možem, mislim, da lahko tako živita. A ti pomaga skrbeti za otroke?  :zardevam:
Sicer pa, vsi imamo neke probleme..... dobrodošla :)

Valjda se prijavljam - kje se pa prijavim in kdaj je pa kje seveda??

Moj mož skrbi za otroke, se jim posveča, trenira z malim vsak dan...je prijazen, gostoljuben - skoraj preveč :-)) je bolj umirjen in mu družina pomeni ogromno.Jaz sem bila po naravi vedno optimist, polna energije, pravi borec kot je dejal moj pokojni oče..življenje mi seveda ni prizanašalo kot verjetno nikomur ne.Pri 25 letih sem ostala sama z dvema majhnima otrokom,z lastnim delom sem si odkupila stanovanje v hiši.To so bila težka leta ampak tudi zelo lepa..uspela sem, starši so mi bili v veliko oporo...potem pa bolezen matere, pa smrt, čez letp dni smrt očeta na hitro kot da ga je nekdo izstrgal od nas, mesec dni pred očetovo smrtjo moja druga poroka, čez leto dni rojstvo našega adrenalina :-)) tretjega sina.Ponosna mati treh sinov :-)) res sem ponosna nato.Moj mož ima iz prvega zakona sina, ki je star že 25 let in živi samo vendar se zelo lepo razumemo.Tako na kratko o moji ćivljenski poti do sedaj.Za naprej - želim si mirno gledati kako sinovi odraščajo (starejša sta stara že 19 in 22 let), biti mirna in uravnovešena kot pred to boleznijo.

Si želim preveč?? Menim da ne, ker moje želje ne segajo po zadetku na lotu, besnih limuzunah in prestižnih jahtah (seveda se tudi tega ne bi branila :-)) ampak si želim miren in varen pristan v našem domu, v krogu svoje družine.

Heli pozdravljena.
Všeč mi je tvoja pozitivna energija, upanje in pripravljenost na spremembe. :clap:

Ko sem te brala sem začutila, da si  v zakonu osamljena.
Da mož ni partner v pravem pomenu besede...praviš živiv adrug mimo drugega.
To je hudo, težko, izčrpavajoče....ogromno NEIZREČENIH BESED je v tebi, verjetno tudi v njem...
In ko psihični napori presežejo mejo, zboli telo....(depresija, anxa..., panični napadi)

V teh letih (že bolj zrela leta) se človek sprašuje tudi o sebi, o smislu življenja..začuti da želi živeti tako kot si želi, potrebuje...zaveda se da je nekaj življenja že za njim in da ni časa v nedogled ČAKAT na čudežne spremembe.

Kot že veš, SPREMENIMO lahko le sebe.
Odkrivamo svoje vzorce odzivanja, dojemanja...jih na novo ovrednotimo, ter po potrebi spremenimo.
Morda način komunikacije ki je nekoč deloval, danes ne prinaša več željenih rezultatov.
SPREMEMBE ... pravijo so edina stalnica življenja.

Z možem bosta morala najti NOV način komunikacije, nov skupen jezik...
najti drug drugega, obuditi ljubezen, toplino, intimo v smislu partnerstva.
Tudi mali sinek bo zrasel, odšel od vaju in takrat bosta ostala le še vidva - VAJIN SVET.
Tudi zato se splača vlagat vanj že sedaj.
Vsak po svoji poti osebne rasti in tudi skupna terapija bi lahko obrodila sadove....vrnila povezanost vajino.

Anksioznost je pravzaprav blagoslov, ki nas prisili, da se zazremo resnici v oči.
Da se soočimo s seboj in svojimi pogledi na svet.
Da se naučimo imeti radi sebe, zgraditi samospoštovanje in zavedanje, da je življenje naše.
Da začnemo živetu V SKLADU S SEBOJ IN ZA SEBE!

Objem  :rozicodam:

Aslan,
hvala ti - tvoje besede so zelo globoke, resnične.

Hvala

Heli, prijava za novoletno zabavo je na prvi strani Nebojse.si. Imaš naveden račun kam nakazat in kako, odpri stran. Potem pa pošlješ zasebno sporočilo, imaš napisano. Če ne gre pa vprašaj, da ti pomagamo. :rozicodam:

 
   Heli pozdravljena tudi od mene, ne vem kako bi rekla vendar sem tudi jaz začutila nekaj od tebe,kot ,da bi to bila jaz... 
                                       lp natika

   
  Prej nisem mogla dokončat kar sem hotela povedati, ja tudi meni je tale forum veliko pomagal,res je ,da nisem veliko pisala, sem pa veliko brala in ko sem se počutila "bedno" sem vedno šla na forum in mi je bilo lažje.Veš Heli nobena stvar ne pride čez noč in pa seveda tudi ne mine,vse se nekako nabira in nabira potem pa izbruhne...Jaz imam hči,ki je že na faxu in sinka starega pet let,stara sem 38 let imela sem otroštvo brez matere in očeta , bila sem v rejništvu pet let , ostalo pa sem živela pri svoji babici.Ta panika se mi je zgodila prvič kmalu po smrti moje babice in nisem vedela kaj mi je, mislila sem ,da sem nekaj hudo bolna.Ko sem šla k dežurnemu mi je povedal, da je to anksioznost in panični napad nakar je to diagnozo potrdil tudi moj os.zdravnik(seveda mi je vzel kri za ščitnico,bila sem na uz srca....)vse je bilo bp-hvala bogu! Predpisal mi je ad in ko sem jih jedla nekaj časa sem se počutila boljše in jih nehala jesti, potem se mi je vse skupaj ponovilo,mislim, da sem tako naredila kar ene trikrat ampak , ko se mi je nazadnje ponovilo je bilo katastrofalno-grozne vrtoglavice,občutek ,da bom padla v nezavest,slabosti..sedaj jih jem in jih moram jesti redno tri leta in sem se odločila ,da jih tudi bom,ker si ne želim,da se mi to ponovi. Hočem povedati,da sem srečna ,ker obstaja tale forum, da si med sabo pomagamo in ,da vidimo, da nismo sami, ker nekdo , ki tega ni doživel ne razume , kar je seveda razumljivo !!!Strinjam se z Aslan ,ki je napisala točno tako kot je res,da se naučimo imeti radi sebe.....lep pozdrav še enkrat od mene natika                           

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,4662.0.html

Pogledala sem vabilo na zabavo, rok prijave je do 30.11.2009 - moram še preveriti kaj bo dogajalo 12 tako, da bom do ponedeljka že vedela - vsekakor bom delala na tem, da vas spoznam

pa lep petek vsem juhu

Pozdravljena heli!

Poznam bolečine, ki jih povzroča anksa, zoto te podpiram pri tvoji odločitvi za zdravljenje. Samo tako naprej, vsak dan si bližje boljšemu počutju.

lp, Veter

Heli, prideš na novoletno žurko? Pridi, več nas bo, bolj bo zabavno  :wav:

Sem pozabila povedati, da je rok za prijavo podaljšan  :zardevam:

Žal ne morem priti na žurko, ker ima sestrična 50 let in smo povabljeni...že zadnjič se mi je zdelo, da bo ravno 12 decembra in evo..zelo mi je žal...bi vas prav eada spoznala in se malo sprostila pri klepetu..

So pa v modi ponovoletne žurke :-)) morda organiziramo kakšno tako, da ne bomo celo leto čakali, da se spoznamo ne ???

Pa je spet petek juhu