FORUM Nebojse.si

Torej...zgodba je taka... pred mano je mami splavla. Mene je resil ati,malo pred splavom. In bolje bi bilo,da me ne bi. Moje zivljenje ma smisel samo,ko me zival pogleda v oci.  :( Ko sem bila stara 6 mesecev,se v maternici,je mati zapustila oceta,sla k dugemu. V 9.mesecu je prisla nazaj,ga na kolenih prosila,naj jo vzame nazaj,da ga otrok potrebuje in ona. Rotila ga je. Vzel jo je nazaj,mislec,da bo bolje. Spet je bilo nekaj casa vse vredu,dokler nisem bila stara par mesecev. Takrat, :'( je sla. Mene pustila ocetu. Bila sem dojencek. Rabla sem mamo,za dojenje,za materinsko ljubezen. Enostavno je bila ona tisto,kar sem rabila. Oce nekaj ur niti ni vedel,da sem sama doma. Bil je v sluzbi,ko je mami sla. Po priblizno 11 urah je prisel domov,me nasel v jokajocem stanju. Verjetno sem bila zelo osamljena,lacna..Sploh si ne znam predstavljati,kako sem se pocutila. Mogoce tako,kot tale trenutek.  :jok: Prisla je nazaj. Po parih mesecih spet. Bila je v Avstriji,pri ljubceku.  :( Ati jo je zopet vzel nazaj,ceprav je po tistem dogodku zelo pazil,me imel pod nadzorom,verjetno tudi njo-mamo. Potekalo je vse v najlepsem redu. Mami se je koncno zresnila,me sprejela. Za moj 5 rojstni dan sta se porocila. Vse je bilo vredu se naslednja 3 leta,nakar sem bila ze dovolj velika,da sem vedela,kaj se dogaja. Veckrat sem v kopalnici zasacila njo in soseda-ocetovega najboljsega prijatelja. Enkrat sem to povedala ocetu,zacelo se je. Ati ni vec vzdrzal tega,je zacel pit,ona pa spet odsla,me pustila ocetu. Takrat je ni bilo pol leta nazaj. Ne razumem cisto dobro mojega oceta,zakaj jo je spet vzel nazaj. Pravi,da zaradi mene. Ampak mi ni cisto jasno glede tega. Dve leti za tem je moj oce nehal pit,na mojo prosnjo. Bila sta spet v dobri zvezi. Zdaj je bilo kar do mojega 12 leta. Oce me je vedno branil,mami me je vedno tepla. Bila sem vse,samo njen otrok ne. Tako predvidevam. Delala je v pekarni,kamor je redno zahajal en gospod,tih,sramezljiv. To je bil on,zaradi katerega se mi je svet porusil. Mami je zmerom dala porocni prstan dol,kadar je bil tam. Takrat smo se ravno selili,iz stare hise,v blok. Ko smo bili pripravljeni na selitev,je mami meni povedala,da ima drugega in da naj grem z njo. Nic mi ni blo jasno. Jokala sem. Jaz nisem upala iti z njo,saj me ni nikoli lepo vzgajala. A kot 12letni otrok,me je osrecilo to,da naj bi zivela v Mb. Veliko mesto,kar sem si zmeraj zelela. Sla sem,ati je bil zelo zalosten.Jezen tudi. Ampak se je sprijaznil. Rekel je,bos ze videla kako lepo bo. Jaz sem ga samo gledala,nic nisem upala rect,ker me je bilo strah,da se mu zamerim. Takrat,v Mb se je pa zacel pekel. Pri 12letih sem znala spect samo palacinke. V vseh predalih smo imeli samo cips. Pojedla sem ga na tone. Med vikendi sta me puscala samo. K atiju me ni spustila. Tepla me je,resetke sem imela na oknu v sobi.  :'( Ne morem verjet,da sem to prezivela. Enkrat proti koncu solskega leta,mi je prekipelo. Spakirala sem,med vikendom,ko nje in njenega ni nikoli bilo doma. Poklicala oceta,ki mi je dal telefon,ce bo kdaj kaj narobe. Rekla,naj pride po mene. Bila sem cisto zivcna,strah me je bilo,da me mami dobi pri "akciji". Spakirala sem po tavecjem,psa sem pustila sosedom  :'( Pa sma sla. Bila sem zelo vesela. Ko sem prisla domov k ocetu,mi je zmeraj naredil obilno kosilo,po katerem sem vedno bruhala,saj sem bila verjetno ze anoreksicna od samih cipsov. Blizal se je vecer na nedeljo. Takrat sta hodila domov. Jaz sem bila nepopisno zivcna,out. Prijavila je na policijo,da me je ati ugrabu. Na sreco je imel moje sms shranjene,kjer sem pisala,kaj se dogaja. Resena sem bila. Prezivnino je malo kdaj placala,mene je malo kdaj poklicala. Sovrazila sem jo,obenem pa jo imela rada-ne vidim razloga. Z atjem sem se imela super,dokler ni prisla v njegovo zivljenje druga zenska,na katero je bil obseden in na koncu padel v depro. 2x je poskusal narediti samomor,na sreco neuspesno. Takrat sploh ni pomislil,da imam samo njega. To sem mu zelo zamerila,ampak vse dobre stvari ki jih je naredil,so to jezo skrile. Stala sem mu ob strani,bila sem mu v podporo,mu dajala pozitivno energijo,katere sem sama imela vedno manj. od takrat,ko se je pozdravil depre,ni vec isti. Je zaprt vase,komunikacije skoraj da nimama vec. Zivim sicer z njim,ker ga imam rada,vem,jaz sem se tudi zaprla vase odkar sem zbolela. Razumem ga,ceprav ga ne. V glavnem,hocem reci,da od takrat naprej,ni vec to,kar je bil. Vse delam sama,on naju sicer prezivlja,ampak za hrano ne da denarja,pravi,da nima. Jaz ne vem. V bistvu mu ne vrjamem,je pa tudi res da z minimalno placo je tezko zivet,mislim pa,da za hrano se najde. Z mamo sma dobili stike nazaj,a vedno sma se kregale. Danes pa je poknalo. Svoji sestri me je ogovarjala. Baje sem zalila njenega tipa,baje me ne misli vec financirat (kot da me je kdaj), stvari katere imam za uredit v bolnici,nje se baje ne ticejo. In da bom na koncu pristala na cesti. Kak sem bila baje trmasta na morju. Ne vem,velik vsega je,pa sem v tistem soku vseh lazi pozabla. Ko sem prisla domov,sem ji poslala sporocilo. : Dans si me pa orng razocarala. Res orng! In kolko sem bila do zdaj prijazna,tolko od zdaj naprej ne bom vec. Edino hcerko ki jo imas,jo simfas! Hvala da si taka mama. Tolikokrat si me zapustila,zdaj me ne bos mogla vec. Pa se toliko glede tvojega financiranja-kolikokrat si placala prezivnino,kolikokrat si mi dala denar? Taksno zivljenje kot sem ga imela,si lahko srecna,da sem taksna kot sem. Aja pa tvojemu sem grdo govorila.Mi je zal,da nisem,res! Ocitno ma *tvoj* dvojnika,ko je zaradi mene odhajal iz stanovanja,glede na to,da tega se nisem videla,da bi se naredilo. Pa ne klici nazaj,ker nocem slisat zdaj drug obraz svoje "mamice"...Lahko noc z cisto vestjo ti zelim. Hvala. Mogoce boste rekli,da je prekruto sporocilo. Ampak tako je. Jaz se ne morem vec lepo delat,ne morem pozirat vsega kar mi rece. Nisem dobila klica,niti sporocila. Pod tusem sem se jokala. Malo mi je bilo zal. Imam obcutek,da ji je tezko,da joce zaradi mojega sporocila,kot jocem jaz ze 3 ure skupaj.  :jok: Ampak ce realno na to pomislim,je nemogoce,saj ji je bilo vseeno za mene.
Se opravicujem za tole zgodbico. Ampak moram se nekje izpovedat. In mislim,da je tole pravo mesto za to.

Naj se dodam to,kar me je razjezilo najprej,da je potem bilo tisto zgoraj pika na i. Ko sem sla danes na kebab,sem jo videla. Poklicala,pa je rekla naj hitro priletim do vrtca. Vezda sem pohitela ker drugace bi me nadrla,ce ne znam hitro hodit. Pridem tja,me vprasa ka delam,pa da se ji mudi. No potem sem izvedela,kam se ji mudi. Moji sestricni,pri kteri se je zamudila kar 2ure pa pol,za mene pa nima casa ze odkar smo bili na morju-torej od avgusta(sred avgusta smo mnda bli). Kriza,taka mama si ne zasluzi besede MAMA.

Nedostopna, res se me je dotaknila ta tvoja zgodba. In ni ti lahko. Če ti je kaj v oporo, piši še naprej kako se počutiš, kaj razmišljaš, pa bomo že našli neko rešitev.
 :rozicodam:

Karlito,hvala. Priznam,da skos gledam nova obvestila. Samo cakala sem,da nekdo nekaj napise. Jaz,kako se pocutim,grozno,nikoli ji nisem kaj takega rekla,niti napisala,bila sem prijazna do nje,ko sma se pa skregale,pa tudi ni slo tak dalec. Zdaj mi je zal. Pa mi tudi ni. Vbistvu ne razumem zakaj mi je zal. Jocem,hudo mi je,ko si njo predstavlam,ko prebira sporocilo. Ne vem,koliko se jo je to dotaknilo,jo premalo poznam,ampak ce se nje ni,se je mene se za 4 mame polek!  :'( Upam,da se umirim,neham jokat,ati me sicer vsake toliko pride mirit,pa da naj se ne sekiram,da ni vredna tega. Ne vem,bom ze. Pac nisem navajena takih krepkih pisat.

Probaj se umirit, vem, da je lahko meni zdaj govorit, ampak se res moraš.
Nevem, če je to dovoljeno, ampak ti bom vseeno poslal en link, pa poslušaj pesem. Meni je všeč, upam, da bo tebi tudi in te vsaj malo pomirila.

http://www.youtube.com/watch?v=GQxLTCQop2I

Lepa pesm je,hvala se enkrat.  :poljubona:

objem zate  :rozicodam:; nedostopna, če prav vem, si izučena fizerka? delaš že? in se mi zdi, da si omenila, da imaš AD-je... kaj pa kako ustrezno psihoterapijo? ker tale tvoja zgodba je kar žalostna in ogromno stvari za predelat... Kar se pa mame tiče - se mi zdi, da si jo zgubila že precej let nazaj... žal  :(

Nedostopna,  :rozicodam: !

Nedostopana edini in pravi način je, da o teh stvareh veliko pišeš in govoriš, če le moreš!!!! Sama sem to sprobala.....Doga leta sem bila tiho, ker sem se sravmovala svojega bednega življenja, nato sem dolga leta  oba starša ščitila in jih olepševala in se še kar grebla za njuno ljubezen in naklonjenost in po dolgih letih sem le prišla do tega, da ne morem več s tem živeti.......Vzorci, ki sem jih pobirala skozi otroštvo in rano mladost, so mi tako oteževali življenje, da sem se pri 45-tih letih popolnoma zlomila!

Danes sem po petih letih trdega dela na sebi končno to premagala, danes živim življenje ki ga dejansko čutim in ne samo živim.......

Nedostopna, predvidevam, da si še mlada in prepričana sem, da boš z vztrajnostojo in pravo pomočjo hitro prebolela svoje otroške in mladostne travme! Globoko sem bila ganjena, ko sem prebirala tvoje pisanje, saj sem tuda sama hudila skoz hudi pekel in tak odnos, ki ga je imela mati do tebe, sta pri meni imela oba......nihče od njuju me ni sprejel in oba sta me dobesedno psihično in fizično mučila.

Nedostopana....ti kar piši,piši...zaupaj in govori....imej se rada in zaupaj si......ponosna bodi na to, kaj vse si zdržala do sedaj in samo tako boš kmalu znala  stvari postaviti na pravo mesto.Predelala boš tisto staro in na novo zgradila v sebi nekaj lepega....nekaj tvojega!

S podporo dobre psihoterapije, zdravil, ter tvojo močno voljo, boš lahko kmalu splavala v svetlo bodočnost.........

Piši še kaj...z veseljem te bom čitala!

Topel objem-jola

Samo toliko,.. po vsem prestanem v otroštvu.. do sedaj... NIKAR ne imej slabe vesti  :ne: glede tega kar si napisala svoji mami . Imaš popolnoma prav.. Samo sprijazniti, sprejeti moraš še to odločitev. Ni lahko, ampak bo šlo. Najdi si oporo pri kakšnih prijateljih .. Izrek "kri ni voda" pri meni ne velja., zato sem bila hvaležna, da so mi ob strani stali prijatelji, ko sem "prebolevala"  in "razčiščevala" sama s seboj...

Drži se  :-* :rozicodam:, verjamem, da ti je hudo, ker nimaš pravega odnosa s svojo mamo .. vendar tvoja živi vsaj stran, koliko pa je primerov, ko se ta "psihična vojna" dogaja v istem stanovanju..

Ti kar piši, da se spucaš..  :-*

Nedostopna!

Tvoja zgodba se me je dotaknila, in sicer še toliko bolj, ker sem jaz imela kot otrok vedno veliko ljubezni okoli sebe, zavedam pa se, da povsod ni tako, čeprav bi MORALO biti. Vse tiste, ki ste bili kakorkoli prikrajšani za ljubezen v otroštvu, zelo razumem in sočustvujem z vami.

Ne morem pa razumeti tistih ljudi, ki se odločajo za otroke, pa potem ne skrbijo zanje tako kot bi morali; saj imamo vendar ja svobodno voljo in celo paleto kontracepcije. Za take ljudi bi bilo bolje, da ne bi imeli otrok, oziroma še bolje bi bilo, da otroci ne bi imeli takšnih staršev.

Nedostopna poišči si pomoč in piši, piši, mi tukaj te bomo brali. Tisti, ki pa niso imeli ljubečih staršev, ti pa bodo dali še kakšen pameten nasvet.

Lepo se imej in ne sekiraj se za tista sporočila mami!  :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Janja

Nedostopna tvoja zgodba se me je globoko dotaknila.
Žalostno otroštvo.
Neka nezavedna sila pa vleče, otroka v tebi, k staršu kljub temu, da s teboj slabo ravna.
Tudi sama dostikrat razmišljam ZAKAJ se vračamo tja kjer smo vedno znova prizadeti.
(pri meni to ni bila mama ampak partner)

Verjetno zato, ker vseeno pričakujemo neko sprejetost, ljubezen.
Ker nam je to bitje (vsemu navkljub) edino okolje, kje smo bili to kar smo vsaj nekaj časa.
Težko razumemo, da nekdo čuti drugače, do nas kot naj bi....glede na to da je starš.

Jest bi ti priporočila psihoterapijo.
Čustveni primanjkljaji iz otroštva so globoko zasidrani in se kasneje odražajo na partnerstvu,
v našem lastnem materinstvu itd...
Skozi kvaliteten terapevski proces boš uspela razviti-dobiti vso varnost, občutek sprejetosti, varno navezanost...vse za kar si v ranem otroštvu bila prikrajšana..in je temelj za kasnejše formiranje celovite osebnosti.

Pomembno je da o tem spregovoriš naglas...
Da pišeš, da vidiš dogajanja z več vidikov...
Da se zaveš KAJ je tvoja odgovornost in kaj ne v tem odnosu...
Da se naučiš postavljat mejo materi...da jo ne idealiziraš v upanju da boš dobila drobtinico ljubezni...

Tudi tvoja mama ima svoje vzroke-vzorce vedenja...
Samo to bo reševala ONA sama - zase!

Topel objem, :rozicodam:

Nisem se cisto frizerka,me se cakajo zaklucni. Delat se zdaj ne smem,ker me caka se ena operacija. Tudi ad-jev nimam,ker ne smem jest tablet zaradi ledvic. Ja, dejansko sem jo izgubila ze pred davnimi leti,ampak tako hudo mi je. Predstavljam si jo,kako zdaj joce,ceprav si v bistvu mene predstavlam,kako bi se jaz jokala,ce bi dobila tako sporocilo. Ona ne vem,ce se.

Evo,to jaz delam. Sem mamo scitila,olepsavala in se grebla za njeno ljubezen,no sedaj kaksno leto se grebem tudi za ocetovo. Samo njega le bolj razumem,kot pa njo,ki je psihicno "zdrava",po dejanjih ni,ampak tako nasploh mislim.  No,ti si se zlomila pri 45ih,jaz pa vceraj,ko sem prisla domov,objokana,in to pri 20letih.  :seznojim: Zalostno,upam,da me caka kdaj lepo zivljenje. Hvala ti

Hvala vam vsem. Pisala sem res zato,ker me je zanimalo ali narobe delam,ali ona narobe dela. Danes sem lepo spala,zbudila sem se pa ob obcutku,da mi nekdo na vratih zvoni,itak ne bi upala it odpret,ker bi mislila,da je mami. V bistvu,ko preberem svojo zgodbo,se sele zavedam,da ni cudno,da sem tako custvena,agresivna in se bi lahko nadaljevala. Kar trese me na trenutke. Hladno mi je. Joj,tolikokrat sma se ze skregale,pa mi nikoli ni bilo tako hudo,zdaj pa mi je. Pomoje zato,ker sem direkt napisala. Zal mi je,da sem in pa mi spet ni. Imam 2 prijatelja,eno prijateljico,ki z mamo ni v stikih ze kaksen mesec (je posvojena,ker je mama alkoholik) in pa kolega,ki ga je mama vrgla iz stanovanja,ko je dopolnil 18. Danes je star 23,nima stikov. Mislim,da mi bosta ona dva pomagala pri tem. Psihoterapevtu sem bila ze namenjena,sem se z mamo zmenla,da me vozi,ker je v Mb. Zdaj se prevoza nimam. Bom morala pocakati do januarja,ko oce kupi avto.

sedaj pa vse to poveži s tem http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,4000.0.html

Nedostopna, od kod pa si? Povej, če ti ni težko, pa bomo poiskali rešitev.

ene 30 km stran od mb in 20 km stran od celja... bv... pr nam nimamo nobenga takega zdravnika

nedostopna, koliko let imaš? mogoče greš lahko še k tistim za mladino (je kao psihiater in psihoterapevt v enem, ene 45min. časa si vzame zate, pogovor in po potrebi zdravila) ... v Celju je npr. - Nadja Hriberšek Ošep, dr. med., specialistka psihiatrije, Dispanzer za psihohigieno otrok in mladostnikov (v ZD Celje)

Nedostopna.. pošiljam ti en topel objem.
Vedno me razjezi ko berem zgodbe o uničenem otroštvu. Na žalost je tako, da je za nekatere ta svet zelo krut.
V glavnem sem ti hotela rečt, da se ne obsojaj za besede ki si jih napisala mami. če se mora kdo obsojat potem je to tvoja mama.
Poskušaj najti kakšnega terapevta  :rozicodam:

moonica... stara sem 20,ne vem ali me lahko upostevajo kot mladostnika,v bolnici me sicer ne vec,lahko pa da je tukaj drugace. Bom sla do svojega zdravnika in se pozanimala vsaj za psihologa,ce bom zbrala pogum.

Nedostopna, če je problem v prevozu, povej pa pridem po tebe. Bomo že uredili nekak.

Ah,ne bom odvisna od prevozov drugih.... me je ze itk sram,da tolk ljudi ve zdaj to o meni,ce bom dolgo tukaj gor,bodo verjetno se kaj vec,ne da bi se s temi se iz oci v oci gledala,da bi komu v oceh videla,da se mu smilim. To ne prenesem. Sicer pa se sprasujem,ali res rabim pomoc. Tukaj,ko berem,vidim da grejo po pomoc tisti,ki je ze res hudo,hudo. Jaz imam taksne trenutke,da padem. Ko se poberem,sem potem kar nekaj casa dobra. Tudi ansioznost al socialna se mi je popravila. Ze grem med ljudi. Mogoce bo tudi to bolje.
In moje pocutje sedaj. Na mamo ne razmisljam vec,skos cujem,ne splaca se,taka mama ni mama,ne sekiraj se,to bi se ona mogla in podobne besede. Ki me bolijo. Kaj pa ce ni sama kriva,da je taka? Zmedena sem. Ko sem ze mislila da v teh dneh ne more bit kaj slabsega,sem se skregala se z prijatlom,s katerim sma se po parih mesecih pobotala pred 2 tednoma. Ah.... bo bols! Sam tipa si morem najdit,pa bo vse slo v pozitivno smer,ali pa se mi tako le zdi. Ze dolgo samska,kar sram me je  :( Danes se celo ati pogovarja normalno z menoj,verjetno se ga je dotaknilo vcerajsnje dogajanje. Mah,ne bo dolgo trajalo.....  :A)

Vse se bo uredilo Nedostopna. Lepo, da se počutiš že bolje. Je pa vseeno fajn vedet, da nisi sama...  :rozicodam:
Tak da ti še kar naprej piši.

 :ne: žal stvari delujejo malce drugače....


Nedostopna, temu se reče razumevanje - ker je kar nekaj uporabnikov imelo podobne izkušnje...


in to je napaka - prej, ko človek poišče pomoč, lažje je  :rozicodam:

Nedostopna, tudi ta "bed" občutek mi je zelo poznan, da se ne bi komu smilila......,da mi ne bi kdo pomagal zgolj iz usmiljenja.....itd.! Čeprav, verjemi mi, danes se šele zavedam, da sem bila večkrat res potrebna usmiljenja, le da da sem si tega nisem hotela priznati!

Draga Nedostopna, pa še kako rabiš pomoč!!!! Mogoče se ta hip tega spet ne zavedaš, mogoče je danes spet tisti dan, ko si močnejša, ko ti je spet mati ali oče namenila kakšno lepo oz.prijazno besedo in si spet polna upanja, da bo boljše......, da te mogoče pa le imata rada in bosta videla, da trpiš, da ti je hudo, da hrepeniš po njuni ljubezni.........Ne zameri mi, vendar takšno je bilo moje razmišljanje, tako sem sama sebe matrala dolga leta!

Popolnoma te razumem, da hočeš še vedno opravičevati svojo mamo in iskati vzroke zakaj je pač takšna kot je.......toda verjemi mi, mene ni to nikamor pripeljalo! Iz leta v leto sem vlekla vso to kramo s sabo in si oteževala življenje in kar je najhujše, oteževala sem ga tudi vsem tistim, ki me imajo radi.......mojemu možu in hčeri!

Presmisli tudi to, v kakšno vezo boš stopila in za kakšno ceno! Ali si fanta želiš zato, ker si želiš resnično nekoga, ki te bo imel rad in te bo ljubil, ali mogoče iščeš nekaj, kar bi te rešilo iz krempljev staršev in bi se vsem skupaj rada umaknila!? Osebno sem  zaradi rešitve pred očetom in materjo zanosila pri petnajstih letih in se pri šestnajstih poročila.......a žal, se ni obneslo! Na glavo sem sei nakopala še en pekel zraven in življenje sem si še bolj zakomplicirala......

Nedostopan, upam, da mi ne boš kaj zamerila........v upanju, da ti lahko karkoli pomagam, pač napišem nekaj svojih izkušenj............sama pa se boš odločila a jih sprejmeš ali ne!

Mogoče ti je danes dobro, vendar oglasi se ko boš rabila kakšno podporo, kadarkoli ti bo pač hudo.....

Mislim nate-jola

Draga Nedostopna,

ko takole berem imam občutek da si bolj ti stars tvoji mami kot ona tebi. In to je težko. Staršev pač človek ne more izbrati. Naredila je kar je. To breme mora ona nositi, ne ti.
Ti ne moreš skrbeti za tvojo mamo. Ti moraš poskrbeti zase.

Jola, lepo napisano  :rozicodam:

Ja..Jola je res lepo napisala...se strinjam...In,ker Jolino zgodbo poznam...vem da .....je temu res tako....

eli

Nedostopna,

jaz bi se raje osredotočila na vajin odnos z očetom in bi mamo pustila čisto ob strani in se z njo sploh ne bi ukvarjala.


Tudi jaz sem tega mnenja kot Arwen. S tem, da si boš našla fanta, ne boš rešila trenutne situacije. V tem, da si dobiš fanta, ne vidim nič spornega, samo razlogi pa res niso pravi. Upam, da me razumeš.

Nedostopna, imej se rada in poišči si takšno pot, ki bo primerna zate in za tvoj trenutni razvoj.  :rozicodam:


Janja

Nisem jezna nate,lepo je,da napises. In res je,danes sem mocnejsa. Sem bila z prijateljico,katera je posvojena zaradi mame alkoholicarke in je tudi pred mesecem "zapustila" mamo,ker je govorilA res BEDARIJE!! Ocetu se na sreco ne smilim,vsaj pokaze mi tega ne,in je enak,kot pred tem. Le vceraj se je pogovarjal z mano malo bolj. Ne o mami. Mama se me zdaj ni poklicala,niti sporocilo napisala. Verjetno se ji jebe,zakaj se ne bi se meni??? Lahko je reci,tezje narediti. To pa itak sama ves,ko si to dala skoz. Fanta si zelim. Zakaj? V bistvu so moja custva meni smesna. Enkrat si zelim zato,da bi imela nekoga ki bi mi kazal,dajal obcutek ljubljenosti,enkrat zato ker enostavno pogresam to,kar sem izgubila-ljubezen. No,otroka ravno ne bi imela,dokler ne bi bila pripravljena na to. Tudi v zvezo ne stopim le iz razloga,da bi se pocutila ljubljeno. Zato sem pa ze eno leto in pol samska  :seznojim: .

Nedostopna, naj ti se jz recem, NISI TI KRIVA
in briga naj te za osebo, ki te je rodila, vsaj dokler si ne opomores. ni tvoja naloga skrbet zanjo in se vzivljat v njene obcutke, za katere ti menis da jih obcut (sej mogoce da jih res,  ampak TO NI ZDEJ VAZN). dokler se sama mal na poberes, je zate strup obremenjevat se s tezavami in obcutki drugih, in to NI sebicno, pac pa ljubezen in spostovanje do sebe!
tipe pa prosm skensli, dokler nisi ok, sicer bos mela se eno tezavo vec, ker mocno dvomim da te bo razumel in podpiral...
to potrebo po ljubezni pa cist stekam, ampak, dokler je ne najdes u seb, in je na bos znala sama do neke mere potesit (s tem bi se blo smiselno ukvarjat mal kasnje), bos nenehno nenasitna take ljubezni s strani partnerja (enako se je zgodil eni moji prjatelci) in odnos ne bo funkcioniral... zdj mors razmisljat, kaj ti je PRIORITETA

ful mi je zal, da je tko, da si mogla to prezivet in da se tok boris in prosis za pomoc. to si res zgled, jz dvomm d bi zmogla...  do dolocene mere razumem  tvojo situacijo, mam podobne izkusnje, ampak tko hudo pa ni blo..
 jz sm stara 19, tud brez tipa  :P in mi je cist cool tko, ker za zdj ne rabm, se koga, kermu bi mogla odgovarjat in se prilagajat, pa ne cutm se se dovol zrelo. sem se pa preselila od doma in ful pozotovno vpliva name :)
zapomni pa si, da zdj nisi u stanju, da bi skrbela za svoje starse, ampak zase. si mogoce razmisljala da bi sla na komz - eap - enota za adolescentno psihiatrijo, pol pa mogoce na rakitno na rehabilitacijo? jz sm bla na eapeju - men je ful pomagal. pol tud na rakitni sm bla, je fuuul lepo tam, pa delo s konji in ucenje jahanja, je prau instruktorca tm, pa terapevti se ti 100% posvetjo in so zlo sposobni in razumevajoci.
ce mas kak pomislek al pa uprasanje glede tega, kr pisi.
en topel in ljubec objem :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Ce mores tam prespat,potem ne grem. Imam odgovornost doma. In mi ni odvec,ravno nasprotno,moj antidepresiv  ;D Hvala vsem za pomoc,se mi zdi,da se bom pobrala. Se vedno sem se,se zdaj se bom,pac je zdajle na kupu malo prevec stresov-selitev,ljubezen,prijatelji,to z mamo in ocetom,pred kratkim smrt osebe,ki mi je zelo veliko pomenila. Bo pocasi slo na bolje.  :oki: Hvala

Nekaj bi samo vprasala se. Se ne da narediti,da ta tema ni vidna neprijavljenim??? Ker vidim da sami neznani clani ogledujejo moje zivljenje in to me moti.

hm... ce bi vedla kko, bi ti takoj povedala... :/

p.s. - men se niti slucajno ne smilis, ker ne gledam nate kot na manjvredno, ampak te obcudujem  :rozicodam:

 :zardevam:

 u lj, za eap (ce zivis u lj al pa okolici)
se da zment, da ne prespis.
drgac pa vsaka ti cast, da se bos sama spoprijela :clap: :)

Pomisli, da ima mnogo neprijavljenih takšne probleme, da samo berejo, ker si ne upajo sodelovati in pisati.

Eh sem iz stajerske. Ja drugace ne gre,kot pa da sama. Saj tudi pri psihoterapiji vecji del naredis sam-kot sem slisala.

Ja,samo mene moti,da nekdo,ki ne vem prav nic o njem,ve za moje zivljenje. Ze tako kaj tezko povem,potem pa vsi vejo. Potem je najbolje,da grem na tv oddajo,da zve cel svet  :A) Pac moti me to ful. Bom potrpela,itak ful pazim,kaj napisem. O cem pisem itd.

ja res je ja.. psihoterapevti so  ti kot bergle, ampak ce jih sam ne uporabljas, ne prides nikamor.
ce isces, oz bos iskala pomoc, ti svetujem takega psihologa ali psihiatra, ki je tudi psihoterapevt, pa da ves, da je uredu, ce ne naredijo situacijo se slabs kot pa je.
na tem podrocju, slovenija kr zaostaja, pozman primere, ko psihiatri delajo take stvari, da je za bruhat - naredijo vec skode kot koristi, na zalost...
be carfule.
me veseli, da ti kuzek tok pomaga :) men so na rakitni konji izjemno pomagal :)

Ja,tedi,ko sem v 8razredu hodla k psihologu,mi ni nic pomagal.

Ja,moj kuza je moj srcek,brez njega ne vem,kaj bi bilo. Ja,nekaterim tudi druge zivali pomagajo,jaz osebno imam rada samo kuzke.  :)

no, na tole pa kr moram reagirat..  Kdo ve ? Kaj ve ? Nimaš še česa bati, nimaš se pred čim zagovarjati.. Če nisi nikomur nič žalega storila se nimaš nikomur tudi za opravičevati..

Ene "mladostniške težave", ki izvirajo iz otroštva, in za katere jaz osebno menim, da jih boš znala prav fino "pošlihtati"..da se boš postavila na noge, da boš sčasoma postala trdna oseba..  :-* :-* :rozicodam:


Glej, ne hiti preveč z ljubeznijo  :srce-utrip:. res si še mlada.. Ukvarjaj se raje s športom (kolikor ti to dovoljuje tvoja bolezen..), čimprej končaj šolo... In kot prvo - poišči si ustreznega sogovornika, ki bo poslušal, ti dal kak nasvet  :onaposlusa:... Žal ti moram reči, da sta mogoče tvoja sedanja prijatelja "neprimerna" za "psihoterapijo", za razčiščevanje .. Pa ne mi zamerit.. Tudi sama sta verjetno še preveč "ranjena" in gledata zadeve preveč črno-belo..

Drugače pa... tudi jaz sem nekaj časa samo brala in opazovala ta forum.. Hvala bogu, da obstaja  :wav:

Popolnoma se strinjam s Tačko!! Res lepo povedano! Tudi sama sem imela nešteto pomislekov glede tega, kaj si bodo drugi mislili o meni, danes sem pa srečna in ozdravljena! Tisti hip, ko sem sama sebi priznala, da je z mano nekaj hudo narobe in da nujno potrebujem pomoč, mi je bilo popolnoma vseeno kaj si mislijo drugi........!! Tako vseeno, da sem bila pred kratkim že četrtič na TV. Javno  sem govorila  o svojih težavah in seveda ponosno o svojem napredku, pri katerem mi je poleg psihiatra, psihologov in terapevtov veliko pomagal tud ta forum. Vsak izmed teh ljudi, ki sem jih čitala in katerim sem se iskreno lahko zaupala je sestavni del mojega  mozaika, ki mi je zarisal novo življenje..........

Draga Nedostopna, verjemi mi, skrajni čas je, da vložiš vso svojo energijo le vase.....ti si pomembna, ti nekaj veljaš in ti si zaslužiš vse najboljše...........drugo ne šteje popolnoma nič!

Verjamem, da ti bo uspelo, ker čutim, da si res super punca!!

Lep dan ti želim-jola.

Ah,spet potrta... vesela sicer,da je Slo v polfinalu  :sesmejem: Ampak razmisljam. Kaj ce se mami kaj zgodi??? Joj,ne upam si pomislit,kako bi se pocutila jaz.  :'( Zakaj hudica ne morem nehat mislit nanjo  >:(

dej, probi se potrudt zavestno NE razmislat o njej in o tem, kaj pa ce..., ker je potrata casa in energije... sej vem, kruto se slis, ampak na zalost je res..
kolkr sm prebrala o teb, vem, da ti to zmores  :oki:
postavi se v vlogo mame, mame na splosno in si predstavljaj, da mas hcer, ki se bori s takimi obcutki, kot se sedaj ti in jo/se skusaj na tak nacin potolazit
kko bi ti reagirala, ce bi se tvoja hci pocutla tko kot se ti? na tak nacin bos mogoce malcek bolj vidla vso situacijo bolj objektivno in upam, da ti bo lazje
al a tud napis pismo svoji mami - ni nujn, da ji ga posljes, napis, zakaj si vse jezna nanjo in cesa vsega se bojis in kaj si vse od nje zelis... vse kar se spomns, opredmeti custva, pol to pismo dej za neki casa na stran in ga kasnej spet preber... slis se neverjetn, ampak pomaga.  :kiselnasmeh:
ceprav nwm, ce ti bo uspelo mami "povedat" vse v prvem pismu, pa nic zato, pisi se in se in se...
mislim nate.. :rozicodam:
lp, p.

Ja,bom upostevala tvoj nasvet,ko mi bo spet hudo.  :rozicodam:

nedostopna.....en objemček ti pošiljam... :rozicodam:

sem prebrala tvojo zgodbo in me je resnično ganila :'(, poskušaj živeti zase,TI si sedaj na prvem mestu nihče drug.


pipi ;D

hvala Pipi