FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni, kot nova uporabnica spletnega foruma želim še jaz predstaviti svojo zgodbo vsem vam, ki me najbrž malo bolje razumete kot moja okolica (prijatelji, družina,...). In zakaj sem se pravzaprav odločila, da napišem svojo zgodbo? Ker upam na vzpodbudne, optimistične besede, ki mi bodo pomagale, da splezam ven iz črne luknje, kjer sem že dolgih 5 mesecev.

Od tega je sedaj dva meseca in pol. Sem veliko bolje, a jaz vseeno vsako prosto minuto razmišljam o svoji bolezni. Vsi mi govorijo, da naj neham razmišljati in analizirati, da se to pač zgodi, a jaz vseeno tuhtam in tuhtam. Zakaj ravno jaz? Kaj sem naredila narobe? Kaj je bil vzrok za nespečnost? Morda prevelika skrb za bodočega člana. Ne vem in najbrž ne bom nikoli vedela. Dejstvo je, da sem bolje,sedaj pa potrebujem še recept, kako postati še boljše in počasi pozabiti na to težko obdobje. No, pozabila ne bom nikoli. Rada pa bi preusmerila misli, da bom razmišljala še o čem drugem. Ali ima kdo kašen nasvet? Sprejmem vse, kar bi mi pomagalo.

In kakšne odgovore na svoja vprašanja si našla? Kakšni so rezultati oz. izsledki teh obširnih razmišljanj in analiziranj?

Razišči izvore, vzroke, motive; kaj te "sili" v stalno razmišljanje, "tuhtanje"?
Predelovanje izvorov, vzrokov, ki povzročajo, vsiljujejo to "obsedeno" razmišljanje te posledično lahko reši "ujetništva" teh obsesij.

Poišči si strokovno pomoč; kakšno dobro psihoterapijo (psihoterapevta, in ne psihiatra).

Kar se ti je zgodilo med nosečnostjo so vsekakor doprinesli hormoni, strah mogoče pred porodom, pred tem ali boš znala skrbeti za otroka ipd., moje mnenje
Depresijo moraš vsekakor zdraviti, najprej poišči psihoterapevta, ki se ukvarja s KVT (kognitivno vedenjska terapija), vsekakor pa zdravila jemlji po nasvetu psihiatra. Pazi, tudi prenehati ne smeš z njimi čez noč, če boš slučajno nameravala, šele po posvetu z zdravnikom.
Očitno ti je otrok polepšal in razvedril življenje. To je dobro. Izkoristi vsako minuto in pojdi z njim na sprehod, kadar ne spi se igraj in pogovarjaj, zamoti se, ker le tako ne razmišljaš črnogledo. In pa seveda najkoristnejše bo, da si včasih oz. vsak dan vzameš najmanj pol urce zase, magari sama na sprehod, ali s prijateljicami na pijačko. Naj ti mož ali domači popazijo otroka.
Preberi si kakšno dobro knjigo, lahko tudi poučno. Vpiši se v kakšno telovadbo. Če pričneš razmišljati o slabih stvareh, se vprašaj zakaj in ali je to realno, kar razmišljaš. Poišči še druge odgovore.

Pozdravček :rozicodam:

Hvala Trzinka za tvoje mnenje. Mislim, da se moja psihiatrinja strinja s teboj, da je to vse strah pred porodom, materinstvom...
In hvala za nasvete, kako ne razmišljati črnogledo. Se vsak dan posebej trudim, da sem čim bolj optimistična kar se tiče mojega zdravja. :oki:

lp