FORUM Nebojse.si

Anksiozne motnje => Za nove na Forumu => Temo je začel: slovenija na sreda, 14. oktober 2009 ura: 12:20



Naslov: POČASI SE DALEČ PRIDE
Sporočilo napisal: slovenija na sreda, 14. oktober 2009 ura: 12:20
Pozdravljeni,
Sem nova na forumu, ki sem ga spremljala vse čas moje stiske.Sedaj sem 3,5 meseca na Paroxatu in pri dr. Dernovškovi. Nimam besed s katerimi bi opisala njeno pomoč , saj sem prej imela drugega psihiatra, ki ni vreden tega imena.

Moram pa povedati, da brez neverjetne volje in dela na sebi mi tudi Paroxat ne bi pomagal, Tako se res nisem pustila tej hudi duševni bolezni in stiski v kateri sem se znašla. Vsak dan tudi danes prehodim ali pretečem 5 km, ogromno berem, rešujem križanke... samo ne obupat vsi ki ste se znašli v sepresiji ali kaj podobnega.
Včeraj mi je moja psihiatrinja dejala, naj se registriram na tej spletni strani da obstajajo srečanja, delavnice in da bo ena v kratkem in so še prosta mesta. A ve kaj kdo o tem?

Hvala moji sončki in lepe dneve vam želim kljub temu da prihajajo tudi turobni dnevi.

Kaja


Naslov: Odg: POČASI SE DALEČ PRIDE
Sporočilo napisal: Janja na sreda, 14. oktober 2009 ura: 12:42
Slovenija! :rozicodam:
Najprej pozdravljena med nami. :rozicodam:  Kot vidiš, sem tudi jaz še bolj med "novimi". :)
Čestitam ti, da tako aktivno delaš "na sebi". :oki:  Res občudovanja vredno, vsak namreč na začetku ne zmore toliko kot ti. :clap:

Glede srečanj in delavnic se lahko malo razgledaš po forumu, lahko pa ti bo tudi kdo drug kaj bolj konkretnega svetoval.

Lepo se imej! :rozicodam:


Naslov: Odg: POČASI SE DALEČ PRIDE
Sporočilo napisal: Arwen na sreda, 14. oktober 2009 ura: 13:56
dobrodošla  :rozicodam:; mogoče je tale delavnica tista? http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,4305.0.html


Naslov: Odg: POČASI SE DALEČ PRIDE
Sporočilo napisal: zala na nedelja, 25. oktober 2009 ura: 21:42
Prepričana sem, da boš tukaj prebrala veliko zgodb, ki govorijo o naših stiskah in kako si skušamo pomagati. Veliko koristnih nasvetov, veliko besed, ki vlivajo pogum in kažejo na to, da nismo osamljeni v svojem doživljenju.
Ja, počasi se daleč pride... in že zavedanje tega lahko žene naprej.
Vse dobro....in še veliko pisanja tukaj želim!

Pozdravčki!!