FORUM Nebojse.si

Lep pozdrav!

Sem med novimi na tem forumu, sem že poslal nekaj objav, zdaj sem se pa odločil odpreti svojo temo.
Moja situacija je napisana v temi "Za nove na forumu", tak da ne bom na dolgo in široko razlagal o tem tukaj.
Muči me pa neznanski strah in skrb za prihodnost. In to do take mere, da cel dan razmišljam samo o tem in to seveda negativno. Sploh se ne morem sprostit!! Volje pa nimam do ničesar... :(

Meni se je tak strah in zaskrbljenost pojavila,ko sem v dialogu ob kavi zanikal izjavo ,ki je bila vezana na politično prihodnost.In ker je bilo res kar mi je sogovornik povedal,jaz pa nisem vedel za kaj gre,sem se postavil nasproti realnosti s svojo negacijo in se s tem uprl samemu sebi.Nenkrat sem dobil občutek meni prej neznane moči,ki je kar butala iz mene in me delala paranoičnega.Po štirih letih od izjave sem spoznal,da je tisti človek govoril resnico,za katero jaz nisem mogel vedeti in strah ter zaskrbljenost sta izginila.Tudi jaz sem v tem medčasju doživljal predvsem misli o prihodnosti in skrbelo me je zase.Ta izjava,ki je bila dana 86 leta ,je tisti čas krožila v pogovorih-to je bila tista famozna izjava o dveh sistemih(političnih),ki je krožila po margini v 80 letih in napovedovala padec komunizma.Tako ,da sem mnenja ,da je predvsem treba vedeti za kaj gre-saj pri meni je bilo tako in stvari se uredijo ko veš česa se bojiš in kaj te skrbi-saj tako je bilo pri meni! :)

Mene pa je strah dejansko tega, da bom ostal sam, da sam zase ne znam poskrbet, da mi finančno ne bo zneslo živet sam. Strah me je dejansko tudi veze, da se ne bi v nekaj spustil in kasneje ugotovil, da to ni to. In ostal spet sam. Tavam sem ter tja in se smilim samemu sebi, pa dejansko cel čas, ko sem doma preverjam, če je kaj novega na tem forumu. Za nič mi ni, sploh če sem sam, v družbi pa se slabo počutim, razen če je to ožja družina, ali prijatelj. Svetujte mi prosim, pogovarjajte se.

Kaj če bi šel na kakšno skupino,ki jo ima Dam in si v družbi poskušal nabrati kaj moči in novega elana.Po mojem bi te lepo sprejeli in tudi ostale stvari bi ti po moje lažje stekle.Ker mam občutek ,da se zapiraš v samoto in druženje ti bi koristilo,saj po mojem mnenju in spodbudilo tvojo dejavnost,ker je res ubitačno biti samo doma in v službi.Po moje imaš še vse pred sabo,nič ni izgubljenega, samo zaupaj sebi.

Saj mogoče bi šel, samo v Mariboru tega ni. Ful bi mi pomagalo, če bi še kdo bil iz Maribora. Pa tudi na KVT se bom skušal prijavit...
Zaenkrat sem na Zoloft-u, kakih 4-5 tednov, pa se še vedno ne počutim tak, kot bi se moral.

Vprašaj,če je še kdo iz Maribora-mislim ,da je bilo pred kratkim tu na forumu dekle iz Mb,ki je spraševalo po družbi ljudi iz tistega konca-pa ti poskušaj organizirati kakšno skupino!

Najbolje je, da delaš na tem, da se osamosvajaš, nič ne gre čez noč, počasi... samo vztrajaj.


V nič se ti ni treba slepo spustiti, hkrati pa zelo malo ljudi ostane s prvim partnerjem... pa tudi prek izkušenj bolj spoznaš kaj želiš.

Samo začni delati na stvareh in daj času čas... tudi zaupanja se je potrebni naučiti, če ga manjka...
V osebnostni rasti je lahko cel kup stvari, ki jih počasi osvajamo, da (bolje) zaživimo.

Tudi kakšno dobro literaturo ti priporočam, v knjižnici boš gotovo našel marsikaj uporabnega med psihološkimi knjigami... in potrebno je začeti delati... na sebi, na stvareh, da se kaj spremeni.

Mene je tudi strah da ostanem sama,strah me je zvez,samo vseen poskusam nekak najdit kej kar mi je vsec. Ceprav jih je malo takih,bom pa stopla v zvezo,ko kaj najdem. Tvegala bom,magari ostanem na koncu sama,se huje bi bilo,ce ne bi tvegala in skos bila sama  :-[

maš prav ja... :pomezik: