FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni!

Zopet se mi vse tako počasi, zvito vrača.Skoraj dve leti se mi že vse dogaja, na začetku samo težka neprepoznavna depresija, po porodu pa še vsiljive misli, ki so bile gozne( najhujša da bom mojemu malemu sončeku kaj naredila, zraven pa ta tesnoben strah v prsih, bala sem se sama sebe, občutek da se mi bo zmešalo...).Začela sem hoditi k psih., ki mi je predlagala ad, na začetku sem se jih bala jesti(v bistvu so mi jih že dve leti prej predlagali, ampak jih nisem upala zaradi stranskih učinkov.Končno sem se po dveh letih trpljenja odločila za njih, prvo mi je predpisala cipralex, vendar ni bilo nič bolje, sedaj imam alvento 150 mg, in sem se že po enem mesecu počutila odlično.nič več misli, straha...sedaj pa zopet že kaka dva tedna, sicer še ni tako intenzivno vendar se bojim da bo.
Psih. mi je predlagala povečanje doze, vendar sva se zmenili da še počakamo 14 dni...

Povejte mi kaj naj naredim?občutki so  grozni.Kaj ste vi naredili. če se vam je zopet vse vračalo?

Tijana, jaz osebno bi upoštevala mnenje strokovne osebe..

Draga Tijana  :rozicodam:.

Tudi sam sm zelo trpel zaradi nasilnih misli in grozne tesnobe. Prva stvar, ki jo moraš vedeti je, da teh misli nobedn ne uresniči, ker je pri OKM zdrava pamet nedotaknjena, samo ta grozna tesnoba nam daje občutek, da izgubljamo kontrolo nad sabo, ta občutek pa je lažen, ker ljudje z OKM nimamo premalo kontrole, ampak jo imamo ful preveč. S tem mislim se je najbolje spopasti tako, da se zavedaš, da jih imajo vsi, tudi zdravi ljudje, pač vsak kdaj kej čudnega pomisli. Ampak mi, ki imamo OKM, se nam pa te misli zaradi pretiranega odziva na njih zataknejo v možganih in možgani nam ne prekljaplajo avtomatično na druge misli, ampak se na vse kriplje trudijo, da bi si morali zagotavljati stvari v glavi in če si ne nam pošiljajo tesnobo. Ruminacije o teh mislih so kompulzija, in kompulzije nam samo škodujejo in naredijo misli močnejše. Zato je najbolje da si pač rečeš, "OK sm dobila misel ampak to ni nič posebnega in nevarnega, saj sm v resnici čisto zdrava oseba in nimam motnje osebnosti in zato se s to mislijo ne bom obremenjevala, ampak bom raje počela kaj drugega, kaj kar mi je všeč in mi bo preusmerilo pozornost preč od teh misli". Tosepravi, moraš preusmerjat misli, se čimbolj zamotit itd. In ko to en čas počneš, se misli zmanjšajo v pogostosti in tudi v intenzivnih občutkih, ki jih dobivamo zraven. Nevem če je zdravilo Alventa sploh dobro za OKM, bom mal na netu pogledov ok? Drži se, pa če te kej zanima ti samo vprašej :).

Aja pa še to, to je čist normalno, da se stvar kdaj pa kdaj vrne, sam sm naprimer po 8 mesecov čisto ql, pol pa spet use skupej mal pride nazaj. Ampak pri usakem padcu se lažje poberemo in vedno manj jih je.

Hvala onix.Si me precej potolažil.

Ja vem da so to sam misli, ampak potem se mi znova postavlja vprašanje, kaj pa če nimam OKM, kaj pa če so to drugačne misli in sem jih zmožna izvesti.Velikokrat se tudi sprašujem, če sem že mogoče "zmešana" pa tega noben ne opazi, niti jaz.

Sej drugače so mi ad alventa res pomagali tudi psih, je rekla da so zato, ker na začetku ko mi je dala cipralex se ji še nisem tako veliko izpovedala, sploh še ni vedela za te moje misli.Ker me je bilo ful strah ji priznat, ker sem mislila da sem res zmešana, da me bo poslala v psih. bolnico, tega pa nisem hotela saj imam malega otročička ki me potrebuje.No pol ko sem si pa mal prebrala na forumu da se to velikim dogaja, da nisem edina, da teh misli ni mogoče izvesti, sem ji pa vse povedla in mi je zato potem predpisla alvento.

Ja ta tesnoba zaradi strahu od teh misli je pa grozna.

Tudi mene je bilo strah, da se mi meša, pa da sm en psihopat. Ampak to je čisto normalno. Zdej vem, da je use skupej samo OKM in da se ti od tega ne more zmešat, še nobenemu se ni in tudi noben ni izgubil kontrole nad sabo. Če ti te misli sprožijo strah in tesnobo, potem ni čisto nobene skrbi, da bi jih kdaj izvedla, saj je to nekaj, kar najmanj hočeš. Probaj sprejeti te misli in jih ne odganjati, pusti jih, da so v glavi in se jim ne posvečaj. To vem, da je grozno težko in na začetku, ko se mislim ne posvečaš se za nekaj dni še celo dvigne tesnoba, zato, ker možgani mislijo, da ne rešuješ resnega problema. Čez čas se pa tudi možgani vdajo in dojamejo, da so te misli pač samo neke naključne misli brez pomena in da niso niti malo nevarne. Tako da, sigurno se ti ne meša in se ti tudi nikoli nebo zmešalo, to ti samo tesnoba daje tak občutek. A mogoče znaš delat kkšne relaksacijske vaje?

Po porodu pa še poporodna depresija, ki nas jih ima zelo veliko žensk. Ali ti je psihiatrinja mogoče predlagala kakšne psihoterapije, ker je treba v celoti spremenit način razmišljanja, ne samo s pomočjo zdravil. Malce se pozanimaj pri svoji zdravnici. :rozicodam:

onix sedaj sem začela hoditi enkrat tedensko na jogo in mi je super.Drugih vaj pa niti ne poznam.

trzinka, ja te misli so se mi začele 4 mesece po porodu, bila se tudi preveč zaščitniška do mojega sončka in nenormalno občutljiva.

Ja v bistvu k psih. sem hodila na 14 dni, sedaj na tri tedne.V bistvu ne vem če je to psihoterapija, je v bistvu pogovor tak da sklepam da je to to.